Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V Ljubljani, prestolnici Slovenije, je v času socialistične Jugoslavije izhajal največkrat prepovedani časopis komunistične Evrope. Tribuna je bila prepovedana ali zaplenjena kar devetkrat. Študentska Tribuna je bila trideset let trn v peti oblastnikov. Okrog nje so se zbirali mladi intelektualci, ki so zaznali možne demokratične premike v javnem prostoru. Njihov upor ni bil nikoli strogo političen, ampak je bil vselej povezan s kulturo oziroma njenimi najnovejšimi praksami v bolj liberalnih deželah. Zgodba o Tribuni je zgodba o svobodi, njenih mejah, družbenih in osebnih, je zgodba o pogumu, ki ga premore samo mladost. Toda pretekli čas vselej odmeva v današnjem in tudi Tribuna še vedno izhaja. Film je nastal v koprodukciji Tramal Films in RTV Slovenija. Kot soscenarista sta podpisana Maja in Mitja Čander, film je režiral Janez Burger.
V Ljubljani, prestolnici Slovenije, je v času socialistične Jugoslavije izhajal največkrat prepovedani časopis komunistične Evrope. Tribuna je bila prepovedana ali zaplenjena kar devetkrat. Študentska Tribuna je bila trideset let trn v peti oblastnikov. Okrog nje so se zbirali mladi intelektualci, ki so zaznali možne demokratične premike v javnem prostoru. Njihov upor ni bil nikoli strogo političen, ampak je bil vselej povezan s kulturo oziroma njenimi najnovejšimi praksami v bolj liberalnih deželah. Zgodba o Tribuni je zgodba o svobodi, njenih mejah, družbenih in osebnih, je zgodba o pogumu, ki ga premore samo mladost. Toda pretekli čas vselej odmeva v današnjem in tudi Tribuna še vedno izhaja. Film je nastal v koprodukciji Tramal Films in RTV Slovenija. Kot soscenarista sta podpisana Maja in Mitja Čander, film je režiral Janez Burger.
Gostja tokratne oddaje Akcent dr. Cvetka Hedžet Tóth vabi »raznobarvne hipije, marksistične prikazni, anarhoidne feministke, poštene komuniste, večne zaljubljence, bojevite pacifiste, levičarske subverzivce, kozmopolitske patriote, pohojene marginalce, povratniške migrante in neuvrščene Indijance«, da se ji pridružijo 6. junija na stopnišču restavracije študentskega naselja v Ljubljani - natanko petdeset let od takrat, ko so svetu signalizirali realnost nemogočega tudi v Ljubljani. O tem, kaj natančno se je dogajalo leta 1968, se bo en večer prej, v oddaji Akcent, Vida Petrovčič pogovarjala še s Francijem Pivcem in z dr. Darkom Štrajnom.
Gostja tokratne oddaje Akcent dr. Cvetka Hedžet Tóth vabi »raznobarvne hipije, marksistične prikazni, anarhoidne feministke, poštene komuniste, večne zaljubljence, bojevite pacifiste, levičarske subverzivce, kozmopolitske patriote, pohojene marginalce, povratniške migrante in neuvrščene Indijance«, da se ji pridružijo 6. junija na stopnišču restavracije študentskega naselja v Ljubljani - natanko petdeset let od takrat, ko so svetu signalizirali realnost nemogočega tudi v Ljubljani. O tem, kaj natančno se je dogajalo leta 1968, se bo en večer prej, v oddaji Akcent, Vida Petrovčič pogovarjala še s Francijem Pivcem in z dr. Darkom Štrajnom.
