Bivanjske razmere, pa tudi celostna oskrba starostnikov so trenutno v samem jedru političnega in družbenega dogajanja pri nas. Po težkih preizkušnjah, ki so jih domovi za starejše občane preživljali med pandemijo, so pred temi ustanovami, zaposlenimi v njih in tudi pred stanovalci novi izzivi. Kako starostnikom olajšati pogosto z boleznijo prepredeno starost, kako aktivno dobo podaljšati čim dlje v starost in kako omogočiti sobivanje več generacijam so teme, ki jim strokovna javnost posveča že leta raziskav in premislekov. V domovih pa organizirajo tudi dejavnost, ki je zunaj fokusa pomembnih in celo prelomnih odločitev. Vsake toliko namreč člani najrazličnejših ljubiteljskih kulturnih društev in posamezniki tam stanujočim podarijo kulturni dogodek. Največkrat gre za glasbene dogodke. V Nedeljski reportaži se bomo tako pridružili Moškemu pevskemu zboru Slave Klavore, ki ima petje v domovih starejših občanov za svoje sveto poslanstvo.

»Vsaka družba bi morala poskrbeti za to, da bodo stari ljudje dostojno živeli,« pravi prof. dr. Vesna Leskošek, ki je pred kratkim na svojem profilu na Facebooku opisala svoje prve izkušnje z upokojitvijo. Ostalo ji je toliko dela, da se sploh ne sprašuje, kaj bo počela v pokoju, pripoveduje Vesna Leskošek. Eden številnih razlogov, da smo jo povabili v oddajo Storž, so tudi rezultati najnovejše raziskave o revščini med starejšimi.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Najbrž nikdar ne bom pozabil zelo pomembnega trenutka sredi našega družinskega vsakdanjika. Zelo pogosto smo vsi prišli domov skupaj, jaz iz vrtca, brata iz šole, oče in mama pa iz službe. Hiša je bila mrzla, na stolu obleke, ki so čakale na likanje, pred hišo premog, ki ga je bilo treba spraviti pod streho, in v vrečkah bodoča večerja, onadva pa sta se usedla in najprej popila kavo. Sredi kaosa vsega nujno pomembnega sta se usedla in v miru popila kavo, ki sta jo imela tako zelo rada. Imela sta svojo svatbo. Svatba se ne splača. Svatba je popolna potrata časa in denarja. In vendar je svatba, ta prazni, potratni in nekoristni čas za veselje in praznovanje, nekaj, čemur se človek posveča že od nekdaj. Človek praznuje, ker je to očitno nekaj, kar bolj potrebuje od debelejše denarnice, polnega hladilnika ali novejšega avtomobila. Nekaj, kar je bolj bistveno in pomembnejše od vsega tega. Prav mogoče bi sicer bilo, da to počne zato, ker mu tako uspe vsaj za hip ubežati krutemu življenju in pozabiti na vsakdanje težave. Toda to bi bila preveč preprosta razlaga. Človek s praznovanjem vendar ne beži pred svojim življenjem, tudi odmika se ne od njega, temveč se prav zaradi njega k življenju vrača. Ker ga praznovanje spominja in znova ustvarja kot to, kar v resnici je. Ljubljenec in obdarovanec namreč. Zato ima v življenju prednost pred tistim, kar je nujno, tisto, kar je pomembno. Zato v življenju bolj šteje tisto, kar nas osreči, kot tisto, kar nam doda ugled. In zato v življenju pridemo dlje, ko smo počasnejši, ko imamo čas za tisto, kar srečamo ob poti. V življenju, pravim, ne v životarjenju. Nekoristno in potratno, zapravljivo in nespametno kot ljubezen je življenje v nebesih. Do njih je veliko poti. Nekatere dišijo po kavi, druge po mleku in piškotih, spet tretje po narcisah in kraških travah, na vseh pa so otroci, lepe besede in sončni zahodi.

Deklina zgodbe kanadske avtorice Margaret Atwood je izšla leta 1985. 40 let torej mineva od izida tega distopičnega romana, za katerega se zdi, da je danes bolj aktualen kot kadarkoli prej. Deklini zgodbi, enemu od svetovno najbolj odmevnih literarnih del zadnjih desetletij, namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: Miriam Drev, pesnica, pisateljica, prevajalka in avtorica številnih radijskih oddaj.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V ljubljanskem Kinodvoru so že skoraj dva meseca na ogled fotografije priznanega dokumentarnega fotografa Simona Čanga. Na razstavi je združil podobe svojih dveh domovin – Tajvana, v katerem je bil rojen in v katerem je odraščal, ter Slovenije, v kateri živi zdaj. V obeh se počuti le ,,napol doma'', tako je poimenoval tudi svojo fotografsko razstavo. O Tajvanu in Sloveniji, življenju tu in tam, se je s Simonom Čangom pogovarjala Andreja Čokl.

