Večina načrtovalcev, projektantov in odločevalcev na področju javnih prostorov je moških. V preteklosti jih je bilo še več. Prostori v mestih so tako načrtovani predvsem za navidezno nevtralne, brezspolne uporabnike, v praksi pa odražajo predvsem potrebe zdravih odraslih moških. Raziskovalci zato ugotavljajo, da morajo ženske zaradi iskanja varnejših ulic na poti preživeti več časa kot moški, da jim zasnova javnih prostorov otežuje skrb za otroke, da so deklice zaradi zasnove otroških igrišč že v mladosti odrinjene ob rob javnega dogajanja. Kako torej zasnovati javne prostore, ki bodo sprejemljivi za vse? V Zeleni luči se pogovorimo s poljsko arhitektko Ewelino Jaskulsko in avstrijsko urbanistko Evo Kail, ki v praksi oblikujeta drugačne prostore, take, kjer so dobrodošli vsi.