Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Romantične prizore Enriqueja Granadosa, Balado v Des-duru Rista Savina, Drugo suito za godala Marijana Lipovška in Dve fugeti Benjamina Ipavca.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo Štiri balade, op. 10 Johannesa Brahmsa in Nokturno v c-molu Frédérica Chopina.

Poljski pesnik Julian Przyboś se je rodil leta 1901 in velja za vodilnega predstavnika krakovske avantgarde, pesniškega gibanja, zbranega okoli revije Zwrotnica, prvič izdane v Krakovu leta 1922. Julian Przyboś je pozneje postal eden najpomembnejših poljskih pesnikov po drugi svetovni vojni. Izbrali smo njegovo pesem Večer, ki jo je v slovenščino prevedel Lojze Krakar, interpretira pa jo dramski igralec Zvone Hribar.

Poslušamo Milotinke Josipine Turnograjske, Cantate Domino za visoke glasove in orgle Klare Mlakar, Libera me Nane Forte, skladbo Tri iveri Tadeje Vulc, Venec treh dolin Katarine Pustinek Rakar, Suito latino za flavto in dve harfi Brine Zupančič, delo Into the shades Nine Šenk, Meditacijo v petih odslikavah za violončelo in klavir Brine Jež Brezavšček, skladbo Tri za dva klavirja Larise Vrhunc, Nekaj je v zraku Uršule Jašovec na besedilo Toneta Pavčka, Tančice Bojane Šaljić Podešva, Brezčasnost za mešani zbor Petre Strahovnik na besedilo Cirila Zlobca ter drugi stavek skladbe A propus danubiana Blaženke Arnič Lemež.

V 95. letu starosti se je pred kratkim poslovil duhovnik, muzikolog, pedagog in dirigent, ki je ključno zaznamoval slovensko zborovstvo našega časa. Leta 2019 je prejel medaljo za zasluge predsednika Republike Slovenije, leta 2022 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Brez glasbe, ki jo je izvedel in posnel s Slovenskim komornim zborom, Zborom Consortium musicum in Komornim zborom RTV Slovenija, si oddaje Musica sacra skoraj ne bi mogli predstavljati; tokratna naj bo zato le skromen izraz hvaležnosti za vse, kar je dobrega storil za slovensko sakralno glasbo, njene ustvarjalce in poustvarjalce.

Na prvo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Pertoča na Goričkem. Mašuje župnik Jože Vinkovič. Pri bogoslužju sodeluje Mešani pevski zbor svete Helene pod vodstvom organistke Andreje Nemec.

Tretji koncert iz cikla nedeljskih glasbenih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka bo z glasbeniki nastopila koncertna mojstrica Jerica Kozole.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Češkega pisatelja Karla Čapka danes redkokdo ne pozna. Manj znano pa je, da so tega nenavadnega ustvarjalca zanimale najrazličnejše stvari: spoznal se je na arheologijo, preučeval je glasbo primitivnih ljudstev, zbiral je stara vina, bil je odličen poznavalec preprog in rož, poleg tega pa je bil tudi doktor filozofije. Nekoč je izjavil: "Morda bi bil kar dober strokovnjak, če bi se znal omejiti na eno stroko, žal pa me zanima vse, zato ne morem postati nič drugega kot pisatelj." Izbrali smo njegovo kratko zgodbo z naslovom Ukradeni umor. Interpret Matej Recer, prevajalec Fran Albreht, režiser Boštjan Vrhovec, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Petra Tanko. Produkcija 2002.

in odlomki iz del Rossinija, Wagnerja, Verdija in Thomasa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Eden najbolj vročih pianistov ta hip, Islandec Víkingur Ólafsson, je 24. januarja letos v züriški dvorani Tonhalle združil moči s slovitim istoimenskim orkestrom Tonhalle. Izvedla sta novo delo ameriškega skladatelja Johna Adamsa – Klavirski koncert, imenovan After the Fall, ki je svojo krstno izvedbo doživel lani v Združenih državah Amerike. Spored je dopolnila Simfonija št. 1, ‘Titan’, Gustava Mahlerja. Za dirigentskim pultom je bil Paavo Järvi.

Kakšen je razvoj katoliških medijev, njihove vloge in vpliva v družbi, se vprašujemo ob 15-letnici Slovenskega časa – mesečnika, ki ga izdaja tednik Družina. Naš gost bo novinar in nekdanji urednik Slovenskega časa Bogomir Štefanič, ki pravi, da je mesečnik presegel jedro katoliških mislecev in stkal vezi s številnimi ljudmi dobre volje. O dialoški širini, povezovanju medverske sredine in tudi o postnem času, ki prinaša odrekanje in sadove notranjega preporoda.