Leta 1968 so bile ulice polne mladih ljudi, upor je postal življenjski slog. To je bil čas, ko so bili lasje daljši, kot naj bi bilo spodobno, krila pa krajša, revolucionarji so postali popidoli. O tem, kako leto '68 za vedno spremeni politiko, družbo in kulturo, smo govorili z akterji dogajanja, ki ga pri nas zamejujeta letnici 1968 in 1971, duh časa pa vam posredujemo skozi bogat TV arhivski material, saj je bil to tudi čas vzpona televizije. Majska Platforma z naslovom 1968: Umetnost življenja - Upor! Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiser: Igor Zupe
Leta 1968 so bile ulice polne mladih ljudi, upor je postal življenjski slog. To je bil čas, ko so bili lasje daljši, kot naj bi bilo spodobno, krila pa krajša, revolucionarji so postali popidoli. O tem, kako leto '68 za vedno spremeni politiko, družbo in kulturo, smo govorili z akterji dogajanja, ki ga pri nas zamejujeta letnici 1968 in 1971, duh časa pa vam posredujemo skozi bogat TV arhivski material, saj je bil to tudi čas vzpona televizije. Majska Platforma z naslovom 1968: Umetnost življenja - Upor! Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiser: Igor Zupe
Tedenska 55-minutna oddaja magazinsko-informativnega formata, ki ob ponedeljkih zvečer ob 21.uri v živo teče na prvem programu TV Slovenija, je postala kultna zaradi svojega alternativnega in drznega pristopa k obdelavi različnih tem in dogodkov. S tem si je prislužila tudi mnogo nominacij in nagrad viktor. Udarni prispevki, polemične debate v studiu z voditeljem Marcelom Štefančičem jr., provokativni nastopi Igorja Vidmarja in ostalih kolumnistov, pridige Petra Mlakarja itn., tečejo pod uredniškim vodstvom Alenke Kotnik. V Studiu City se znajdejo zgoščeni in učinkoviti pregledi dogodkov preteklega tedna, analitični prispevki o notranjepolitičnih in svetovnih dogodkih, sodobni kulturi, družbeno perečih tematikah.
Tedenska 55-minutna oddaja magazinsko-informativnega formata, ki ob ponedeljkih zvečer ob 21.uri v živo teče na prvem programu TV Slovenija, je postala kultna zaradi svojega alternativnega in drznega pristopa k obdelavi različnih tem in dogodkov. S tem si je prislužila tudi mnogo nominacij in nagrad viktor. Udarni prispevki, polemične debate v studiu z voditeljem Marcelom Štefančičem jr., provokativni nastopi Igorja Vidmarja in ostalih kolumnistov, pridige Petra Mlakarja itn., tečejo pod uredniškim vodstvom Alenke Kotnik. V Studiu City se znajdejo zgoščeni in učinkoviti pregledi dogodkov preteklega tedna, analitični prispevki o notranjepolitičnih in svetovnih dogodkih, sodobni kulturi, družbeno perečih tematikah.
Ko je prišla mlada ženska na prakso v tovarno, so bili vsi prepričani, da je direktorjeva ljubica … So trdnjave (ne)enakosti kaj načete ali se kažejo v novih oblikah? V Državnem svetu Republike Slovenije spomladi 2018 spet preizprašujejo liberalizacijo žensk, kontracepcijo, splav, ženske pravice, celo šolanje žensk in preveč aktivno moško osvajanje. Kot da gre za posmeh eni izmed velikih parol leta 1968: Pustite cveteti 100 cvetovom. A ženske tudi v tako opevanem revolucionarnem obdobju niso bile pripuščene v prve vrste, vidi se jih samo na fotografijah, pritoževale so se, da so tajnice. Ko je nekoč prišla mlada slovenska umetnica na prakso v tovarno, so bili zaposleni prepričani, da je direktorjeva ljubica … Je danes res toliko drugače? V 3. delu podkasta Izgubljeni v revolucijah raziskujemo, kako se v družbi izražata spolna in tudi razredna neenakost. Zakaj se spolne kvote ne obnesejo, kaj prinaša spreminjanje spola v birokratskih aktih nekaterih fakultet in kakšna vrednota je v resnici še egalitarnost. Sogovornice in sogovorniki: Dr. Mirjana Ule, Katja Perat, Špela Jelenc, dr. Nadežda Čačinovič, Duba Sambolec, Igor Pribac, Darko Štrajn, Peter Pal, študentke in študenti v Parizu, Zagrebu, Ljubljani. *Zgodbo o Izgubljenih v revolucijah 1968-2018 pripovedujeta Nina Zagoričnik in Gašper Andrinek. Sodelujejo novinarji: Luka Hvalc, Veronika Gnezda, Jan Grilc, Damjan Zorc in Matevž Polajnar. Oblikovna in zvočna podoba Katja Černela. Glas Igor Velše.
