Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušali bomo Godalni kvartet št. 36 v B-duru, op. 50 Josepha Haydna, zadnji stavek Beethovnovega Godalnega kvarteta št. 14 v c-molu, op. 131 ter Godalni kvartet v F-duru Mauricea Ravela.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušajmo Jugoslovansko rapsodijo za orkester, op. 60 Frana Gerbiča in Adagio Antona Lajovca.

Evropa po 5 dolarjev na dan je naslov pesmi kanadske književnice Margaret Atwood iz njene zbirke Vrata. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo Vesna Jevnikar. Produkcija leta 2014.

Poslušajmo Sonato za klavir št. 2 v b-molu Sergeja Rahmaninova, Sekstet v A-duru Rimskega-Korsakova, Klavirski kvintet št. 2 v D-duru Antonina Dvoraka, Hamburško simfonijo št. 4 v G-duru Carla Philippa Emanuela Bacha in 4. stavek Simfonije št. 5 v e-molu, op. 64 Petra Iljiča Čajkovskega.

V novembru so po vsej Sloveniji potekala Sozvočenja, to so koncerti izbranih zborov s tematsko zaokroženimi sporedi, ki jih bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti RS. V vsaki regiji tamkajšnja Območna izpostava JSKD-ja organizira en koncert Sozvočenj, v tem letu v Mariboru, Škofji Loki, Muti, Litiji, Brežicah in v Desklah, kjer je bila prisotna snemalna ekipa Radia Koper in prispevala posnetke za današnjo oddajo. Sozvočenja niso tekmovanje, ampak spodbujajo zbore k iskanju novih idej, odkrivanju različnih repertoarjev in avtorjev. Zbori, regijske ali državne kvalitetne ravni, oblikujejo sporede s tematsko povezanimi skladbami in obrazložitvami, ki so predstavljene pred vsakim nastopom. Iz vsake regije en izbran zbor nastopi na sklepnem koncertu Sozvočenj ob svetovnem dnevu zborovskega petja v Slovenski filharmoniji. Na koncertih so prisotni strokovni spremljevalci, ki izberejo zbor za ta koncert, razdelijo nagrade in prispevajo strokovno ovrednotenje vsakega nastopa. V Kulturnem domu v Desklah, kjer se je predstavilo pet zborov, je bil Ambrož Čopi.

20. decembra se je v Mariboru rodil Fran Žižek, slovenski dramaturg, režiser, gledališki, radijski in televizijski ustvarjalec ter prevajalec. Umrl je leta 2008 v Medvodah. Vsestranski gledališki ustvarjalec, legenda slovenskega gledališča, je leta 1983 prišel tudi v studio tedanjega Radia Ljubljana in pripovedoval o svojem življenju in delu. Za svoje ustvarjanje je dobil največje nagrade in priznanja: dvakrat Prešernovo nagrado, več Borštnikovih priznanj in kar dve državni odlikovanji: red dela s srebrnim vencem in red dela z zlatim vencem. Ko danes poslušamo Frana Žižka, dobimo vpogled ne le v čase slovenskega gledališča, temveč tudi v začetke slovenske televizije in dela na radiu. Dragoceno pričevanje.

Še drugič poslušamo vallenato. To je skupina ljudi, njihova glasba in glasbenik, ki to vrsto glasbe izvaja. So nekakšni trubadurji v departmaju Magdalena na severu Kolumbije, kjer so se prepletli vplivi glasbe staroselcev, evropejskih priseljencev in afriških sužnjev. Razvila se je vrsta glasbe, v kateri je staroselske piščali zamenjala harmonika, ritmično spremljavo so oblikovali afriški bobni, ki so se razvili v posebno obliko, v spremljavi pa je nepogrešljivo še ritmično glasbilo guacharaca, ki so ga tam že od nekdaj uporabljali staroselci.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tokrat na prvem mestu izpostavljamo letošnje nagrade sklada Staneta Severja, pomembna priznanja za igralske stvaritve, nadaljujemo pa s tekočimi rezultati arheoloških izkopavanj na prostoru bodoče nacionalne knjižnice številka 2 oziroma NUK II na križišču Zoisove in Slovenske ceste v Ljubljani. Obiskali smo galerijo Miklova hiša v Ribnici, kjer je že nekaj dni odprta razstava del iz likovne zbirke Riko z naslovom Stanje stvari – state of affairs, v ljubljanski galeriji Equrna pa smo si ogledali razstavo z naslovom Interierji z razstavljenimi deli devetih umetnic in umetnikov iz Slovenije. V Škofji Loki smo podrobneje raziskali nadaljevanje obsežne lanskoletne razstave o dolgem 19. stoletju, ki je še poglobila poskus prikaza lokalne Umetnosti v 19. stoletju.

