Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu glasba Johanna Georga Albrechtsbergerja, Georga Philippa Telemanna, Domenica Cimarose, Johanna Sebastiana Bacha in Johanna Ludwiga Krebsa.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na sporedu Godalni kvartet Friedricha von Flotowa in Mozartov Adagio za violino in klavir v E - duru.

Kanadsko-ameriški pesnik Mark Strand (1934–2014), ki je za svoje delo med drugim prejel Pulitzerjevo nagrado in zlato medaljo za poezijo, v pesmi Hraniti se s poezijo v nadrealistični maniri tematizira ljubezen do poezije, ki presega to, kar družba označuje za sprejemljivo. Pesem je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo Jernej Kuntner. Produkcija 2021.

Na sporedu glasba Domenica Scarlattija, Franza Danzija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Franza Schuberta, Ludwiga van Beethovna in Silviusa Leopolda Weissa.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Joseph Haydn je glasbeni ustvarjalec, o katerem je bilo že veliko zapisanega, izrečenega in slišanega. Ustvaril je številna dela, s svojim načinom skladanja pa je vplival na glasbeno pot številnih poznejših skladateljev. Največkrat ga srečamo v družbi še dveh velikih sodobnikov – Mozarta in Beethovna. Čeprav je Haydn na prvem mestu, pa se zdi, da je – morda tudi zato, ker je najstarejši – nekako v ozadju. Pa vendar, laskavi naslov "oče godalnega kvarteta in simfonij", ki si ga je pridobil med velikimi tremi slavnimi klasicisti, govori drugače.

Konec novembra je pri založbi UMco v knjižni obliki izšla raziskava o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji – Knjiga in bralci VII. Podatke je na vzorcu 1011 anketirancev zbrala javnomnenjska agencija Valicon, podatke pa so analizirali in interpretirali Jaka Gerčar, prof. dr. Miha Kovač, izr. prof dr. Andrej Blatnik in dr. Samo Rugelj. In z Mihom Kovačem in Andrejem Blatnikom tokrat razmišljamo o nekaterih izsledkih raziskave: o tem, kako Slovenci beremo, ali naše elite sploh berejo, o vzrokih za slabo bralno pismenost mladih, pa tudi o tem, zakaj se naš knjižni trg vztrajno krči.

Kratka glasbena medigra.

Violinistka Monika Skalar bo igrala v skladbah Louisa Spohra, Johannesa Brahms, Richarda Straussa in Lucijana Marije Škerjanca. V Arsovih spominčicah bomo predstavili uspešno slovensko violinistko Moniko Skalar, ki je bila od sezone 1983/1984 do sezone 2002/2003 koncertna mojstrica simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V dvajsetih letih dela v orkestru je izvedla in posnela tudi vrsto koncertantnih skladb z orkestrom in skladb z Ljubljanskim godalnim kvartetom, v katerem igra od ustanovitve leta 1984 in je s kvartetom za izvajalske dosežke prejela Betettovo nagrado. Violinistko Moniko Skalar bomo poslušali v izvajanju 3. stavka Koncerta za violino in orkester št. 8 v a-molu, op. 47 Louisa Spohra, 3. stavka Koncerta za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102 Johannesa Brahmsa, 2. in 3. stavka Godalnega kvarteta št. 2 v D-duru Lucijana Marije Škerjanca in 1. stavka Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8 Richarda Straussa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 19. decembra, ob 5.05.

Notranji monolog dveh polov mladega tetraplegika, ki v sebi išče pot v uspešno življenje, razkriva tragično in neizbežno spoznanje, da so sanje toliko velikopoteznejše, ustvarjalnejše in strastnejše, kolikor bolj so nedosegljive. Režiserka in dramaturginja: Špela Kravogel Tonski mojster: Mirko Marinšek Interpreta – Matevž Biber in Primož Forte Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2010

Božične pesmi v izvedbi Joan Faulkner in Münchenskega radijskega orkestra.

Najbrž ključni pisec slovenske Ustave in prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, dr. France Bučar, je bil človek intrigantnih nasprotij. Bil je kristjan in bil je partizan. Bil je član Partije in bil je disident. Bil je ugleden znanstvenik in intelektualec, predavatelj na ljubljanski Pravni fakulteti pa vendar je govoril preprosto, neposredno, brez dlake na jeziku. Bil je uspešen politik pa vendar je veljal za poštenega, kredibilnega človeka, ki misli s svojo glavo in deluje po lastni vesti. Kako natanko se vsa ta nasprotja navsezadnje sestavijo v presenetljivo skladen pa tudi docela neponovljiv portret resnično velike osebnosti slovenske zgodovine, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, raziskovalca na Inštitutu za novejšo zgodovino, dr. Jureta Gašpariča, ki je po uredniški plati bdel nad pripravo zbornika France Bučar med politiko in pravom, ki je – v letu po stoletnici Bučarjevega rojstva in v letu pred desetletnico njegove smrti – izšel pod založniškim okriljem Slovenske matice.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Stanje stvari je naslov razstave, ki jo vsakoletno prirejajo v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Razstavljena dela so del zbirke podjetja Riko. Pri razstavnem programu ostajamo tudi, ko govorimo o Umetnostih 19. stoletja na Loškem, obsežni razstavi v galeriji na Loškem gradu v Škofji Loki. Nekaj minut namenjamo tudi knjigam, ki jih je Cankarjeva založba še zadnjič v tem letu predala bralcem. Vabimo vas k poslušanju!