Prometne informacije

Vojna v Sudanu je vstopila v novo kruto fazo prelivanja krvi. Po padcu zadnje trdnjave v Darfurju, mesta al-Fašir, v roke paravojaške milice RSF konec oktobra, se od tam vrstijo poročila o množičnih pokolih, sistematičnih posilstvih, hudi lakoti in žeji. “Darfur je trenutno epicenter človeškega trpljenja na planetu”, pravijo na Združenih narodih. Kljub temu svet o Sudanu komaj kdaj spregovori. O tem, kaj se dogaja v tej afriški državi, v Ob osmih s humanitarko Živo Ozmec.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Izzive in razmere v romski skupnosti v Sloveniji na Prvem redno spremljamo, še posebno v romski oddaji Naše poti – Amare Droma. Sinoči smo lahko v njej slišali daljši pogovor z ministrom za delo Luko Mescem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo dva večja projekta. Pilotni projekt Romani Zour – Romski vzor, ki je namenjen zaposlovanju Romov, v prvi izvedbi razkriva ključne izzive, med drugim nizko motivacijo Romov za zaposlitev. Drugi večji projekt, ki ga je ministrstvo podprlo, pa je nadgradnja projekta Večnamenskih romskih centrov+, ki je mrežo središč po Sloveniji razširil in omogočil dodatne zaposlitve v njih. Sandi Horvat se je v pogovoru z ministrom dotaknil tudi nedavno sprejetega Šutarjevega zakona, predvsem pa njegovih pričakovanih učinkov v praksi. Odprto ostaja tudi vprašanje o spremembi zakona o romski skupnosti, ki se ga je vlada lotila že zgodaj spomladi. V tokratni Radiosferi bomo objavii del pogovora iz oddaje Naše poti, ki ga je pripravil Sandi Horvat.

Hipnoza je orodje za vzpostavitev stanja, v katerem lahko nagovorimo podzavest. S tako imenovano medicinsko hipnozo, ki jo uporabljamo v zdravstvene namene, pa lahko lajšamo in odpravljamo različne psihične in psiho-fizične težave. V transu lahko dosežemo želene spremembe, recimo pri opuščanju kajenja, zdravljenju posledic travm, urjenju spomina in zbranosti. Sogovornica bo psihoterapevtka, magistra psiholoških znanosti in terapevtka medicinske hipnoze Mojca Brezavšček.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Kakšno besedo imajo prebivalke in prebivalci pri načrtovanju javnega prostora? To vprašanje se odpira tudi pri organizaciji javnega prevoza. Je participacija javnosti pri odločanju nujna in kaj nas učijo primeri iz tujine? Kako javnost hitreje in bolj učinkovito vključevati pri oblikovanju rešitev. V tokratni Intelekti se posvečamo vprašanju, zakaj se ključni prostorski projekti pogosto vodijo brez zgodnje vsebinske razprave, zakaj je komunikacija enosmerna, informativna, ne pa participativna ter zakaj je v procesih odločanja presežek politične interpretacije in premalo strokovnega diskurza. V Intelekti gostimo Aidana Cerarja iz Inštituta za politike prostora in Marjeto Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus. Oddajo pripravlja Miha Žorž

Premier Robert Golob je zaradi zaostrenih varnostnih razmer v jugovzhodni Sloveniji napovedal zakon, ki bo omogočil predajo nezakonitega orožja brez posledic. Ali bo to spremenilo razmere na bolje? Vaša mnenja so dobrodošla prek telefonske številke 01-475-22-22.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V Prvi vrsti bo igral trio Violoncelli Itineranti: Irene Ferro-Casagrande, Carla Scandura ter Andrejka Možina.