Glasbena medigra.

Na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu je bila država v fokusu Hrvaška in eden izmed številnih gostujočih avtorjev in avtoric iz sosednje države je bil tudi pisatelj Damir Karakaš. Zagotovo gre za enega najbolj nagrajevanih in prevajanih sodobnih hrvaških avtorjev, a hkrati tudi enega redkih, ki v ospredje svojega ustvarjanja tako izrazito postavljajo hrvaško pokrajino Liko. V kratkih romanih, za katere je značilen pretanjen slog, namreč pogosto tematizira surovost okolja in Ličane v različnih zgodovinskih turbulencah. V slovenščini lahko beremo njegova romana Šumenje gozda in Proslava, ki sta v prevodu Jurija Hudolina izšla pri založbi Beletrina. Na Ljubljanskem filmskem festivalu pa je bil na ogled tudi film, nastal po romanu Proslava režiserja Bruna Ankovića, ki je na puljskem festivalu prejel veliko zlato areno. Z Damirjem Karakašem se je pogovarjal Sašo Puljarević. Bere Igor Velše, ton in montaža Vito Plavčak.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob džezovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Vokalni sestav Schola Cantorum Riga je 15. decembra v studiu 1 Latvijskega radia priredil koncert z naslovom Božič v srednjeveški Rigi v okviru posebnega Evroradijskega božičnega dne. Program je ponudil staro glasbo iz različnih evropskih mest, pri tem pa se je ansambel osredotočil na verjetno zgodovinsko prakso srednjeveške Rige z dodanimi glasbili, kot so dude, piščali, hurdy-gurdy in kokle. Scholo Cantorum Riga je vodil njen umetniški vodja in ustanovitelj Guntars Prānis, ki je igral tudi hurdy-gurdy, na vsa preostala glasbila pa multiinstrumentalistka in izvedenka za zgodnjo glasbo Ieva Nīmane.

Petra Soukupová (1982) je ena najuspešnejših čeških avtoric. V slovenščino je do zdaj prevedenih pet njenih romanov, med temi tudi dva mladinska. V romanu Nihče ni sam, ki ga je prevedla Nives Vidrih, spoznamo sodobno družino, ki živi v Pragi. Avtorica nam predstavi težave njenih članov – skrbi zaradi službe in šole, nezmožnost dobre komunikacije, soočanje s smrtjo družinskih članov. Pri tem ne izbere ene same pripovedne perspektive, ampak ves čas preskakuje med njimi. Izbrali smo poglavje z začetka romana z naslovom Kurja juha. Interpretira Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2024.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

V ciklu oddaj Zvezdni prah se spominjamo posameznih posebej izstopajočih velikih umetnikov, ki so nastopali v Ljubljani pred prvo svetovno vojno, v času Filharmonične družbe. Tokrat dirigenta Vaclava Talicha, ki se je izrazito zapisal v slovensko glasbeno zgodovino in postal pomemben oblikovalec ter soustvarjalec našega koncertnega življenja.

Zimski prizori v poeziji Dragotina Ketteja, Otona Župančiča, Josipa Murna, Frana Albrehta, Severina Šalija in Kajetana Koviča v interpretaciji igralca Andreja Nahtigala. Posneto decembra 2009.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.