Tudi tokrat bo v ospredju glasba Frederica Chopina, ki je sicer najbolj poznan po svoji klavirski glasbi. A kot je zapisal eden izmed raziskovalcev njegove glasbe, se tudi v samospevih odlikuje po »izjemno osebni melodiki, neizčrpni ornamentiki, nenavadno bogatih harmonijah z alteracijami, drzni fantaziji, edinstveni poeziji, ritmiki in očarljivi strastnosti«. Vse našteto velja tudi za njegove samospeve, zbrane v ciklusu Poljske pesmi, op. 74. Nekatere izmed njih bodo tudi tokrat zvenele v izvedbi mezzosopranistke Anne Haase in pianista Luciusa Rühla.

V »fokus« tokrat postavljamo gostovanje Komornega orkestra iz Züricha in violinistke Arabelle Steinbacher v Mariboru ter 25-letnico delovanja enega najvidnejših komornih glasbenih sestavov na Slovenskem, skupine SToP (Slovenski tolkalni projekt). V nadaljevanju najprej poročamo o nastopu Luzernskega simfoničnega orkestra v Zlatem abonmaju Cankarjevega doma in 3. koncertu, imenovanem 'Z lahkoto' filharmoničnega abonmajskega cikla FKK, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije vodil Hans Graf, kot solist pa se je v Brahmsovem 2. Klavirskem koncertu predstavil Herbert Schuch. Poročali tudi o sobotnem koncertu z naslovom Magnificat, ki ga je v Slovenski filharmoniji pripravila Glasbena matica Ljubljana, v drugem delu Glasbenega utripa pa se odpravljamo še na obalo – v Izoli je nastopila Vokalna skupina Gallina, v Kopru Harmonikarski orkester AccordiOna –, prav ob koncu pa še v reško operno hišo. Tam so uprizorili opero Richarda Straussa z naslovom Ariadna na Naksosu.

Sonata je najstarejša in najdlje uporabljana oblika instrumentalne glasbe. Njen razvoj se je začel malo pred letom 1600, in še traja... Dvanajsto oddajo iz cikla 'Ustvarjanje, tisočletni izziv' je pripravil prof. Pavel Mihelčič.

Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trst A, 2012.

S šansoni, ki se grejejo in drgetajo v prazničnem vzdušju, nas bodo skozi december pospremili Barbara, Mireille Mathieu, Edith Piaf, Charles Aznavour, Catherine Sauvage, Tino Rossi in Placido Domingo.

Poslušali bomo tri orkestrske novitete, predstavljene letos na Glasbenih dneh v Donaueschingenu na koncertu, ki je tematiziral otroške spomine in pomembne zgodnje zvočne izkušnje skladateljev. Francisco Alvarado se je v delu REW • PLAY • FFWD zgledoval v eksperimentih z analognimi kasetami, njihovem izrabljanju, popačenju, zankanju ali šumu. Sara Glojnarić je ustvarila kolektivno praznovanje skladbe Queer Joy. V novem delu Chaye Czernowin pa glasovi skupine Neue Vocalsolisten iz Stuttgarta postanejo oddajniki divjih občutkov, ki izžarevajo neobvladljiva čustva, izkušnje in spomine.

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Leta 1943 rojeni ameriški avtor Michael Palmer je eden najvidnejših predstavnikov t. i. jezikovne poezije, avantgardne smeri ameriškega pesništva, ki se je v 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja izoblikovala kot alternativa bolj klasičnim pesniškim prijemom. Od leta 1960, ko je vstopil na pesniško prizorišče, je podpisal prek 20 knjig poezije in – med drugimi – prejel tudi ugledno nagrado Wallacea Stevensa. Hermetična pesnitev Sonce poetološko tematiko prepleta z družbeno kritično in z vprašanji o jeziku in njegovem pomenjanju. Prevajalka: Tina Kozin; režiser: Alen Jelen; interpret: Saša Tabaković; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; produkcija 2014.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.