Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"Zlatorog" Viktorja Parme ima prav posebno mesto v zgodovini slovenske ustvarjalnosti za glasbeno gledališče; z njim je Parma omogočil kvalitativni preskok, ki so ga v naslednjih letih, takrat seveda že iz sodobnejših izhodišč, v domačo opero prinesli Savin, Osterc, Kogoj in Bravničar.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

1.Anton Dolinar: Duhovna pesem Izv.: Orkester slovenske vojske Andreja Šolar – dirigent 2.Zvonimir Ciglič: Concertino za harfo in godala Izv.: Ruda Kosi – harfa Godalni orkester RTV Slovenija Zvonimir Ciglič – dirigent 3. Božidar Kos: Koncert za violino in orkester Izv.: Skalar Monika – violina Simfonični orkester RTV Slovenija Anton Nanut - dirigent 4. Emil Adamič: Andantino, op. 2 št. 1 iz 'Spominskih listov za klavir' Izv.: Aci Bertoncelj – klavir

Pogovori z domačimi in tujimi ustvarjalci s področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Moriz Rosenthal ni bil skladatelj takega formata kot denimo Paderewski. Njegova dela so v večini klavirske parafraze na teme drugih skladateljev, ki so jih pianisti tistega časa pisali za prikaz svoje pianistične, improvizacijske domišljije ter seveda tehnične podkovanosti in virtuoznosti. Bil je izvajalsko izjemen. Danes je sicer Rosenthal le še tema ljubiteljev in zbiralcev zvočnih posnetkov legendarnih glasbenikov, v svojih časih pa so ga kritiki po vsem svetu uvrščali v razred najelitnejših pianistov skupaj z Busonijem, Godowskim in d'Albertom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Na koncertu cikla Solo e da camera je 21. februarja 2024 nastopil harmonikar Mile Đurđević Žojan. Prihaja iz glasbene družine iz Smedereva v Srbiji, kjer je končal srednjo glasbeno šolo. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral v razredu Boruta Zagoranskega, eno leto pa je preživel tudi na izmenjavi Erasmus, in sicer na Glasbenem konservatoriju v Trstu. JOHANN SEBASTIAN BACH: UMETNOST FUGE, BWV 1080: CONTRAPUNCTUS SOFIA GUBAIDULINA: DE PROFUNDIS ZA HARMONIKO JOŠT JUHANT: LUMEN ZA HARMONIKO IN ELEKTRONIKO "Če razumemo instrument kot umeten podaljšek človeškega telesa, potem je harmonika v rokah mojstra Mileta izrazita potrditev takega razumevanja." Lojze Lebič

Zdravnik, nekdanji politik in aktivist Dušan Keber je s knjigo Solidarnost ali pohlep (izšla je pri založbi Sanje) napisal še kako pomembno knjigo: na polju zdravstva je tehtno ponazoril, kako se sodobna družba spreminja na slabše. Naj je tema njegovih spisov nekdanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali zdajšnji obvezni zdravstveni prispevek, neenakost v Sloveniji ali privatizacija javnega zdravstva, avtor svoje trditve zmerom podpre s številkami, analizami in konsistentnimi argumenti. Tak je tudi v pogovoru z Markom Goljo za Izšlo je, posnetim v sredo 11. decembra: prepričljiv. Nikar ne zamudite.

Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.

Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta.

V Komornem studiu predstavljamo posnetke koncertov raznovrstnih komornih zasedb umetnostne glasbe: od solističnih recitalov do komornih koncertov slovenskih zasedb in gostujočih mednarodno priznanih glasbenikov ter izbranih komornih orkestrov, ki nastopajo v Sloveniji in izvajajo zanimive in inovativne koncertne sporede komorne glasbe. Programsko se poglobimo v radijske pogovore z glasbeniki – s solisti in komornimi skupinami, predstavimo zgodovinsko pomembne glasbene teme v razvoju komorne glasbe in skladatelje, ki se posebej posvečajo komorni glasbi. Oddaja je namenjena tudi predstavitvi novih glasbenih izdaj na nosilcih zvoka s komorno glasbo ter knjižnih publikacij o komorni glasbi in napovedim odmevnejših glasbenih dogodkov, posvečenih komorni glasbi.

Igra, s katero obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, je svojevrsten spomenik Celjskim grofom, s katerimi smo bili Slovenci (doslej) najbliže vrhovom evropske aristokracije. Novačan je v dramskem konfliktu intimno ljubezensko zgodbo Friderika z Veroniko Deseniško prepričljivo zoperstavil vladarskemu samodrštvu Friderikovega očeta Hermana Celjskega, ki se v seganju po oblasti ne ustavi niti pred lastnim sinom. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalec: Pavel Lužan Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Herman II. Celjski – Polde Bibič Friderik, Hermanov starejši sin – Igor Samobor Herman mlajši, Hermanov sin – Zvone Hribar Barbara, Hermanova hči in kraljica Ogrska – Judita Zidar Veronika Deseniška, Friderikova žena – Sabina Kogovšek Eneja Silvij Piccolomini, kaplan – Uroš Smolej Melhijor, pater, gvardijan samostana malih bratov – Zlatko Šugman Aron Salobir – Aleš Valič Jošt Soteški, poveljnik straže – Ivo Ban Herič, vitez in Joštov pomočnik – Jurij Zrnec Poslanik kralja Tcrtka – Željko Hrs Jetničarka – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa Posneto v prostorih Predjamskega gradu, gradu Snežnik in v studiih Radia Slovenija maja 2004

Glasbena medigra.

Mineva natanko deset let, od kar nas je zapustil Tomaž Šalamun (1941–2014), ki velja za enega najbolj prelomnih in uveljavljenih slovenskih pesnikov. Od prve pesniške zbirke Poker (samozaložba, 1966) je objavil več deset samostojnih pesniških zbirk. Šalamunova poezija je bila že od začetka zaznamovana s svežino in igrivostjo, pa tudi osebno ikonografijo, kar posebej velja za njegov pesniški prvenec, v katerem pesnik razkrije svojo družino, koprsko lokalno sceno, vsakdanje dogodivščine in drugo. A v njej se zgodi še nekaj, kar v drugi izdaji k tej zbirki zapiše Tomaž Brejc, da se je z njo "začelo veliko socialno osvobajanje jezika, prestop v odprti govor subjekta, ki si je privzemal številne neuporabljene besede ali izraze iz različnih predstavnih pozicij kot nekaj kreativno samoumevnega". In tudi v tem je Poker prelomna zbirka, saj ustvarja "paradigmo odprtega, poliglotskega življenja Slovencev". Interpret Slavko Cerjak, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Andrej Arko in Gregor Podlogar, leto nastanka 2001.

Godalni kvartet Intimni glasovi, opus 56, je nastal v obdobju skladateljeve pobitosti. Delo je napisal, ko je prebrodil krizo.