Lutkovno gledališče Maribor praznuje 50.obletnico profesionalnega delovanja. Katarina Klančnik Kocutar je umetniška vodja in direktorica. Lutkarstvu je predana že četrt stoletja, in za vedno. O ustvarjanju lutkovne umetnosti v mariborskem lutkovnem gledališču bo pripovedovala v prvi uri nočnega programa.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kot poroča rimski zgodovinar Svetonij, je bil moto »Festina lente!« ali slovensko: »Hiti počasi!« eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega vodje Gaja Avgusta Oktavijana, bolj znanega kot cesarja Avgusta. Vendar so paradoksalno misel »Speúde bradéos!«, ki govori o tem, da moramo počasi začenjati vsako novo dejanje, poznali že stari Grki. Ta nenavadna besedna zveza odlično ponazarja temeljno načelo in eno največjih vrednot grške in rimske družbe. To je bila preudarnost. Uči nas, da nobenega dela ne smemo začeti brez tehtnega premisleka in brez natančno izdelanega načrta. Tako je cesar Avgust svoje vojaške poveljnike pogosto opozarjal, da je »boljši zanesljiv kakor drzen strateg« in da je »bilo dovolj hitro narejeno to, kar je bilo narejeno dovolj dobro.« Francoski basnopisec Jean de la Fontaine je izrek “Hiti počasi” imenitno povzel v svoji basni o zajcu in želvi, kjer želva s svojo preudarno modrostjo v hitrostni tekmi premaga zajca. Prebivalce Sarajeva, ki so izkusili najokrutnejšo zaničevanje vrednosti življenja, pa od leta 2012 na nesmiselno zametavanje bistva in lepot bivanja opozarja osemintridest metrov dolg most čez reko Miljacko, poimenovan Festina lente. Sredi mostu je nameščen nenavaden luping, ki pritegne človeški pogled, da se ozre po lepoti reke in se zazre v njen tok. Nagovarja nas, da se lepota življenja skriva v drobnih stvareh, mimo katerih pogosto hitimo, ne da bi jih sploh opazili. Tok reke pa nas spomni na tek časa, na našo tuzemsko minljivost in nenehno spremenljivost. Sporočilo “Bodimo preudarni”, najdimo pravo mero med našim razumom in našo ustvarjalno domišljijo, je torej kot nalašč za današnji čas, ko z neizprosno naglico brzimo skoz vsakdan v pehanju za nesmiselnimi vrednotami imeti in biti uspešen.

O kruhu se bomo pogovarjali v današnjem Lokalnem času. Pa ne o katerem koli. O rženem kruhu, ki ga tradicionalno pripravljajo na Koroškem, njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani pa presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Kot so povedali naši dopisnici za Koroško Metki Pirc, rženi kruh po starem receptu z domačim kislim testom sodi med najpomembnejša živila koroške košte.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V tokratni epizodi se potepamo čez lužo, v Michiganu, pri Dr. Vojku Kavčiču, ki ga je pot po svetu odpeljala pred 35imi leti, po študiju psihologije. Leta 1997 je iz eksperimentalne psihologije doktoriral na Univerzi Severni Teksas ter se nato odpravil na Univerzo Rochester, kjer je vrsto let sodeloval z različnimi oddelki, zadnjih 15 let pa je njegov raziskovalni dom univerza Wayne State v Detroitu. Tudi s Slovenijo še goji delovne stike in prav prazniki ga spet pripeljejo v domovino. Mojca Delač ga je poklicala v Detroit in prosila, da potegne črto pod raziskovalno leto in kaj lepega zaželi možganom v prihodnjem.

Globalno gospodarstvo je na prelomnici. Evropa je v težavah. Kaj pa Slovenija? Na udaru je zlasti avtomobilska industrija. Večjih odpuščanj za zdaj še ni, zaposlenost ostaja visoka. Podjetja pestijo visoke cene energentov. Letošnje leto je zaznamovala vnovična vzpostavitev socialnega dialoga. O vsem tem in o pričakovanjih za prihodnje leto se je Metka Pirc pogovarjala z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije Vesno Nahtigal.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem. Iz filma Titanik poslušamo z oskarjem nagrajeno skladbo My heart will go on, ki jo poje Celine Dion.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

