Nočni program bomo začeli s turistično oddajo. Obiskali smo vinorodno Svečino v občini Kungota, tik ob avstrijski meji. Znani so po idilični pokrajini, pestri kulinariki in bogati vinski tradiciji. Slišali bomo, da mladi člani Turističnega društva ustvarjajo nove vinske zgodbe, v potopisnem delu pa bomo s Simono in Juretom oživljali spomine na njuno potovanje po svetu. Po eni uri pa prisluhnite trenutno najpopularnejši domači in tuji glasbi. Gostja lestvice Top17 pa bo legendarna napovedovalka Ida Baš, ki je pred desetletji vodila oddajo.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

»Pogovarjali so se o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in … darovi,« (Lk 21,5). Tako se začne današnji evangelij. Jeruzalemski tempelj je bil za Izraelce velikega pomena. Zgradil ga je kralj Salomon v 10. stoletju, porušen pa je bil leta 587 pred Kristusom. Ko so se Izraelci vrnili iz sužnosti, so zgradili nov tempelj. Tega je kralj Herod obnovil. Obnova je potekala celih 46 let! Bil je okrašen z zlatom in srebrom, ki so ga darovali ljudje. Za te ljudi je bil tempelj bivališče Boga med ljudmi in krašenje svetišča je bilo kazalnik globoke vere v Boga. Si lahko predstavljate, kakšen šok so za poslušalce pomenile Jezusove besede, da od tega lepega in mogočnega templja ne bo ostal kamen na kamnu, ker bo uničen? »Pridejo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu,« (6) so besede, s katerimi je Jezus napovedal, da ga bodo Rimljani uničili. Po porušenju templja se je Judom zastavilo veliko vprašanje: »Kaj zdaj, ko nimamo več templja, kjer bi darovali Bogu prvine, in ne duhovnikov, ki bi darovali?«. Odgovor rabinov je bil jasen. Ker ni templja in ker ni darovanja, nam je Bog zapustil dobrodelnost. Zanimivo, da tudi muslimani trdijo podobno: »Naši obredi so naša dobra dela.« Tako se odpre novo poglavje v odnosu do Boga, ki je pomenljivo tudi za nas. Današnji evangelij namreč govori o drugem Kristusovem prihodu. Na ta prihod se pripravljamo, da ga »delamo« navzočega« na tem svetu s svojo ljubeznijo, velikodušnostjo, prijaznostjo, razumevanjem, pomočjo bližnjemu, sočutjem, prijazno ali spodbudno besedo … Neki mož je pomagal sv. Materi Tereziji v Kalkuti pri oskrbi bolnikov. Čistil je prostor, kjer je ta svetnica našega časa umivala bolnike. Rekel ji je: »Želim za vedno ostati pri vas.« Mati Terezija mu je prijazno odgovorila: »Ne, ne. To je slepilo. Vrnite se domov in cvetite tam, kjer ste bili posajeni. Sporočilo, da je vsakdo od nas Božji otrok in član velike Božje družine, je bolj potrebno v krajih, od koder prihajate, kot pa tukaj. Delati moramo majhne stvari z veliko ljubeznijo.« Večkrat se zgodi, da si pripravo na drugi Jezusov prihod predstavljamo narobe. Podobni smo omenjenemu možu, ki je želel pričevati za Božjo ljubezen, toda ne na kraju, kjer je najbolj potrebno. Današnji evangelij je zato povabilo, da prepoznamo Boga tako pri bogoslužju v svetišču, kakor da ga spoznamo tudi po bogopodobnosti v sočloveku. Človeka ne spoštujemo zato, ker bi si to zaslužil s svojim vzornim življenjem, ampak zato, ker v vsakem človeku biva Bog, saj je človekovo telo svetišče Sv. Duha. Tako bo naše življenje postalo eno samo nenehno služenje Bogu – istemu Bogu, ki biva v svetišču cerkve in v duši vsakega človeka.

V 22. sezoni oddaje naPotki raziskujemo slovenska zgodovinska mesta. V prejšnjih nedeljah smo se potepali po Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, tokrat pa nas je pot odpeljala v »srce« Koroške. Čisto prvič v zgodovini oddaje smo se ustavili na Ravnah na Koroškem. Največje mesto te pokrajine skriva marsikateri zanimiv zgodovinski biser. Izhodišče kulturnega turizma v občini je pred kratkim obnovljeno poslopje Stare železarne, ki je bilo tudi osrednja točka našega obiska. Tam smo se srečali s Sašo Jelen, vodjo turizma pri Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, zgodovinarko dr. Karlo Oder in umetnostno zgodovinarko Aleksandro Čas iz Koroškega pokrajinskega muzeja. V kovaški delavnici pa nas je sprejel mojster Tilen Šumah. Kako je železarstvo oblikovalo mesto in o čem nam danes pripovedujejo monumentalne skulpture Forme vive, je zanimalo Niko Vrabec.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Zmajček je imel sedem glav. To je za zmaje čisto običajno, toda težave z njimi so se vendarle kazale dan na dan. Glave so bile namreč svojeglave, vsaka je vlekla na svojo stran in zmajček ni vedel, katero naj posluša. Zato je mama Zmajevka določila, naj bo vsaka glava glavna en dan v tednu. Ampak s tem še ni bilo konec vseh težav. Prisluhnite torej zgodbi o zmajčkovih dogodivščinah. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstra: Staš Janež, Damir Meglič Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Mati Zmajevka – Mila Kačič Zmajček – Tone Gogala Zmajčkov rep – Jurij Souček Glave: Ponedeljek – Boris Cavazza Torek – Danilo Benedičič Sreda – Marijana Brecelj Četrtek – Brane Ivanc Petek – Marko Okorn Sobota – Duša Počkaj Nedelja – Polona Vetrih Mamica – Milena Zupančič Katarina – Jakica Jesih Urban – Robert Garafol Biljeter v živalskem vrtu – Kristijan Muck Natakar – Tone Gogala Ravnatelj – Miha Baloh Zobozdravnik – Jože Mraz Traktorist – Božo Vovk Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija decembra 1980

