Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Orfične himne so zbirka sedeminosemdesetih slavilnih pesmi, v katerih se literarni subjekt kot priprošnjik obrača na starogrške bogove, pa tudi na poosebljene naravne pojave in naravo samo, da bi njemu in drugim, posvečenim v orfizem, religiozno in literarno tradicijo, prinesli srečo in blagostanje. Njihov začetnik naj bi bil mitski pesnik Orfej. Danes velja, da je zbirka himn nastala v Mali Aziji v prvih štirih stoletjih našega štetja, čeprav nekateri raziskovalci verjamejo, da so himne še starejše. Himne še danes ritualno uporabljajo in berejo poganski izpovedovalci t. i. helenizma, vere v bogove grškega panteona. Himno Hermesu je prevedla Lara Unuk. Interpretira dramski igralec Aleš Valič. Posneto leta 2024.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Uverture: sporočilnost, zgradba, namen.

Joseph Haydn je glasbeni ustvarjalec, o katerem je bilo že veliko zapisanega, izrečenega in slišanega. Ustvaril je številna dela, s svojim načinom skladanja pa je vplival na glasbeno pot številnih poznejših skladateljev. Največkrat ga srečamo v družbi še dveh velikih sodobnikov - Mozarta in Beethovna. Čeprav je Haydn na prvem mestu, pa se zdi, da je - morda tudi zato, ker je najstarejši - nekako v ozadju. Pa vendar, laskavi naslov "oče godalnega kvarteta in simfonij", ki si ga je pridobil med velikimi tremi slavnimi klasicisti, govori drugače.

V »fokus« tokrat postavljamo gostovanje Komornega orkestra iz Züricha in violinistke Arabelle Steinbacher v Mariboru ter 25-letnico delovanja enega najvidnejših komornih glasbenih sestavov na Slovenskem, skupine SToP (Slovenski tolkalni projekt). V nadaljevanju najprej poročamo o nastopu Luzernskega simfoničnega orkestra v Zlatem abonmaju Cankarjevega doma in 3. koncertu, imenovanem 'Z lahkoto' filharmoničnega abonmajskega cikla FKK, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije vodil Hans Graf, kot solist pa se je v Brahmsovem 2. Klavirskem koncertu predstavil Herbert Schuch. Poročali tudi o sobotnem koncertu z naslovom Magnificat, ki ga je v Slovenski filharmoniji pripravila Glasbena matica Ljubljana, v drugem delu Glasbenega utripa pa se odpravljamo še na obalo – v Izoli je nastopila Vokalna skupina Gallina, v Kopru Harmonikarski orkester AccordiOna –, prav ob koncu pa še v reško operno hišo. Tam so uprizorili opero Richarda Straussa z naslovom Ariadna na Naksosu.

Spored: 1.Friedrich Kuhlau: Tretja fantazija za flavto in klavir, op. 95 Izv.: Flavta: Matej Zupan Klavir: Vlasta Doležal Rus 2.Josip Ipavec / ork: Kruno Cipci: Možiček, baletna pantomima Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Kruno Cipci 3. Amédée Ernst Chausson: Poem za violino in orkester Izv.: Violina: Igor Ozim Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad

Na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu je bila država v fokusu Hrvaška in eden izmed številnih gostujočih avtorjev in avtoric iz sosednje države je bil tudi pisatelj Damir Karakaš. Zagotovo gre za enega najbolj nagrajevanih in prevajanih sodobnih hrvaških avtorjev, a hkrati tudi enega redkih, ki v ospredje svojega ustvarjanja tako izrazito postavljajo hrvaško pokrajino Liko. V kratkih romanih, za katere je značilen pretanjen slog, namreč pogosto obravnava surovost okolja in Ličane v različnih zgodovinskih turbulencah. V slovenščini lahko beremo njegova romana Šumenje gozda in Proslava, ki sta v prevodu Jurija Hudolina izšla pri založbi Beletrina. Na Ljubljanskem filmskem festivalu pa je bil na ogled tudi film, nastal po romanu Proslava režiserja Bruna Ankovića, ki je na puljskem festivalu prejel veliko zlato areno. Z Damirjem Karakašem se je pogovarjal Sašo Puljarević. Bere Igor Velše, ton in montaža Vito Plavčak.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Aleksander Goldenweiser je bil skromen glede svojega komponiranja. Le nekaj učencev je vedelo za učiteljevo aktivnost na tem področju, še manj pa je bilo tistih, ki so slišali njegove skladbe. Ustvarjal je v času študija pa tja do leta 1912 ter v svojem zrelejšem obdobju po 20-letnem premoru. Svoja prva objavljena dela je zapisal pri dvanajstih letih, zadnja nekaj tednov pred smrtjo pri 86. letih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Izpostavljamo tri prevodna dela, ki so pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi. Med slovenske bralce v prevodu Jedrt Maležič prihaja tretji del trilogije z naslovom Vernon Subutex Virginie Despentes. Alex Capus je švicarski pisatelj, ki piše v nemščini, njegov roman Susanna je prevedla Mojca Kranjc. V zbirki S poti pa je izšla knjiga ameriškega pisatelja Edmunda Whitea z naslovom Pohajalec s podnaslovom Sprehod po pariških paradoksih. V oddaji predstavljamo tudi zgodbe in likovna dela iz depojev Obalnih galerij Piran, razstavo Miscellanea, ki so jo odprli v koprski Galeriji Loža ter zbirko kratkih zgodb z naslovom Gnezda Jerneje Ferlež.

Ukrajinska pianistka Olena Tsymbal je februarja nastopila na koncertu cikla Solo e da camera Akademije za glasbo, v njeni izvedbi pa nas čakajo 4 impromptuji, op. 90 Franza Schuberta. Prihaja iz vasi Mihailovka v Ukrajini, tamkajšnjo glasbeno šolo začela obiskovati pri sedmih letih. Že v času šolanja se je udeleževala različnih regijskih klavirskih tekmovanj, leta 2018 pa je izobraževanje tam končala z odliko. Leta 2019 se je vpisala na Konservatorij za glasbo v mestu Zaporožje in tam študirala pri Oleni Sergejevni Beketovi, na ljubljanski akademiji pa je njen mentor Vladimir Mlinarić.

Lucija Stepančič je tudi s svojim najnovejšim romanom Kar od nekod (Založba Goga) dokazala, da je odlična pripovedovalka. Njen roman se začne v osemdesetih letih prejšnjega stoletja; njen osemnajstletni romaneskni junak sanjari o glasbeni karieri, nato pa preživi burno in neponovljivo poletje na terasi nekega istrskega kampa kot član skupine, ki je še včeraj razmišljala o panku, zdaj pa igra priljubljene popevke in popevčice za umirjeno občinstvo. Sledi še vrsta presenečenj, tako vsebinskih obratov kot izvirnih pripovednih rešitev. Več o romanu pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Nedavni šesti in sklepni koncert letošnje 14. sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu je imel naslov Vriskajte Bogu vse dežele. Na njem je poleg Bachove priljubljene kantate s tem besedilom zazvenel njegov Koncert za čembalo v g-molu, sonata za godala Christopha Graupnerja in velikonočna kantata s trobento in violino Georga Philippa Telemanna. Solistka ansambla musica cubicularis je bila petindvajsetletna hercegovska sopranistka Nikolina Hrkać. V zasedbi sta sodelovala tudi italijanski violinist Federico Guglielmo in Miha Petek na baročni trobenti.

Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Leo sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.

Julijan Strajnar je leta 1977 za eno od oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi izbral nekaj najbolj znanih in priljubljenih pesmi in viž. Predvsem so to pesmi, ki so jih takrat poznali skoraj vsi in so jih navadno tudi peli ob druženju in veselih dogodkih. Seveda pa se repertoar sčasoma menja, petja ljudskih pesmi v družbi je vedno manj, pa tudi razširjenost posameznih pesmi je v različnih delih naše dežele različna. Tako je izbor pesmi in viž iz tistega časa danes zanimiv, pa tudi poučen.