V Brdih še odstranjujejo posledice obilnega deževja, ki je za seboj pustilo precejšnje poškodbe na prometni infrastrukturi. Stanje na terenu sta si danes ogledala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in poveljnik republiškega štaba Civilne zaščite Srečko Šestan. Več vasi je še vedno nedostopnih, veliko škode je na kmetijskih površinah. S sanacijo po poplavah se ukvarjajo tudi na italijanski strani. Voda se je umaknila, ceste so prevozne, ljudje se počasi vračajo na domove. Najhuje je bilo v občinah Krmin in Romanž, kjer vlada blatno opustušenje. Drugi poudarki oddaje: - Poslanci obravnavajo proračuna; koalicija meni, da sta razvojna, opozicija kritična do velike porabe. - Države po večini pozdravljajo potrditev ameriškega načrta o Gazi, Hamas proti. - Ponoči zagorel simbol Zagreba, 16-nadstropna stavba Vijesnika.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Zdravstveni dom Kočevje je kadrovsko dobro popolnjen. - Teden splošnih knjižnic tokrat poudarja stripovsko umetnost. - 70 let Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki med drugim hrani original mestnega statuta iz leta 1513. - Pred Evropsko prestolnico kulture še zadnji množični spektakel - Brezmejne božične luči.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Poleti se je z objavo predloga pobude za državni prostorski načrt začelo umeščanje v prostor drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Javna obravnava je končana, konec leta se pričakuje sklep vlade o pripravi prostorskega načrta, umeščanje v prostor pa naj bi se končalo leta 2028, ko je predvidena tudi končna odločitev investitorja. Javnost bo imela priložnost za pripombe še v nadaljnjem postopku. O tem, ali sta bili lokalna skupnost in regija enakovredno vključeni v začetek umeščanja v prostor, kakšne pripombe prihajajo od tam in kakšni so sploh predvideni posegi ob pripravi gradbišča za tako velikanski projekt, pa tudi, kako bodo upoštevane zahteve širše regije, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Bruno Glaser, poslovni direktor Gen energije Tine Ogorevc, predsednik posvetovalne komisije za projekt Jek2 pri Svetu regije Posavje Janez Kerin, župan Mestne občine Krško Miran Stanko, nekdanji župan Krškega

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Na robu parka je raslo še eno drevo, majhno in neugledno … Pravljico pripoveduje Martina Maurič Zalar. Napisal jo je Matej Dular. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija leta 2007.

V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se bomo pogovarjali z Matevžem Omanom, dolgoletnim zbiralcem, raziskovalcem in zapisovalcem kulturne dediščine Stražišča. Prva pisna omemba tega naselja, ki leži na desnem bregu Save, sega več kot tisoč let v zgodovino; zaznamovalo pa ga je predvsem sitarstvo, torej tkanje žimnatih sit.

Zgodba o dveh bratih, ki sta se v mladosti razšla in živita vsak na svoji strani slovensko-italijanske meje. Prvi je zagrizen fašist, drugi je bil v partizanih in je postal funkcionar v jugoslovanski administraciji. Igra se začne, ko prvega zadene kap in spregovori v jeziku otroštva, ki ga njegov sin ne razume. Pomaga lahko le negovalka, ki omogoči srečanje z bratom. To za oba – in njune najbližje – pomeni vznemirljivo soočenje s preteklostjo in s samima seboj. V prvem delu spremljamo ekspozicijo zgodbe življenj obeh bratov, ki se izteče v vrhuncu paranoje pred njunim srečanjem. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar Giuseppe Materazzi/Marjan Ramovš – Radoš Bolčina Stane Ramovš – Aleš Valič Anna Vieri/Ivana Župančič – Urška Taufer Metka Ramovš – Vesna Pernarčič Mateja Ramovš – Lara Fortuna Franc Žnidaršič, rojen Vatovec – Gorazd Jakomini Uredništvo igranega programa. Posneto v vili Zlatica in v studiih Radia Slovenija junija 2025. Igra je nastala v koprodukciji, za katero so poskrbeli Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program – in 3. program Radia Slovenija, program Ars.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji bomo slišali skladbe: Buddy DeFranco/Ati Soss: Koncert za klarinet (solist klarinetist Ati Soss) Jože Privšek: Concertino Bojan Adamič: V soboto zvečer Robert Hauber: Nekaj po polnoči (solista sta saksofonist Tone Janša in trobentač Petar Ugrin)

Ameriškega romanopisca in avtorja številnih kratkih zgodb Johna Cheeverja so pogosto imenovali "Čehov iz predmestja". V svojih delih je prikazoval duhovno in čustveno praznino ljudi v 20. stoletju, še posebno pripadnikov srednjega razreda, ki so v Ameriki živeli na obrobjih mest. Po navadi je to počel z veliko ironije, s katero je nekoliko omilil svoj mračni pogled na svet. Podobno razpoloženje prevladuje v zgodbi Srečanje z očetom, morda je v njej celo nekoliko bolj poudarjena humorna plat. Prevajalec je Matej Juh, režiser Klemen Markovčič, interpret Jožef Ropoša, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojster zvoka Mirko Marinšek. Produkcija leta 2011.