Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Svetlana Makarovič je izjemna in brezkompromisna pesnica. To svojo brezkompromisnost je vrhunsko upesnila v zbirki Tisti čas (1993), tudi v pesmi Dobro jutro. Interpretka Sabina Kogovšek. Produkcija 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemovanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavljivih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. V peti oddaji predstavljamo dela Williama Granta Stilla, prvega afroameriškega skladatelja, ki je ustvaril simfonijo, in Dukea Ellingtona, ki se je v svoji glasbi prav tako lotil križanja afroameriških glasbenih vplivov in simfonije.

Evropa je izbruh pandemije covida 19 pred petimi leti pričakala povsem nepripravljena. Še preden je bilo več znanega o novem koronavirusu, ki povzroča akutno respiratorno stisko, se je ta kot blisk raširil po vseh kontinentih sveta. Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo. Sledila so zapiranja javnega življenja in gospodarstev, meja in prometa ter karantene in policijske ure po vsem svetu, zdravstveni sistemi so klecali pod težo števila okuženih. Kako je pandemija spremenila Evropsko unijo in kaj se je iz nje naučila?

Predstavljamo domače in tuje otroške in mladinske zbore, vsako leto predstavimo tekmovalne nastope z Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje in Državnega tekmovanja otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pobližje se bomo spoznali z glasbenim svetom skladateljice in profesorice Urške Pompe. Slišali bomo sedem njenih skladb.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu in kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu? Gremo v kino vam ponuja prav to. Oddaja z najdaljšo zgodovino v zvrsti je v radijskem mediju že od leta 1946.

Na letošnji podelitvi zlatih kipcev je v kategoriji izvirna filmska glasba slavil Daniel Blumberg za glasbo k filmu Brutalist režiserja Bradyja Corbeta. To je prvi oskar za mladega britanskega skladatelja in drugi glasbeni projekt za celovečerni film. Blumberg je prejel tudi nagrado bafta za omenjeno glasbo, ki je naletela na precej pohval in ima pomembno vlogo v filmu. Brutalist je zgodba o fiktivnem madžarskem arhitektu Laszlu Tothu, ki se po preživetju holokavsta preseli v ZDA.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij s področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije do fizike osnovnih delcev.

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Korošec Franc Berneker se je v zgodovino slovenske umetnosti zapisal kot pionir modernega kiparstva pri nas. Bil je sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Poznamo ga po ateljejskem kiparstvu in mali plastiki, nagrobnem kiparstvu in javnih spomenikih. Izstopajo njegovi portreti in figuralne kompozicije iz marmorja in brona. Leto 2024 je med drugim zaznamovala 150. obletnica rojstva kiparja Franca Bernekerja, zato so v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pripravili pregledno razstavo njegovih del z naslovom Franc Berneker: Okamenele sanje. Kustosinji sta Katarina Hergold Germ in Nina Popič, sicer pa so k sodelovanju povabili tudi umetnika Tanjo Prušnik in Zorana Srdića Janežiča, ki sta prav za razstavo ustvarila novi umetniški deli. Foto: Koroška galerija likovnih umetnosti

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najuglednejša slovenska in mednarodna priznanja – leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

ALDO KUMAR: SLOVENSKA SUITA ZA SIMFONIČNI ORKESTER 1. STU LEDI (TRST) 2. MAGDALENCA (TOMIN) 3. KAJ MI NUCA PLANINCA (GORENJSKA) 4. VÖRA BIJE (PREKMURJE) 5. VILOTA (ISTRA) 6. KADAR ZILA NOJ DRAVA (KOROŠKA) 7. ZELENI JURE (BELA KRAJINA) SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ

Medénje, Med-enje ali Médenje? Tri interpretacije naslova obredne suite so glasbeniki odkrili med pripravami na koncert ob 25-letnici delovanja Slovenskega tolkalnega projekta, bolj znanega po kratici SToP. Ta je potekal 12. decembra v Slovenski filharmoniji, na njem pa je ansambel z Zborom Slovenske filharmonije, skladateljem samim in dirigentko Jerico Bukovec krstno izvedel obredno suito z naslovom Medenje Kristijana Krajnčana. Stopovce je leta 1999 združila želja po kakovostnem komornem muziciranju in raziskovanju novih tolkalnih zvokov. Zasedbo sestavljajo uveljavljeni akademski glasbeniki tolkalci: Barbara Kresnik, Marina Golja, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše, ki skupaj odkrivajo sveže načine povezovanja različnih umetniških področij ter se (zavestno) odmikajo od izvedbe samo klasičnega tolkalnega programa. Na zanimivih, predvsem pa ritmičnih koncertih izvajajo glasbo različnih žanrov in predstavljajo velik razpon klasičnih, etnoloških in drugih tolkal. Na odrih se tako znajdejo tudi kuhalnice, posode, igrače, avtomobilske zavore, žoge, kladiva … Za njimi so že številni projekti, povezani s plesom, videom, pa tudi s kamnitimi skulpturami. V suiti Medenje se spajata naša staroverska in krščanska kultura ter iščeta skupne točke. Stavki skladbe se pretakajo drug v drugega, vsem so skupni hipnotični vzorci, ki gradijo napetost in poslušalca zibajo v obredu, vendar vsak predstavi tudi kaj novega. Na primer uporabo vode kot zvočila, uglašenih kamnov, lesa ter še množice drugih standardnih in nenavadnih tolkal. Podrobneje bo svoj ustvarjalni proces in nastanek suite Kristijan Krajnčan predstavil sam.

Posnetki odmevnih zborovskih koncertov z domačih in s tujih odrov.

Anton Pavlovič Čehov je prve humoristične skice začel pisati že v gimnaziji, vendar se niso ohranile, ker jih je uničil – znani so samo njihovi nenavadni naslovi, na primer Obriti sekretar z revolverjem. Objavljati je začel v prvih letih študija medicine, okrog leta 1880, v različnih moskovskih in peterburških listih. V letih od 1883 do 1886 je objavil tudi po več kot sto dvajset različnih zgodb in podlistkov na leto – s honorarji je pomagal preživljati obubožano družino. Ne glede na hitrost pisanja – kot je pripovedoval, za nobeno izmed teh zgodnejših besedil ni potreboval več kot štiriindvajset ur pisanja – je večinoma napisal izvrstne zgodbe. Prevod Marjan Poljanec, interpretacija Željko Hrs, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in motaža Jon Čergan, režija Klemen Markovčič. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.

Predvajamo glasbo ameriškega jazzovskega pianista, klaviaturista, skladatelja, producenta in aranžerja Jima Bearda. Umrl je 2. marca lani, star 63 let. Beard je bil vsestranski glasbenik, med drugim je bil tudi dolgoletni član zasedbe Steely Dan in je zaigral na poslovilni turneji kultne zasedbe The Eagles. Jim Beard je predaval aranžiranje, skladanje in improvizacijo na Berklee College of Music v Bostonu, na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih in na glasbeni šoli Aarona Coplanda v New Yorku.