Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Chanson de matin op. 15/2 Edwarda Elgarja, Koncert v F-duru, Seibel 235 Johanna Davida Heinichena, Toccata octava iz zbirke 'Apparatus musico – organisticus' Georga Muffata, Uvertura v D-duru za trobento, dve oboi, fagot, godala in basso continuo Johanna Friedricha Fascha in Salve Regina v C-duru Antonia Tarsie.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Predvajamo in predstavljamo Koncert za rog in orkester št. 1 v D-duru Josepha Haydna in Variacije na Waldsteinovo temo v C-duru za klavir štiriročno, WoO 67 Ludwiga van Beethovna.

Kot Lirični utrinek se tokrat utrne pesem, ki se začne z verzom Tukaj pa ni. Njena avtorica Mojca Seliškar je pesem objavila leta 1982 v pesniški zbirki Kitara v žepih (pri Pomurski založbi), v njej pa je z nekaj asketskimi dotiki prepričljivo ubesedila zavest o izgubi.

Predvajamo izbor iz zakladnice slovenske glasbene ustvarjalnosti. Izbor sestavljajo Serenada za godala Benjamina Ipavca, Sonata za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, baletna suita Bajke o Gorjancih Marjana Kozine, Trije belokranjski plesi za violino in klavir Matije Tomca, Suita za godala št. 3 Marijana Lipovška in Kozinov simfonični scherzo Bela krajina.

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe je to, da ni sad lahko sledljivega posnemovanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavljivih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. Z obravnavo ameriškega simfonizma bomo prikazali najvitalnejši del ustvarjanja klasične glasbe po veličastni dobi evropske romantike. V prvi oddaji predstavljamo simfonična dela Randalla Thompsona.

V torek, 11. februarja, bo v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani koncert zasedbe Swingatan, ki jo vodi Peter Ugrin. V nedeljo, 16. septembra, pa bo v Kavani Cukrarna v Ljubljani koncert kvarteta avstrijskega kitarista Achima Kirchmaierja, v njem igra trobento naš David Jarh. V oddajo predvajamo glasbo obeh zasedb.

7. marca 1991 je Slovenija še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi, ob mednarodnem dnevu žena, 8. marca 2021, pa je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu zgodovinarka dr. Nadja Terčon zaradi omejitev druženja ob epidemiji koronavirusbe bolezni po internetu predstavila monografijo z naslovom Sava in Jolanda. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski leta 1947 in leto dni pozneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. Sava Kaluža (1929–2014) iz Postojne in Jolanda Gruden (1930–2014) z Nabrežine pri Trstu sta v svoje življenje krepko vpletli vlogo morja. Avtorica je na temelju arhivskega gradiva napisala zgodbo o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale pogumni mladi ženski. Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, leta 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) "Usidrali smo se na morje" z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati pa to delo zapolnjuje premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper in s sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturnozgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka.

Ob 105. obletnici rojstva Vilme Bukovec poslušajte arije iz oper Charlesa Gounoda, Giacoma Puccinija in Dmitrija Šostakoviča. V drugi oddaji Ženske v svetu glasbe, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, se bomo posvetili poslušanju izbranih arij iz bogate operne poustvarjalnosti slovenske sopranistke Vilme Bukovec. Poslušajte izbor njenih najbolj izstopajočih posnetkov opernih arij iz francoske, italijanske in ruske operne zakladnice. Vilma Bukovec je bila ena najprodornejših slovenskih opernih solistk sredine in druge polovice 20. stoletja in dolgoletna prvakinja ljubljanske operne hiše. Predstavili bomo prizor v cerkvi iz opere Faust Charlesa Gounoda, ki ga na posnetku izvajata sopranistka Vilma Bukovec kot Margareta in basbaritonist Danilo Merlak v vlogi Mefista ter njene izvedbe arij Tosce iz istoimenske opere Giacoma Puccinija in Čo-čo-san iz Puccinijeve opere Madame Butterfly ter arijo Katarine iz opere Katarina Izmajlova Dmitrija Šostakoviča.

Filozofi so se skozi zgodovino večinoma ukvarjali z velikimi temami, manj pa so razmišljali na primer o živalih in pošastih. V zadnjih nekaj desetletjih se je to spremenilo, ker smo vsepovsod obdani s podobami nečloveškega. Bivajo v svetovih filma, fantazijske literature, video iger in vizualnih umetnosti, zato so tovrstni premisleki postali vse pogostejši. In tudi mi pozornost namenjamo tem filozofskim temam.

