Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ameriška pesnica, esejistka in prevajalka Jane Hirshfield se je rodila leta 1953 v New Yorku. Diplomirala je na univerzi Princeton, ukvarja se tudi z zen budizmom. Doslej je izdala deset pesniških zbirk, v njih pa povezuje opis prizorov iz narave ali vsakdanjega življenja s filozofsko mislijo in spraševanjem o metafizičnih vprašanjih. Zavzema se za družbeno pravičnost, mir in okoljsko zavest, pri čemer izraža prepričanje, da sta narava in človeški svet nerazdružljivo povezana. Na njeno pesnjenje vplivata njeno zanimanje za eksaktne znanosti, med drugim biologijo in fiziko, in potopitev v številne pesniške tradicije, od azijskih do vzhodnoevropskih, zlasti poljske. Prejela je številne literarne nagrade. Živi in ustvarja v severni Kaliforniji. Pesem z naslovom Verziji je prevedla Jana Unuk. Interpretirala jo bo dramska igralka Doroteja Nadrah.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Joseph Haydn je glasbeni ustvarjalec, o katerem je bilo že veliko zapisano, izrečeno in slišano. Ustvaril je številna dela, s svojim načinom skladanja pa je vplival na glasbeno pot številnih poznejših skladateljev. Največkrat ga srečamo v družbi še dveh velikih sodobnikov Mozarta in Beethovna. Čeprav je Haydn na prvem mestu, pa se zdi, da je – morda tudi zato, ker je najstarejši – nekako v ozadju. Pa vendar, laskavi naslov "oče godalnega kvarteta in simfonij", ki si ga je pridobil med velikimi tremi slavnimi klasicisti, govori drugače.

Nedavno sesutje režima sirskega predsednika Bašarja al Asada je poskrbelo za izbruh veselja in olajšanja med več milijoni Sircev, hkrati pa je povzročilo zaskrbljenost in strah med privrženci režima. Ob prihodu islamističnih upornikov na oblast so posebej zaskrbljeni pripadniki sirskih etničnih in verskih manjšin. Množice sirskih beguncev po svetu že razmišljajo o vrnitvi v domovino, a lahko se zgodi, da bo begunski tok tudi v prihodnje dvosmeren.

Mladinski pevski zbor RTV Slovenija je ob stoti obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pod vodstvom Tomaža Pirnata pripravil projekt, ki je bil posvečen glasbi iz Prekmurja. Pevci so pesmi posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana. Ta je prekmurske ljudske pesmi priredil za zbor in orkester, uglasbil pa je tudi nekaj pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka. Kot solist je z igranjem na različna pihala sodeloval priznani slovenski multiinštrumentalist Boštjan Gombač.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Iz skladateljevega opusa smo izbrali Koncert za violino in orkester, op. 41, ki bo zazvenel v izvedbi violinista Črtomirja Šiškoviča in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Lovrenca Arniča.

Na festivalu filma LGBT je zmagal filipinski film Asog Seána Devlina, zmes filma ceste in dokumentarne drame. O zmagovalnem filmu smo se pogovarjali s članoma žirije. V Kinodvoru je slovensko premiero doživel film V mojih sanjah rase vsako noč drevo Vida Hajnška, poetičen filmski esej o Halozah in Haložanih, ki je na Festivalu slovenskega filma jeseni prejel vesno za najboljši dokumentarni film. Ocenjujemo filma Substanca Coralie Fargeat in Mufasa Barryja Jenkinsa, vabimo pa tudi na Noč kratkih filmov in prinašamo novice o februarskem Berlinalu.

V tokratni oddaji o filmski glasbi bomo predvajali odlomke iz sodobne praznične klasike – glasbo k prvemu iz serije filmov Sam doma. John Williams je s to partituro leta 1990 znova dokazal svoj izjemen talent in razumevanje čustvene pripovedi filma, ki zagotavlja množico čudovitih tem in novo božično pesem, ki jo strokovno prepleta s tradicionalnimi božičnimi pesmimi v čudovito tapiserijo. Z uporabo otroškega pevskega zbora je glasbi dodal primerni nedolžnost in toplino, s široko paleto uporabljenih instrumentov in orkestracijo pa je glasbo naredil naravnost čarobno, saj poglablja občutek, ki ga ljudje iščejo v prazničnem obdobju.

