Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica Katarina Fistrovič je bila naša radijska kolegica. Objavila je dve pesniški zbirki, leta 1993 v samozaložbi prvenko Ljudem ob poti, leta 2006 pa pri Družini še Dotikanje mavrice (spremne vrstice je obakrat prispeval Marjan Kovačevič Beltram). V Liričnem utrinku lahko slišite njeno pesem Del mene ste.  Interpretka Sabina Kogovšek. Produkcija 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dandanašnji poslušalec ima sicer včasih težave z obiljem precej podobnih in preprosto umerjenih orkestralnih pasaž, bombastičnih zborov ter teatralnih izbruhov solistov, toda ti elementi kljub vsemu ne zasenčijo vseh tistih brezštevilnih strani v njegovih opernih partiturah, ki pričajo, da je bilo – kot je po skladateljevi smrti zapisal Richard Wagner – Vincenza Bellinija eno samo veliko srce.

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemovanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavljivih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. V četrti oddaji predstavljamo simfonična dela Virgila Thomsona, ki v svoji skoraj stoletje dolgi življenjski zgodbi na svojevrsten način predstavlja usodo ameriške klasične glasbe. Ob someščanu Robertu Russellu Bennettu je bržkone prvi izraziti predstavnik, ki je prišel z ameriškega celinskega zahoda.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V Cukrarni v Ljubljani je do 6. aprila na ogled razstava dansko-škotske umetnice Shone Illingworth z naslovom Topologije zračnega prostora. Umetnica, sicer tudi predavateljica na Univerzi v Kentu, v svoji video in zvočni instalaciji tematizira uničujoče učinke vse hitrejšega vojaškega, industrijskega in korporativnega preoblikovanja zračnega prostora in vesolja, kar vpliva na degradacijo okolja in ima hude posledice za človekove pravice. Oddajo je pripravila Tesa Drev Juh. Prevode je brala Sanja Rejc, zvok in montaža Vito Plavčak.Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Marija Grinberg se je rodila 6. septembra 1908 v Odesi. O njenih začetkih je še danes bolj malo znanega. Izvemo lahko, da je bil njen oče učenjak, ki mu je vsakdanje življenje povzročalo nemalo preglavic, mati pa je zasebno poučevala klavir. Mesto, v katerem so živeli, je tako zelo dihalo z glasbo, da so za otroka, ki so ga videvali na ulici brez kovčka za violino, predvidevali, da bo najbrž pianist … Skoraj vsaka družina v Odesi je imela klavir. Grinbergovi so bili med redkimi, ki si ga niso mogli privoščiti, zato je njihova deklica hodila igrat klavir k sosedom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Anja Kralj je študentka Gorjana Košute na Akademiji za glasbo v Ljubljani, vzporedno pa študira tudi na Univerzi za umetnost Folkwang v Essnu pod mentorstvom Alekseya Semenenka. Za izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru, op. 35 Ericha Korngolda z Orkestrom Slovenske filharmonije konec januarja lani v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo je prejela Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.

Magistrica Darja Pergovnik je pri Muzeju in galerijah mesta Ljubljane objavila knjigo Plečnikova zelena Ljubljana, znanstveno monografijo o mojstrovem urejanju odprtega prostora (od promenad, ulic, trgov, parkov in še marsičesa). Njena knjiga tako omogoča bralki in bralcu, da se v veliki meri zavesta Plečnikovega celostnega razumevanja prostora, hkrati pa je še kako zanesljiva in zanimiva spremljevalka pri odkrivanju in spoznavanju Plečnikove Ljubljane. Več o Plečniku in monografiji pove avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa odgovori tudi na vprašanje Ali v Ljubljani s preveliko lahkoto sekamo drevesa. Nikar ne zamudite.

Strahote tridesetletne vojne so v prvi polovici sedemnajstega stoletja poleg trgovine in blaginje močno prizadele tudi glasbo. Mnoge glasbene kapele in ansamble po Nemčiji so zmanjšali ali jih razpustili, pogodbe skladateljev, pevcev in instrumentalistov pa so bile prepuščene razpoloženju plemiških ali cerkvenih delodajalcev. Kljub temu je takrat nastalo veliko zanimivih skladb za manjše zasedbe godal in trobil.