Philip Sparke je slovit in plodovit angleški ustvarjalec glasbe za pihalne orkestre in za Veliko Britanijo značilne brass bande. Za predvajanje smo izbrali njegovi obsežnejši deli: Leto zmaja in Manhattan za trobento in pihalni orkester, v katerem se bo kot solist predstavil izjemni trobentač Marco Pierobon.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

14. novembra 2024 je kot del cikla Tutti v Betettovi dvorani palače Kazina nastopil Orkester klarinetov Akademije za glasbo pod vodstvom Jožeta Kotarja. Izvedel je štiri dela: novo skladbo z naslovom Clarissimo Matjaža Jarca, Pater noster Satošija Jagisave, priljubljene teme iz filmov Vojne zvezd Johna Williamsa v priredbi Adama Atanasova ter suito Slike z razstave Modesta Musorgskega v priredbi Giuliana Forghierija. Zasedbo sestavljajo študenti klarineta prve in druge stopnje akademije za glasbo, šteje pa od 15 do 20 članov. Na pobudo Jožeta Kotarja je nastala v študijskem letu 2017/2018 in združuje vse različice klarinetov. Največ članov seveda igra na klasični B-klarinet, poleg visokega Es-klarineta pa v orkestru zvenijo tudi altovski, basovski, kontraaltovski in celo kontrabasovski. Te različice širijo barvni razpon in interpretacijske možnosti orkestra, ki tako izvaja izvirne skladbe za to zasedbo, pa tudi priredbe skladb za simfonični orkester.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Predvajamo in predstavljamo Suito za orkester Slavka Osterca, Pustno suito za klarinet in klavir Pavla Šivica in Concertino za klavir in orkester Demetrija Žebreta s pianistom Bojanom Goriškom v solistični vlogi.

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najopaznejša slovenska in mednarodna priznanja: leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Leta 1977 je Valens Vodušek nekaj oddaj iz cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi posvetil predstavitvi značilnosti slovenskih ljudskih pesmi. V prvi se je posvetil nekaterim najstarejšim primerom, pa tudi nekaterim značilnim vzorcem melodij. Predvsem se je poglobil v teoretično analizo pesmi, mi pa poslušamo primere, ki jih je predstavil, poleg tega pa še nekaj po izvoru starejših pesmi, pa še nekatere druge, tudi značilne za naše izročilo.

Trpljenje in zmagoslavje v zgodovini Rusije pogosto stojita drugo ob drugem. Dmitrij Šostakovič, ki je bil vedno znova prisiljen popuščati državnemu vodstvu in je moral svoja prava čustva izraziti na skrivaj, na primer v pretresljivem Violinskem koncertu št. 2. Ali Peter Čajkovski, ki je kljub velikemu uspehu vse življenje trpel zaradi omejitev takratne družbe carske Rusije. Njegova Simfonija št. 6, »Patetična«, pripoveduje zgodbo o tem.

Prvi del tridelne igrano-dokumentarne serije o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja se začenja z igranimi odlomki iz romana Luize Pesjakove, v katerem popisuje lik Beate, ki je prišla za guvernanto dvojčic Roze in Vijole ter se zapletla v družinske skrivnosti in ljubezenske vezi. Besedilo iz leta 1877 velja za prvi slovenski dnevniški roman. Igrane dele dopolnjujejo strokovni komentarji literarne zgodovinarke. Beatin dnevnik je dolgo veljal za sentimentalni roman in so ga torej uvrščali v trivialno literaturo, v zadnjih desetletjih pa se je z novimi odkritji pogled nanj precej spremenil. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Beata – Patrizia Jurinčič Finžgar Grofica – Lučka Počkaj Vijola – Urška Taufer Roza – Tina Gunzek Ivana, pestuna – Barbara Cerar Dora – Alda Sosič Rihard – Primož Forte Strokovni komentar – dr. Urška Perenič Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023

Glasbena medigra.

Češki pesnik Janu Skácel je kot mlad dejal, da noče biti pesnik, toda pozneje je postal eden najznamenitejših predstavnikov češke lirike 20. stoletja. Skácel se je rodil leta 1922 v Brnu; svojo pot k poeziji je odkril med prisilnim delom v času druge svetovne vojne, ko mu je poezija v pismih staršem postala edini mogoč način svobodnega izraza, ne da bi ga cenzura pri tem prestregla. Skácel je dejal, da se je, preden je po vojni našel delo, vrnil k poeziji zato, da bi si prislužil nekaj denarja za škatlico cigaret, potem pa se pisanju ni več odrekel. Kmalu po sovjetski invaziji na Češkoslovaško so mu prepovedali objavljanje. Njegovo delo se je od sedemdesetih let naprej tajno širilo med bralci in leta 1989 – tik pred smrtjo – je zanj prejel dve nagradi, eno so predstavili pri nas na Vilenici. Jan Skácel je umrl deset dni pred žametno revolucijo leta 1989. Izbrala in prevedla Eli Škaler, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

V petek, 14. marca, bo v Siti teatru v Ljubljani koncert Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana. Zaigrali bodo izbor skladb z repertoarja slovitega orkestra, ki sta ga vrsto let sovodila Thad Jones in Mel Lewis. Glasbi tega orkestra bo namenjena tudi nocojšnja oddaja.