Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Glasba Antonia Vivaldija, Georga Friedricha Händla. Heinricha Ignaza Franza Biberja. Johanna Michaela Haydna in Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Glasba Petra Iljiča Čajkovskega,Ottorina Respighija in Huga Wolfa.

V 20. stoletju je pisalo poezijo kar nekaj pesnic, ki bi si verjetno zaslužile uvrstitev v zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Ena izmed njih je morda Lili Novy. V Liričnem utrinku lahko slišite njeno pesem Ti si tam v interpretaciji Sabine Kogovšek.

Glasba Lawrenca Ashmora, Ludwiga van Beethovna in Felixa Mendelssohna Bartholdyja.

Pred nedeljskim koncertom v Cukrarni bomo v živo gostili enega najpomembnejših slovenskih jazzistov, trobentača Davida Jarha. Pogovarjali se bomo o prihajajočem koncertu v ljubljanski Cukrarni, njegovem igranju v Big Bandu RTV Slovenija, o delu z mladimi jazzisti in še čem. Z Davidom Jarhom se bo pogovarjal Hugo Šekoranja. V sredo ob 9. uri v Jazzovski jutranjici na Programu Ars.

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe je to, da ni sad lahko sledljivega posnemovanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavljivih virov, vendar je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. V tretji oddaji predstavljamo simfonična dela Johna Aldna Carpenterja. Ker je bil vse življenje dobro preskrbljen, je komponiranje razumel bolj ali manj kot zabavo, ki mu je plemenitila duha. Tako se ni kaj dosti ukvarjal s prevladujočimi tokovi v tamkajšnji glasbi. Bil je glasbeni aristokrat s prefinjenim, konservativnim okusom, toda izjemno nadarjen za prijetno zvočno skladnjo ter s prav vizionarskim darom za melodično linijo.

Za Mladinsko knjigo, našo največjo založbo, je letošnje leto jubilejno, saj bo zaznamovala 80 let svojega delovanja. Ustanovljena je bila 29. junija 1945 v Ljubljani, še istega leta je pri njej izšlo šest knjig, izhajati pa je začela tudi revija Ciciban. V osmih desetletjih je s knjižnimi in revijalnimi izdajami spremljala in oblikovala številne rodove bralcev. Pri Mladinski knjigi so delali največji slovenski uredniki, z njo so sodelovali naši najpomembnejši slikarji, ilustratorji, oblikovalci – ter seveda avtorji in prevajalci. Dva izmed njih, Nelo Malečkar in Slavka Pregla, smo povabili pred mikrofon.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte njegove nastope v komornih skladbah in kot solista z orkestrom Carla Marie von Webra, Uroša Kreka, Geralda Finzija in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s klarinetistom Jožetom Kotarjem, ki je bil dvanajst let solo klarinetist v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, od leta 2007 pa je solist klarinetist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Jože Kotar je zaposlen kot redni profesor za klarinet na ljubljanski Akademiji za glasbo, zelo dejaven je tudi kot komorni glasbenik v Slovenskem sekstetu klarinetov, Ansamblu za sodobno glasbo MD7, Pihalnem kvintetu Ariart in v različnih drugih komornih skupinah doma in v tujini, hkrati je soustanovitelj in umetniški vodja Slovenskega orkestra klarinetov. Jožeta Kotarja boste poslušali kot solista v Introdukciji, temi in variacijah, op. posth., za klarinet in godalni kvartet Carla Marie von Webra, Koncertni fantaziji za klarinet in orkester Uroša Kreka, Koncertu za klarinet in orkester v c-molu, op. 31 Geralda Finzija in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev bo v četrtek, 13. marca, ob 5.05.

Vera oblikuje naše vsakdanje življenje in odnose z drugimi. Vsako leto poteka Teden molitve za edinost kristjanov, ki poglablja razmislek o veri in pomenu enotnosti. V občini Puconci so konec januarja priredili ekumensko srečanje s tremi predstavniki različnih verskih skupnosti, ki so delili svoje misli in izkušnje. Vabljeni k poslušanju pogovornih utrinkov iz Spominskega doma Števana Küzmiča v Puconcih.

Josip Jurčič se je v slovenski kolektivni spomin prvenstveno seveda zapisal kot pisatelj, kot avtor Desetega brata, našega prvega romana, pa humoreske o višnjegorski kozlovski sodbi ter zgodovinske povesti o Juriju Kozjaku, janičarju slovenskega rodu. Vsa ta dela so, kot vemo, tudi danes povsem nepogrešljiv del šolskega berila. Pa vendar se zdi, da je Jurčičev prispevek k slovenski kulturni zgodovini celo še večji, kot bi lahko sklepali po odlikovanem mestu, ki ga v slovenskem leposlovnem kanonu sicer zavzema njegova literarna zapuščina. Kot namreč v svoji knjigi Neznani Jurčič – magični žurnalist, ki je pred nedavnim izšla pri Slovenski matici, prepričljivo dokazuje sociolog in publicist dr. Bernard Nežmah, je bilo za oblikovanje resnično moderne slovenske družbe ključnega pomena delo, ki ga je Josip Jurčič med letoma 1871 in 1881 opravil kot glavni urednik Slovenskega naroda, našega prvega časopisa, ki je dolgo vrsto let uspešno izhajal vsak dan. Kako neki je torej Jurčiču uspelo, kar pred tem ni uspelo Janezu Bleiweisu s Kmetijskimi in rokodelskimi novicami, ki so pač skoraj ves čas svojega obstoja izhajale kot tednik? S kakšnimi vse težavami se je Jurčič pri svojem uredniškem oziroma novinarskem delu soočal? In kako se je, zahvaljujoč prav Slovenskem narodu, navsezadnje spremenilo delovanje našega javnega prostora kot takega? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Nežmaha.