Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Si predstavljate praznike brez glasbe? Za mnoge izmed nas je glasba neizbrisen del božičnih običajev in spominov. Pa tudi za marsikaterega skladatelja, zato ne preseneča, da že stoletja pišejo svojo božično glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Si predstavljate praznike brez glasbe? Za mnoge izmed nas je glasba neizbrisen del božičnih običajev in spominov. Pa tudi za marsikaterega skladatelja, zato ne preseneča, da že stoletja pišejo svojo božično glasbo.

Pesnica Manca Klun je v javnost stopila s haikuji, nato je pesmi objavila v Mentorju, Rukopisih, Literaturi ter zbirki Novi svet. Zadnje čase svojo poezijo dopolnjuje tudi z glasbo v projektu Vague Wanderer (Vrabec Anarhist). Njeno pesem Božični večer lahko poslušate v interpretaciji dramske igralke Urške Taufer.

Si predstavljate praznike brez glasbe? Za mnoge izmed nas je glasba neizbrisen del božičnih običajev in spominov. Pa tudi za marsikaterega skladatelja, zato ne preseneča, da že stoletja pišejo svojo božično glasbo.

V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Za drugi del cikla z naslovom Božična glasba skozi stoletja smo izbrali božične motete in maše največjih skladateljev šestnajstega stoletja Giovannija Pierluigija da Palestrina, Williama Byrda in Tomasa Luisa de Victorie pa tudi flamskega mojstra Cipriana de Roreja.

V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.

Osrednje orodje literarnega ustvarjanja je jezik. Ali obstaja posebna govorica, ki bi ji lahko rekli govorica miru? Kdo jo govori? Ali se jo je potrebno naučiti, ali le prebuditi, bomo na večer pred božičem, praznikom, katerega osrednje sporočilo je mir, vprašali Edvarda Kovača, ki je dva mandata vodil Odbor pisateljev za mir pri Mednarodnem PEN-u (ponovitev).

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

Proti Severnemu vetru je sodoben roman zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami zapisanimi v e-sporočanih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Leo sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.

Frozen, pri nas ga poznamo pod naslovom Ledeno kraljestvo, povedano zelo na kratko, je animirani film, a v resnici je, kot so zapisali ustvarjalci, 3D računalniško animirani, glasbeni in domišljijsko komični film. Premore torej računalniško animacijo, vsebuje elemente muzikala (od dobrih 100 minut, kolikor traja film, je dobrih 20 minut odmerjenih songom), je domišljijski in je tudi komedija. Film je torej izdelek, ki premore veliko aditivov, s katerimi so hoteli ustvarjalci zadovoljiti želje čim večjega števila ljubiteljev Disneyjevih animiranih filmov. In to jim je tudi uspelo, kajti: Kar v kapitalizmu šteje, je denar in edino kar kapitalizem šteje, je denar. Ne bom zabredel v številke, zaupam vam le to, da je Ledeno kraljestvo zasedlo deseto mesto na lestvici najdonosnejših filmov vseh časov.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Praznična oddaja Božič na Slovenskem prinaša božične pesmi, ki so jih večinoma spesnili slovenski pesniki. Avtorji pesmi Joseph Mohr, Josip Stritar, France Prešeren, Anton Aškerc, Silvin Sardenko, Oton Župančič, Ivan Pregelj, Alojz Gradnik, Anton Vodnik, France Vodnik, Anica Černej, Jožef Pogačnik, Stano Kosovel, Mile Klopčič, Vital Vodušek, Srečko Kosovel, Ljubka Šorli, Mirko Kunčič, prevajalec Gregorij Pečjak, interpreti Stannia Boninsegna, Boris Juh, Boris Kralj, bralka Nadja Jarc, tonska mojstrica Metka Rojc, asistent Sandi Zgonc, režiser Gregor Tozon. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek. Posneto decembra 1992.

Mistični pejsaži so, kot pravi avtor sam, svojevrstni pesniški dnevnik Braneta Senegačnika, našega največjega sodobnega lirskega pesnika. Tokratni izbor liričnih pejsažev je uglašen z adventnim in božičnim časom, upoveduje pa izkušnjo človeka na samotnem notranjem robu, kjer se mu edino lahko razpira tisto, kar ga sicer brezmejno presega: izvorna skrivnost, globlji smisel našega življenja in bivanja. Avtor literarnega dela: Brane Senegačnik; režiserka: Saška Rakef; interpret: Matej Puc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.