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

V Komornem studiu se bomo najprej posvetili predstavitvi posnetkov drugega dela skladb s koncerta Vlatka Stefanovskega s prijatelji godalci v cerkvi sv. Petra v Radečah, nato pa bomo predstavili posnetke 3. koncerta, ki ga je prav tam izvedel Komorni ansambel 8. Festivala Sonc. Na 8. mednarodnem festivalu umetnostne glasbe Sonc v Radečah, ki je potekal od 27. do 29. septembra 2024 v cerkvi sv. Petra v Radečah, so izvedli tri celovečerne koncerte komorne, solistične, orkestrske in etno glasbe. Nocoj predstavljamo posnetke drugega dela 2. koncerta 8. festivala Sonc v Radečah kjer je bil gost mednarodno uveljavljeni kitarista jazzovske, rock in etno glasbe Vlatko Stefanovski iz Severne Makedonije. Z godalci: violinistko Tanjo Sonc, violistom Ribalom Molaebom in violončelistko Ireno Josifovsko je zaigral svoje skladbe, ki jih je priredil po makedonskih ljudskih motivih in v priredbi Klemena Hvale za godala: Ne si go prodavaj / Ne prodaj ga, Uči me, majko / Mati, nauči me, prekmursko ljudsko pesem Zrelo je žito, ki jo je za godala in kitaro priredil Klemen Hvala, Gipsy Song / Romsko pesem avtorja glasbe in besedila Vlatka Stefanovskega ter aranžerja Klemena Hvale in tradicionalno makedonsko skladbo Eleno Čerko / Hčerka Elena. V drugem delu oddaje bomo predstavili posnetke 3. koncerta festivala v cerkvi sv. Petra v Radečah, ko je igral Komorni orkester Festivala Sonc, ki so ga sestavili prav za to priložnost. V orkestru so nastopili uveljavljeni solisti in člani slovenskih simfoničnih orkestrov, tudi RTV Slovenija. To so: violinistke Tanja Sonc, Jerica Kozolè, Nina Pirc, Mojca Menoni in Beti Bratina, violisti: Ribal Molaeb, Gea Pantner in Manca Kosmač, violončelistki: Irena Josifovska in Maruša Turjak Bogataj ter kontrabasist Miha Firšt. Sodelovali so tudi: oboista Cristina Monticoli in Pietro Savonníto ter hornista Jože Rošer in Blaž Ogrič. Glasbeni umetniki so poslušalcem predstavili priljubljeni stavek Religioso iz Suite za orkester enega vodilnih slovenskih skladateljev 1. polovice 20. stoletja Slavka Osterca, Idilo za violino in violo francoskega skladatelja Charlesa Koechlina ter koncertni mojstrovini znamenitega avstrijskega klasicista Wolfganga Amadeusa Mozarta: Simfonijo Concertante za violino, violo in orkester v Es-duru, Koechel 364, ter Simfonijo št. 29 v A-duru, Koechel 201.

Zgodba nas v metaforičnem pesniškem jeziku popelje skozi en dan življenja v malem mestu Llaregubbu, ki se po zaslugi Thomasove pesniške moči spreminja v poslušalčevi zavesti v veliko prispodobo sveta in vsakdanjega življenja. Igra je antologijska v mednarodnem merilu: Dylanu Thomasu je leta 1954 naročil izvirno radijsko besedilo, kasneje je bilo prirejeno za oder, leta 1972 pa je nastal tudi film. Slovenska verzija pa je presežna že zaradi dolžine, velja za mojstrovino režiserja Dušana Mauserja, v njej pa je nastopilo kar triinšestdeset slovenskih igralcev vseh generacij. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Prevajalec: Jože Udovič Dramaturg: Borut Trekman Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Snemalec glasbe: Sergej Dolenc Glasova - Boris Kralj, Štefka Drolc Kapitan Cat - Stane Sever Utopljenci - Saša Miklavc, Franček Drofenik, Dare Ulaga, Zlatko Šugman Rosie Probert - Majda Potokar Gospodična Price - Ivanka Mežan Gospod Mog Edwards - Jurij Souček Gospod Waldo - Polde Bibič Žena, Prva ženska - Alja Tkačev Materi - Vida Levstik, Metka Pugelj Deček in deklica - Iztok Čebular, Sonja Blaž Sosede, Ženske - Vida Juvan Župnik - Dušan Škedl Gospa in gospod Ogmor - Slavka Glavin, Maks Bajc Gospod Pritchard - Tone Homar Gospa in gospod Beynon - Milena Grm, France Presetnik Lilly - Iva Zupančič Orglar - Jože Zupan Gospa Morgan - Mira Danilo Gospa in gospod Owen - Aleksander Valič, Metka Pugelj Eli - Vladimir Skrbinšek Mary - Mihaela Šarič Gospa in gospod Nilly - Angela Hlebce, Lojze Rozman Gospa in gospod Pugh - Sava Sever, Maks Furijan Dai Kruh - Rudi Kosmač Gospe Kruh - Helena Erjavec, Marija Benko Poly - Duša Počkaj Sindbad - Danilo Benedičič Glas knjige - Andrej Kurent Bessie - Helena Erjavec Sodelovale so še: Jana Osojnik, Marijana Brecelj, Majda Grbac, Majda Kohek, Milena Zupančič Glasbo sta zvajala Otroški zbor RTV Slovenija pod vodstvom Janeza Kuharja in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Uroša Prevorška Organist - Hubert Bergant Korepetitor - Brane Demšar Spremljevalec songov - Miško Hočevar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in v dvorani Slovenske filharmonije aprila in maja 1967