Eden najzanimivejših slovenskih saksofonistov piše glasbo za različne projekte in zasedbe. Kot multiinštrumentalist redno sodeluje s priznanimi slovenskimi glasbeniki. Prisluhnite novi plošči.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Naj gre za pridobivanje naravnih antioksidantov iz rožmarina ali kofeina iz kave, izdelavo umetnih kosti ali posebnih materialov, ki se lahko uporabijo za razgradnjo plastike ali strupenih snovi, vse to je danes mogoče proizvesti s procesi, ki niso škodljivi za zdravje ali okolje, pač pa izkoriščajo specifične lastnosti snovi ob visokih tlakih in temperaturah. To so tudi konkretni primeri iz bogate raziskovalne kariere akademika prof. dr. Željka Kneza s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, letošnjega prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo. Kako se je fokus v kemijskem inženirstvu skozi čas preusmeril v uporabo snovi in snovanje procesov, ki so okolju in zdravju bolj prijazni, ter kako pomembna pri tem je vloga sodobnih produktnih tehnik ter uporabe podkritičnih in nadkritičnih tekočin, smo preverili v tokratnih Podobah znanja.

Tokrat v ospredje postavljamo pianista Marca-Andrèja Hamelina, ki bo izvedel deli Dukasa in Schumanna ter tudi krajšo lastno stvaritev. Predvajali bomo posnetke, ki so nastali 2. septembra letos v dvorani Varšavske filharmonije v sklopu tamkajšnjega Mednarodnega glasbenega festivala.

Štiriindvajsetega oktobra letos so v Slovenskem etnografskem muzeju odprli veliko razstavo z naslovom Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda (na ogled bo do 31. oktobra 2025). Že naslov razstave nedvoumno pove, da so slikarjeve upodobitve slovenskega naroda kreacija in ne zvesta podoba resničnosti. Toda Gasparijeve podobe so v teku let in desetletij postale del slovenskega imaginarija. Tudi o tem protislovju v Likovnih odmevih, v pogovoru z Markom Goljo, pripoveduje avtorica razstave dr. Bojana Rogelj Škafar, odlična poznavalka Maksima Gasparija in njegovega dela. Nikar ne zamudite.

Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmo in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trst A, 2012.

Božičnega časa si ne moremo predstavljati brez Bachove glasbe: njen blesk in hkrati poduhovljena globina nas navdajata z upanjem in veseljem. Tretji koncert za Vokalno-instrumentalni cikel Slovenske filharmonije bo tako zvenel v bogatih zvočnih barvah Bachove glasbe: v štirih kantatah iz njegovega Božičnega oratorija. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Stephen Layton, solisti bodo sopranistka Hana Ilčić, altistka Ana Potočnik, tenorist Anton Radčenko in baritonist Martin Kozjek. Johann Sebastian Bach: Božični oratorij, BWV 248 Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage | Juckajte in vriskajte, vstanite, hvalite vse dni, BWV 248 I Und es waren Hirten in derselben Gegend | V tistem kraju so pastirji prenočevali, BWV 248 II Herrscher des Himmels, erhöre das Lallen | Vladar nebes, usliši bebljanje, BWV 248 III Herr, wenn die stolzen Feinde schnauben | Gospod, ko prevzetni sovražniki prhajo, BWV 248 VI

Dobrodošli ob spremljanju koncerta Cappelle Lacensis in organistov Johannesa Trümplerja in Thea Fluryja pod vodstvom patra Philippa Meyerja. Ujeli so se na posnetek, narejen v opatijski cerkvi Maria Laach v okviru Festivala RheinVokal, avgusta letos. Napovedujem kar dva organista in to lahko pomeni le eno – namreč dejstvo, da so imele orgle na tem koncertu francoske romantične glasbe prav tako pomembno vlogo kot zbor. Povod pa je bila prenova cerkvenih orgel. Dirigent, pater Philipp Meyer, je program odprl s Slovesno mašo v cis-molu, op. 16 Louisa Vierna za zbor in dvoje orgel iz leta 1899, nadaljeval pa z uglasbitvijo hvalnice Magnificat Jeana-Charlesa Gandrilla.

V Literarnem nokturnu tokrat predstavljamo odlomek novele z naslovom Pojejte me. Napisal jo je Abdelkader Benali, sodobni nizozemski pisatelj maroškega porekla, ki se loteva problemov v družini, slabega razumevanja med sinovi in očetom, in sicer na skrajno karikiran, skorajda absurden način. S slengovskimi izrazi, anglicizmi, namigovanji na razne literarne predhodnike skuša pripovedovalec orisati očetovo življenje in se na ta način pomiriti z demoni preteklosti, ki prežijo nanj. Prevajalka: Mateja Seliškar Kenda, interpret: Željko Hrs, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednici oddaje: Tadeja Krečič, Ana Rozman, leto nastanka: 2009.

Oddajo smo posvetili glasbi alt saksofonista in skladatelja Paula Desmonda. Rodil se je pred stotimi leti, 25. novembra 1924. Bil je odličen solist na alt saksofonu, najbolj se je proslavil z igranjem v zasedbi pianista Dava Brubecka in kot avtor morda največje jazzovske uspešnice Take Five.