Slovenska nogometna reprezentanca je kvalifikacije za svetovno prvenstvo končala z gostovanjem na Švedskem. Slovenija, ki je bila v zadnjem krogu brez možnosti za preboj na Mundial, je skušala v Stockholmu le popraviti slab vtis, saj je bila v evropskem delu kvalifikacij ena od ekip z najmanj doseženimi zadetki.

V tretjem razredu ste otroka vpisali v glasbeno šolo, ki jo je šest let pozneje končal. Vozili ste ga na rock koncerte, v opero, filharmonijo. V avtomobilu med vožnjo poslušate glasbo, ki se vam zdi kakovostna, izbrana. On pa se nekega najstniškega dne vrne iz šole, v slušalkah pa zaslišite srbski turbofolk, dalmatinske šlagerje ali neko hopa-cupa narodnozabavno skladbo z na seks namigujočim besedilom. Kako se lotiti pogovora o tem, zakaj je nekaj dobro in nekaj (najbrž) ne? Ali se takega pogovora sploh lotiti ali preprosto pustiti, da "faza" mine?

S tekmami zadnjega kroga so se sinoči končale kvalifikacije za uvrstitev na svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo prihodnje leto v ZDA, Kanadi in Mehiki. Slovenska reprezentanca, ki je bila pred zadnjim krogom brez možnosti za preboj na Mundial, je skušala na gostovanju na Švedskem popraviti slab vtis v kvalifikacijah, ki so bile za Slovenijo ene najslabših doslej. Rokometaši Slovana pa so v 4. krogu evropske lige gostovali pri Granollersu v Španiji.

Revščina otroku ne vzame samo materialnih dobrin, ampak mu postopno krči dostop do znanja, občutka varnosti in prepričanja, da je vzpon po družbeni lestvici sploh mogoč. Prof. dr. Vesna Leskošek nam brez olepševanja predstavlja, kako šola, ki naj bi blažila neenakosti, pogosto naredi prav nasprotno in nagrajuje že “uspešne”. V takih razmerah socialna mobilnost postane bolj ideal kot realna možnost. Posebno opazne so izkušnje romskih otrok, ki poleg pomanjkanja nosijo še breme predsodkov, zato je njihova pot navzgor še strmejša.

Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde.

Po premoru se je poleti vrnila na sceno s skladbo WTF, pretekli teden pa je postregla še z BSNO. Ozadje Sheby razkrije v oddaji.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija traja približno 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na preteklo dogajanje. Vsebinsko je zelo raznovrstna, saj zajema politiko, gospodarstvo, afere, zdravstvo, šolstvo in kulturo, ob koncu pa še petminutni športni prispevek.

Lovelyn Dušanič je Filipinka, ki že dve leti neprekinjeno živi v Sloveniji. Kot otrok si je želela pomagati skupnosti, zato je bila njena prva želja postati županja. Danes dela kot zdravstvena delavka v domu starejših občanov. Odločitev, da se z možem, ki je Slovenec, preseli v Slovenijo, je bila zanjo hkrati najlažja in najtežja. Najlažja zato, ker je vedela, da ga ljubi, in ker ji je Slovenija res všeč. Najtežja pa zato, ker se ni mogla izogniti stereotipu, da se Filipinke poročijo in preselijo v tujino zaradi denarja. Po 27 letih samorefleksije in iskanja same sebe je vesela, da jo je pot prinesla v Slovenijo in v delo, ki ga opravlja.

Tudi popoldanske športne minute namenjamo nogometu in kvalifikacijam za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v ZDA, Kanadi in Mehiki. Iz Evrope se je na prvenstvo neposredno uvrstilo dvanajst zmagovalk kvalifkacijskih skupin, drugouvrščene pa se bodo za štiri prosta mesta pomerile v dodatnih kvalifikacijah. Posvetimo se tudi ženski košarki in kvalifikacijam za evropsko prvenstvo leta 2027. Slovenke so prvi del kvalifikacij končale z gostovanjem na Nizozemskem.

Katalonska umetnica Rosalía je bila pred tremi leti, to je bila na prejšnjem delu Motomami, pop progresivka, zdaj pa se glasbena akademka predaja novodobnim samospevom, ki na prvi posluh združujejo tradicionalno, skoraj folkloro ter klasiko, torej resno glasbo. Rosalíjini verzi segajo od tematiziranja božanskih dilem ali od posvetnih vprašanj vse do strastnih ljubezenskih, a tudi do pohlevni filozofskih (ne)z(n)ank. Razmišljujoča v verzih ter vzporedno sijajno ekspresivna in tipično strastna je obdana s čudovito zaranžiranimi partiturami. Karizmatična Rosalía na svojem četrtem izdelku Lux tudi pop barv pritegne z nevsakadnjo dinamiko in ga z nasičenim artizmom vehementno potisne v še neznano razmišljujočo sfero.