Letos mineva 130 let od rojstva Paula Hindemitha, skladatelja, ki je orgelsko literaturo obogatil s svojimi tremi sonatami za orgle. Ta veliki nemški ustvarjalec 20. stoletja je širšemu glasbenemu občinstvu sicer dosti bolj znan po svojih številnih komornih in orkestralnih delih ter po godalnih kvartetih, njegove tri orgelske sonate pa imajo v njegovem ustvarjanju gotovo posebno mesto in pomen. Tudi zato, ker je bil Hindemith eden glavnih pripravljalcev oziroma utiralcev poti glasbi 20. stoletja.

Veliki palestinski pesnik Mahmud Darviš (1941–2008) nagovarja tudi slovensko ljubiteljico in ljubitelja poezije (med drugim) s knjigo izbrane poezije Opisovanje oblakov (2014) v prevodu Barbare Skubic. Prav tako leta 2014 sta Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady za Radio Slovenija prevedla pesnikovo poetično avtobiografsko besedilo V prisotnosti odsotnosti. Prevajalca Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady, režiserka Špela Kravogel, interpret Uroš Smolej, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Miha Jaramaz, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2014.

Na drugem koncertu iz cikla V etru pesem, naslovljenem Bori Dehtijo, bo nastopila sopranistka Theresa Plut, spremljal jo bo pianist Hans Adolfsen. Umetnica je na spored uvrstila pesmi Lili Boulanger in Brede Šček.

Nemški pisatelj Ralf Rothmann se je rodil leta 1953 v kraju Schleswig v severni Nemčiji. Po končani osnovni šoli je kratek čas obiskoval trgovsko šolo in se nazadnje izučil za zidarja. Sedem let je ta poklic tudi opravljal, pozneje je za preživetje opravljal različna priložnostna dela – bil je kuhar, voznik, tiskar ... Rothmann se je turobnosti vsakdana najprej rešil tako, da je našel srečo v opravljanju ministrantske službe, pozneje pa se je zatekel v književnost. Drug pomemben trenutek, povezan z Rothmannovo pisateljsko kariero, je nastopil s preselitvijo v Berlin leta 1976. Tam je srečal boeme, s katerimi je lahko prekrokal cele noči in razpravljal o književnosti, ob tem pa tudi pisatelje, ki so podpirali njegovo željo, da bi še sam postal pisatelj, in mu priskočili na pomoč. Šele z odmikom od Porurja je lahko napisal romane, ki so avtobiografsko obarvani in ki jih literarna kritika običajno označuje kot "poetični realizem". Po romanih, postavljenih v Porurje, so nastali tudi romani, postavljeni v Berlin. Napisal je tudi nekaj zbirk kratke proze Zima med jeleni (2001), Srne na morju in Shakespearove kokoši (2012) ter pesniški zbirki. Rothmannovo prozo odlikuje izreden občutek za kompozicijo in strukturo, pa tudi izredna empatija do ljudi in krajev, v katerih živijo. Podrobneje predstavljamo avtorja v Literarnem portretu: portretist Slavo Šerc je v oddajo uvrstil odlomka iz pisateljevih romanov Mlada svetloba in Umreti spomladi; prvi je najverjetneje avtobiografska evokacija mladosti, drugi obsodba vojne in njenega absurda. Avtor oddaje in prevoda Slavo Šerc, režiserka Špela Kravogel, bralka Lucija Grm, bralec Jure Franko, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2020.

So pike in so buče. In je japonska umetnica Yayoi Kusama, ki je zamisel o pikah in bučah popeljala do neskončne skrajnosti. Pravi, da z ustvarjanjem umetnin ohranja zdrav razum, 'sledila sem niti umetnosti in nekako odkrila pot, ki mi je omogočila živeti'. Kusama sodi med najpomembnejše še živeče umetnike na Japonskem. Je tudi najbolje prodajana umetnica na svetu in najuspešnejša živeča umetnica. S svojo umetnostjo je Kusama vplivala na švedsko skladateljico Britto Byström. Njena skladba Neskončne sobe iz leta 2016 je koncert za violino/violo, kontrabas in orkester, ki temelji na umetničinem istoimenskem delu.

Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Je član Društva slovenskih pisateljev. Izdal je šest pesniških zbirk, nazadnje, pred tremi leti, knjigo z naslovom Odisej(ka) v labirintu. Njegova poezija je prevedena v številne jezike. Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil leta 2008 nominiran za Veronikino nagrado, za zbirko "Via Francigena" pa leta 2012 za Jenkovo nagrado. V Odisej(ki) v labirintu je nadaljeval svojo neointimistično poetiko, v pesmih, ki ju bomo slišali v nocojšnjem Literarnem nokturnu, pa se odpravlja na nekoliko drugačno pot. Pesmi govorita fiktivna lirska subjekta, indijanski poglavar Poundmaker in general Luigi Cadorna, naslova imata po datumih ter krajih rojstva in smrti lirskih govorcev, vanju pa je vpleten tudi tuj, po navadi naravnogovorski jezik lirskega subjekta. Interpret Branko Jordan, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.