V Apeldoornu se končuje evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki. Danes bodo na Nizozemskem, kjer je zelo uspešno nastopila osmerica Slovencev, podelili zadnja odličja.

Mineva osemintrideset let od izida petega studijskega albuma skupine U2.

Lenart Voglar je serviser smuči in »zafrkantski stric« mlade razvojne reprezentance v Kanadi, kjer opravlja vlogo pomočnika trenerja. Odraščal je v ne-tako-smučarskem Posavju, zdaj pa večino leta tudi po 24 ur na dan preživi z mladimi smučarskimi nadobudneži, vse leto pa uživa v javorjevem sirupu in se le s težavo privaja na neusmiljen kanadski mraz.

Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Trondheimu se bo danes končalo s 50-kilometrsko preizkušnjo smučarskih tekačic. Slovenske nastope na Norveškem so že včeraj sklenili smučarski skakalci, ki so se pomerili na veliki napravi. V dopoldanskih minutah podrobneje še o enodnevni kolesarski dirki v Toskani, na kateri je bil največje pozornosti deležen prvi kolesar sveta Tadej Pogačar.

Slovenska beseda žafran izvira iz arabske zafaran ali tudi zafran, to v arabščini pomeni rumeno, je v knjigi Žafrani v Sloveniji zapisal njen avtor, botanik Jože Bavcon, dolgoletni vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. V njej izvemo tudi, da rod žafranov obsega več kot 80 vrst, toda le ena je tista, ki daje najdragocenejšo začimbo na svetu, to je pravi žafran ali Crocus sativus. Ta cveti jeseni, vendar ga pri nas na naravnih rastiščih ne boste našli in zamenjava za jesenski podlesek je lahko smrtna nevarna. Da še vedno drži rek, da je nekaj drago kot žafran, smo se prepričali na Tolminskem, kjer pravi žafran že sedem let gojita Ivan Mangani in Anja Bukudur. Celoten postopek pridelave začimbe, od sajenja, nabiranja cvetov do trganja nitk, brazd pestičev, poteka ročno in tudi zato je cena kakovostnega žafrana lahko višja od zlata. Za gram začimbe je treba nabrati približno 250 še zaprtih cvetov, saj že obisk čebele ali piš vetra lahko vanje zanese nesnago, to pa vpliva na kakovost začimbe.

Včeraj je praznovala svoj 85. rojstni dan – 8. marec je naš kolektivni in njen osebni praznik. Ne zameri, če jo kdo naslovi z »doktor« Ada Vidovič Muha, in dodaja, da smo kot družba včasih pretirano zavezani izrazu, pozornost pa bi si medtem bolj zaslužila vsebina. Med pogovorom jo je večkrat zaskrbelo, da nastopa ekspresivno, a zdi se, da to prej prispeva k njeni markantnosti in kaže na izoblikovano znanstveno držo. Njeni deli Slovensko leksikalno pomenoslovje in Slovensko skladenjsko besedotvorje sta danes obvezno študijsko gradivo bodočih slovenistov. Zaslužna prof. dr. Ada Vidovič Muha največ časa preživi v svojem domačem kabinetu, kjer ima, pravi, svoj red – na delovni mizi jo te dni čakajo korekture novega zbornika njenih razprav iz zadnjega desetletja z naslovom Slovarska slovnica.

Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 na kratko pove vse o njeni vsebini. Avtor oddaje izbere in komentira dogodke tedna.

V Trondheimu bo zvečer padel zastor nad 44. svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju, ki je bilo zelo uspešno za slovensko reprezentanco. Izkazali so se predvsem smučarski skakalci in skakalke, ki so presegli pričakovanja in se domov vračajo s številnimi odličji. V oddaji se bomo ob njihovih uspehih posvetili še začetku spomladanske sezone v cestnem kolesarstvu, ki po večini prinaša enodnevne dirke. Na včerajšnji po Toskani je vnovič nase opozoril prvi kolesar sveta Tadej Pogačar. V nedeljskem popoldnevu bomo spremljali še nogometni derbi v Ljudskem vrtu med Mariborom in Olimpijo. Štajerci bi se z zmago vodilnim Ljubljančanom močno približali na vrhu lestvice, v košarkarskem derbiju jadranske lige pa bo Olimpija gostila evroligaško Crveno zvezdo.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija traja približno 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na preteklo dogajanje. Vsebinsko je zelo raznovrstna, saj zajema politiko, gospodarstvo, afere, zdravstvo, šolstvo in kulturo, ob koncu pa še petminutni športni prispevek.