Prvič je nastopil klavirski trio v zasedbi: pianist Nejc Kamplet, violinistka Eva Šulić Brajčić in violončelist Izak Hudnik Zajec, poleg igranja bodo o svojem muziciranju tudi govorili. Na 3. koncertu 12. cikla Carpe artem z naslovom Sprehodi v času so trije izjemni mlajši slovenski glasbeniki, prejemniki vrste nagrad in priznanj, predstavili spored glasbenih mojstrovin za klavirski trio. V Kazinski dvorani SNG Maribor so nastopili: pianist Nejc Kámplet, ki po odlično končanem študiju na univerzi za glasbo v Gradcu nadaljuje študij klavirja pri priznanem Arieju Vardiju na univerzi za glasbo, gledališče in medije v Hannovru. Na številnih mednarodnih tekmovanjih je uspešno nastopil z orkestri in solistično, pogosto izvaja recitale po Evropi, Aziji ter ZDA, uspešno se predstavlja tudi kot komorni glasbenik. Z Nejcem Kampletom muzicirata dva godalca: violinistka Eva Šulić Brajčić se je izobraževala na glasbenih akademijah na Dunaju, v Zagrebu in Parizu, uspešno igra kot solistka in komorna glasbenica ter je od leta 2024 koncertna mojstrica Dubrovniškega simfoničnega orkestra. Tretji član klavirskega tria je violončelist Izak Hudnik Zajec, ki je končal magistrski študij na salzburškem Mozarteumu in visoki šoli za umetnost v Zürichu, od letošnje sezone pa je redni član uglednega evropskega simfoničnega orkestra Concertgebouw v Amsterdamu. Mladi glasbeni umetniki so se povezali v klavirski trio posebej za koncert v ciklu Carpe artem: Izvedli so dva dua za violino oziroma violončelo in klavir: Andante in Allegro za violončelo in klavir, op. 70, Roberta Schumanna iz leta 1849, Sonato za violino in klavir v A-duru Cesarja Francka iz leta 1886. V drugem delu koncerta so predstavili dva pomembno mojstrovino 1. polovice 20. stoletja: Klavirski trio št. 2, ki ga je leta 1944 ustvaril skladatelj Dmitrij Šostakovič.

Mitska zgodba izvira iz Mahabharate, ki je poleg Ramajane najpomembnejši sanskrtski ep stare Indije in osrednje delo hinduizma. Lirsko-epsko drama o ljubezni in zapuščenosti velja za Kalidasovo najpomembnejše dramsko delo. Posebnost radijske izvedbe je njena zasedba, saj je igro interpretiral skoraj ves takratni ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Režiser: Franci Križaj Prevajalka: Vlasta Pacheiner Klander Prirejevalec in dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Šakuntala – Jadranka Tomažič Dušjanta – Sandi Krošl Kanva – Marjan Dolinar Gautami – Marija Goršič Vidušaka – Branko Grubar Prijamvada – Marjana Krošl Anasuja – Ljerka Belak Šarngarava – Marko Simčič Matali – Borut Alujevič Ravnatelj – Stanko Potisk Sodelovali so še – Mija Mencej, Jana Šmid, Anica Kumer, Jože Pristov, Janez Bermež, Miro Podjed, Bogomir Veras, Bruno Vodopivec, Štefan Volf, Breda Senčar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1972.

Pesnik, prevajalec, esejist in urednik Ivan Dobnik (1960) poezijo objavlja že več kot štirideset let. Prvo pesniško zbirko z naslovom Osvobajanje je v samozaložbi izdal leta 1980, za njo pa še številne druge. Za zbirko Rojstvo oaze (2022) je bil avtor letos nominiran za Jenkovo nagrado. Zbirka predstavlja tretjo, zadnje delov njegovi pesniški trilogiji, sestavljeno iz vsake samostojno delujoče knjige, a zbirke so tematsko povezane: Tihe pesmi (2020), Čajne pesmi (2021) in Rojstvo oaze (2022). Ta je nekakšna sinteza tega Dobnikovega opusa, skoncentriranega v izčiščen slog in izostreno kontemplacijo. Interpret Gregor Zorc, režiser Ana Krauthaker, asistentka režije Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

Za delo je značilna močna čustvenost in širok razpon razpoloženj in občutij.