»Sladkarije škodujejo zobem« - to je stavek, ki ga zobozdravniki radi ponavljajo. V mesecu decembru je čokolad, bonbonov in ostalih raznih sladkih dobrot na krožnikih še več kot ponavadi, zato je ustrezna skrb za naše ustno zdravje in ustno zdravje naših otrok še toliko bolj pomembna. Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? Sta zobna nitka in ustna vodica obvezna pripomočka pri ustni higieni? O tem v četrtkovem svetovalnem servisu z gostom, zobozdravnikom Markom Novakom. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Če bi gospoda Jožeta Šivica vprašali, kateri material mu je še posebej ljub, bi verjetno brez pomisleka odgovoril - les. Kot poklicni glasbenik je vse življenje igral violo, pozneje pa izdeloval lesene izdelke. Ljubljančan, ki zdaj živi na Rakitni, se je rodil očetu, poštnemu uradniku, in mami, ki je bila gospodinja. Zaradi bolezni je že zgodaj izgubil brata in sestro. Svojo glasbeno kariero na violi je začel v našem RTV Simfoničnem orkestru, upokojitev pa dočakal v Slovenski filharmoniji. Vendar pa se je njegov prvi radijski nastop zgodil že mnogo prej, kakor boste izvedeli. V pogovoru z Lucijo Fatur pa je Jože Šivic najprej nanizal nekaj otroških spominov iz časa druge svetovne vojne.

Čeprav se jutranje temperature spustijo pod ničlo, pa najvišje dnevne še vedno presežejo tudi 10 stopinj Celzija. V pričakovanju prave zime smo za Ultrazvok v Kliniki na Golniku govorili z dr. Petrom Kopačem in ga vprašali, kako hladen in suh zrak vpliva na ljudi, ki imajo težave z dihanjem. Še zlasti na tiste z astmo. Odgovor v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Leta 2024 se bomo na področju globalne politike spominjali predvsem po konfliktu na Bližnjem vzhodu in po vrnitvi Donalda Trumpa na mesto ameriškega predsednika. Še naprej smo se ukvarjali z vojno v Ukrajini, na volišča pa je odšlo rekordno število Zemljanov, skoraj polovica. Tudi Evropejci, ki smo volili nov evropski parlament in dobili novo evropsko komisijo z isto predsednico. Zaradi najbolj izpostavljenih tem pa smo skoraj spregledali, da na nas vpliva tudi dogajanje v Sudanu, Latinski Ameriki in v vzhodni Aziji. Vse pomembnejše dogodke leta in povezave med njimi je v pregled vzel Matej Hrastar.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Vsega je kriv kozarec marmelade … Pripovedujejo: Zvone Hribar, Janez Hočevar, Saša Mihelčič, Silva Čušin Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Tonski mojster: Matjaž Miklič. Priredba in režija: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2015.

Počasi se bliža konec leta in prav je, da se ponovno spomnimo važnejših dogodkov letošnjega leta na področju narodnozabavne glasbe. Kar se obletrnic tiče, sta to predvsem dva. Šestdesetletnica glasbe ansambla Lojzeta Slaka in sedemdeset let nepretrganega delovanja ansambla Štirje kovači. V izboru poslušate tudi nekatere redkeje izvajane skladbe obeh zasedb. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Romain Rolland (1866-1944) je po objavi dela Jean-Christophe v desetih delih leta 1915 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Imamo ga tudi v slovenskem prevodu Silvestra Škerla. Rollanda pa poznamo tudi, morda pa še bolj, po romanu Miklavž Breugnon. Prevedel ga je Karel Dobida. Miklavž Breugnon je plemenit in zabaven galski junak, vesel mož iz vinorodne burgundske dežele, njegova beseda je prežeta s humorjem in polna življenjske modrosti svobodnega človeka! Odlomke iz romana je leta 1983 izbral France Vurnik. Igralci Ivo Ban, Boris Kralj, Tone Kuntner, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstra zvoka Mirko Marinšek in Damir Meglič, režiserka Irena Glonar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1983.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Bolj star, bolj bluz. Tako s kančkom humorja svoj deseti album »Štuo je pa štk, štk je pa štuo« označi koroški kantavtor Milan Kamnik. Z albumom nadaljuje svoje poslanstvo pisanja pesmi v koroškem narečju, doda pa jim še nekaj takšnih, ki jih lahko razumejo povsod po Sloveniji. Po glasbeni plati ta album predstavlja odmik od prej prevladujočega countryja v smer bluesa, pri čemer so za priredbe poskrbeli Domen Hudrap, Aljaž Lipuš in Milanova hčerka Mojca Kamnik, ki se svojemu očetu pridruži pri pogovoru v Pesmi v žepu.

Pesnik, prevajalec, esejist in urednik Ivan Dobnik (1960) poezijo objavlja že več kot štirideset let. Prvo pesniško zbirko z naslovom Osvobajanje je v samozaložbi izdal leta 1980, za njo pa še številne druge. Za zbirko Rojstvo oaze (2022) je bil avtor letos nominiran za Jenkovo nagrado. Zbirka predstavlja tretjo, zadnjo zbirko v njegovi pesniški trilogiji, sestavljeno iz vsake zase samostojne knjige, a zbirke so tematsko povezane: Tihe pesmi (2020), Čajne pesmi (2021) in Rojstvo oaze (2022). Ta je nekakšna sinteza tega Dobnikovega opusa, skoncentriranega v izčiščen slog in izostreno kontemplacijo. Interpret Gregor Zorc, režiserka Ana Krauthaker, asistentka režije Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.