Tokrat poslušate: Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Orkester Slovenske policije in Pihalni orkester Glasbene šole Velenje s solisti: Alojzom Kompanom, Gregorjem Bošnikom, Markom Novakom in Romanom Podlesnikom. In še skladbe: Šaleška dolina (Ivana Marina st.); Logarska dolina (Emila Glavnika); Rudarska fantazija (Tilna Slakana) in Trumpet filigree (Harolda L. Waltersa). V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

V Sloveniji drugič zapovrstjo zaznamujemo teden slovenske hrane, ki spodbuja k odkrivanju bogate tradicije domačih jedi in poudarja prednosti lokalno pridelane hrane. Organizatorji so letos poskrbeli za inovativen način ozaveščanja javnosti o pomenu zdrave, domače hrane. V Parku Škocjanske jame so osmim lokalnim ponudnikom podelili certifikate Unesco biosferno območje Škocjanske jame. Znamko, ki povezuje ustvarjalce, rokodelce, pridelovalce in izvajalce storitev, ki ohranjajo kulturno dediščino in varujejo naravo, spremlja geslo »Tu sem doma«. Na martinovo – praznik vinogradnikov in vinarjev – pa se je v preteklosti delo v naravi za kmete in vinogradnike končalo. Prišel je čas uživanja sadov in za kakšen kozarček žlahtnega vina. Tradicijo martinovanja ohranjajo tudi na Ptuju.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je seštevek številnih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost, da jih lahko prikaže ob človeških zgodbah in usodah, majhnih dogodkih, katerih seštevek šele sestavi veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovalci in poraženci, zgodovinske veličine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Pred nekaj leti so ga razglasili za najboljšega naravoslovnega fotografa, morda pa se Lokalnega junaka Mateja Vraniča spomnite po filmu Divja Slovenija. Izvira iz Velenja, živi v Mozirju, naša dopisnica Metka Pirc, ki se je pogovarjala z njim, pa pravi, da je vedno nasmejan. V Velenju je delal kot strojnik, vendar se je potem raje podal na neznano pot raziskovanja in odkrivanja živalskega sveta skozi objektiv. Mateja Vraniča smo pred mikrofon povabili takoj zatem, ko so ga razglasili za velenjskega kulturnega ambasadorja.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Adama ni zanimalo ne rokovanje z meči, ne hoja po vrvi in še kaj, kar so počeli preostali člani družine Prevalski … Pripovedovalec: Jurij Souček Glasbenik: Blaž Jurjevčič, klavir Avtor besedila: Žiga X Gombač Premierna izvedba v okviru projekta »Lahko noč, otroci! z Lahkonočnicami« živo iz studia 26 Radia Slovenija, september 2017.

Je najlepši šanson že napisan? Na to vprašanje bomo poskusili odgovoriti v neposrednem prenosu iz Doma kulture Velenje. Pridružite se nam v neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija. Podelili bomo tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka. Večer bosta povezovala Igor Velše in Višnja Fičor.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Sonce nas je razvajalo, oblaki in dež pa prinašajo prijaznejše temperature. Otroci v vrtcu nosijo pri igri zunaj gumijaste hlače, da niso, ko se vrnejo noter na kosilo, preveč blatni. Še sreča, da smo imeli za maraton in 1. november lepo vreme, a ne. Dan je, sploh ob menjavi ure, žalostno kratek in mnogi se tolažimo s čokolado in palačinkami. Ampak sladkarije niso prava zamenjava za družbo, otrok v nas bi tudi rad gumijaste hlače. Pa tobogan in gugalnico. No, čudežev še ni na sporedu, je pa to nedeljo zvečer od 22 h do polnoči spet Mojca. Le pokličite na 01-475-22-22.

Pesnik in prevajalec Puškina in Heineja akademik Mile Klopčič se je rodil 16. novembra v Franciji v rudarski družini, umrl je 19. marca 1984 v Ljubljani. Kot dijak je obiskoval realko, učiteljišča pa ni končal, saj so ga zaradi komunističnega delovanja preganjali in zaprli. Kot študent v Sovjetski zvezi je tam organiziral stavko in moral zato državo predčasno zapustiti. Potem se je posvetil časnikarstvu in književnosti. Konec dvajsetih let je sodeloval pri antologiji jugoslovanske socialne lirike Knjiga tovarišev in zato so mu sodili. Od leta 1934 je bil tajnik pri Slovenski matici v Ljubljani, leta 1941 je bil v nemškem ujetništvu, pozneje se je pridružil Osvobodilni fronti in partizanom ter tam napisal znamenito enodejanko Mati. Po vojni je bil med drugim ravnatelj Drame in znanstveni svetnik pri SAZU. V Literarnem nokturnu lahko slišite nekaj Klopčičevih pesmi iz njegove prve zbirke Plamteči okovi (izšla je leta 1924). Režiser Igor Likar, interpreti Blaž Šef, Brane Grubar in Alja Kapun, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto 2015.