Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica in pisateljica Barbara Pešut je leta 2014 objavila pesniško zbirko Granit žafran, v njej pa tudi pesem Zajtrk v hotelu Palace, hvalnico življenju. Interpretka Sabina Kogovšek. Produkcija 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe, je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavnih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. V drugi oddaji predstavljamo simfonična dela Roberta Russlla Bennetta. Že na začetku glasbene kariere je postal najbolj cenjeni orkestrator na Broadwayu. Pravo skladateljsko izobrazbo je pridobil, ko je šel na izpopolnjevanje k Nadii Boulanger v Pariz.

Gost oddaje je kontrabasist Miha Firšt, ki predstavlja svoj novi glasbeni album Nižje ne gre, na katerega je uvrstil skladbe slovenskih skladateljev za kontrabas.V oddaji bo govoril o njegovem nastanku, izboru skladb, razvoju glasbene literature za kontrabas in izkušnjah ter sodelovanju s skladatelji.

Na sporedu skladateljev Koncert za flavto in orkester v d – molu, Koncert za čembalo in godalni ansambel in Duo za klarinet, fagot in generalbas.

Le redki vedo, da imamo na Slovenskem enega redkih mojstrov strojenja kož, krzna in usnja, ki to obvladajo po starih postopkih, in edinega izdelovalca pergamenta ter umetniških izdelkov iz njih, Marjana Petača iz Goričan pri Medvodah. Marjanovi pergamenti so uvrščeni v svetovno kulturno dediščino v muzeju v Los Angelesu (ponovitev).

V oddaji tokrat gostimo gledališko in radijsko režiserko Živo Bizovičar, gledališko ustvarjalko mlajše generacije, ki je nase opozorila že med študijem s predstavo Jagababa, za katero je prejela akademijsko Prešernovo nagrado. Pozneje je za predstavo Žene v testu prejela Borštnikovo nagrado za celosten pristop k obdelavi gradiva, nagrado Društva slovenskih kritikov in teatrologov Slovenije ter Šeligovo nagrado na Tednu slovenske drame, za predstavo Juriš pa je prejela Borštnikovo nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo. Februarja smo na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega lahko videli predstavo Drame princes, ki jo je ustvarila v Dramskem Teatru Skopje. Živa Bizovičar, ki se pomembnih zgodovinskih tem loteva z raziskovalno natančnostjo in kritičnim razmislekom, je konec januarja na odru Slovenskega mladinskega gledališča režirala predstavo Boško in Admira. Vabljeni k poslušanju.

Glasbena medigra.

Glasba mu je bila položena v zibelko, o tem ni dvoma, saj prihaja iz slovite neworleanške družine Marsalis. Njegovi bratje so trobentač Wynton, bobnar Jason in saksofonist Branford, oče pa pianist Ellis Marsalis.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Spremljamo dogajanje na 27. Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Solunu, kjer bo letos predvajanjih kar 261 dokumentarcev. Obiskali smo razstavi Matjaža Hanžka in Tadeja Pogačarja v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Predstavil pa bomo tudi prvi koncert nove, že 15. sezone, cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na novem trgu.

Eden najvidnejših violinistov Leonidas Kavakos se je na koncertu 26. januarja v Berlinski filharmoniji predstavil kot dirigent in izza pulta prvič vodil Nemški simfonični orkester iz Berlina. Njegov program je občinstvo popeljal na domišljijsko potovanje skozi glasbena razpoloženja in ustvaril panoramo razmišljanja v tonih. V osrednjem delu je s solistom, japonskim pianistom Maom Fujito zaigral Mozartov zadnji Klavirski koncert št. 27 v B-duru, ki mu je sledila Simfonija št. 6 v es-molu Sergeja Prokofjeva. Večer pa se je začel z orkestrsko skladbo Subito con forza južnokorejske skladateljice Unsuk Chin.

Vsi jeziki so bistroumni, ker postavljajo strukture našega mišljenja. Bistroumnost grškega oziroma starogrškega jezika pa je nekaj tako posebnega, da lahko o njej napišemo pripoved. Novinarka, pisateljica Andrea Marcolongo je o svoji knjigi z naslovom Bistroumni jezik: devet epskih razlogov, zakaj ljubiti grščino zapisala, da je to knjiga o ljubezni do jezika, in še pomembneje, o ljubezni do ljudi, ki ta jezik govorijo. Njena knjiga je postala uspešnica, to pa je pri knjigah o jeziku redek primer. Gostja oddaje bo dr. Dragica Fabjan Andritsakos, profesorica stare grščine in latinščine (ponovitev).

Vabimo vas k poslušanju zborovskih del skladateljev s severa, treh opaznejših skandinavskih predstavnikov, Carla Nielsena, Nielsa Wilhelma Gadeja in Edvarda Griega.

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja, leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Malo je muzikalov, ki jih cenijo tudi najbolj 'zadrti' ljubitelji klasike. In malo je muzikalov, ki ostanejo priljubljeni 50 let. Skoraj edina izjema je Zgodba z zahodne strani (West Side Story), ki tudi 57 let po krstu ne ostaja le eden najbolj priljubljenih muzikalov, pač pa se še vedno dobro prodaja tudi glasba, ki jo je zanjo napisal Leonard Bernstein. Skladbe, ki 'nihajo' med džezom, opero in celo popom.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov, slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.