Ko je prišla mlada ženska na prakso v tovarno, so bili vsi prepričani, da je direktorjeva ljubica … So trdnjave (ne)enakosti kaj načete ali se kažejo v novih oblikah? V Državnem svetu Republike Slovenije spomladi 2018 spet preizprašujejo liberalizacijo žensk, kontracepcijo, splav, ženske pravice, celo šolanje žensk in preveč aktivno moško osvajanje. Kot da gre za posmeh eni izmed velikih parol leta 1968: Pustite cveteti 100 cvetovom. A ženske tudi v tako opevanem revolucionarnem obdobju niso bile pripuščene v prve vrste, vidi se jih samo na fotografijah, pritoževale so se, da so tajnice. Ko je nekoč prišla mlada slovenska umetnica na prakso v tovarno, so bili zaposleni prepričani, da je direktorjeva ljubica … Je danes res toliko drugače? V 3. delu podkasta Izgubljeni v revolucijah raziskujemo, kako se v družbi izražata spolna in tudi razredna neenakost. Zakaj se spolne kvote ne obnesejo, kaj prinaša spreminjanje spola v birokratskih aktih nekaterih fakultet in kakšna vrednota je v resnici še egalitarnost. Sogovornice in sogovorniki: Dr. Mirjana Ule, Katja Perat, Špela Jelenc, dr. Nadežda Čačinovič, Duba Sambolec, Igor Pribac, Darko Štrajn, Peter Pal, študentke in študenti v Parizu, Zagrebu, Ljubljani. *Zgodbo o Izgubljenih v revolucijah 1968-2018 pripovedujeta Nina Zagoričnik in Gašper Andrinek. Sodelujejo novinarji: Luka Hvalc, Veronika Gnezda, Jan Grilc, Damjan Zorc in Matevž Polajnar. Oblikovna in zvočna podoba Katja Černela. Glas Igor Velše.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
V Dnevnikovem izboru 2.5. bomo osvetlili revolucionarno vrenje leta 1968, ki je zajelo ZDA in Evropo in je vplivalo na politiko, gospodarstvo, umetnost. Gre za leto protestov proti vojni, zavzemanje za pravičnejšo družbo , državljanske svoboščine, za več svobode, enakopravnost in demokracijo. Skupni imenovalec je soočanje stare in mlade generacije z novimi izzivi , prelom s starim in zahtevo po boljšem življenju. Mladi so zahtevali rahljanje morale, konec odpovedovanja in osvoboditev spon. Družba je postala globalna, televizija je proteste začela prenašati v živo. Mladi v Parizu so šli na barikade in zahtevali radikalno spremembo družbe, mladi so se dvignili tudi drugod po Evropi, študentski protesti so bili tudi v Ljubljani.
V Dnevnikovem izboru 2.5. bomo osvetlili revolucionarno vrenje leta 1968, ki je zajelo ZDA in Evropo in je vplivalo na politiko, gospodarstvo, umetnost. Gre za leto protestov proti vojni, zavzemanje za pravičnejšo družbo , državljanske svoboščine, za več svobode, enakopravnost in demokracijo. Skupni imenovalec je soočanje stare in mlade generacije z novimi izzivi , prelom s starim in zahtevo po boljšem življenju. Mladi so zahtevali rahljanje morale, konec odpovedovanja in osvoboditev spon. Družba je postala globalna, televizija je proteste začela prenašati v živo. Mladi v Parizu so šli na barikade in zahtevali radikalno spremembo družbe, mladi so se dvignili tudi drugod po Evropi, študentski protesti so bili tudi v Ljubljani.
Svetovni pregled 1968/1969, avtor: Uroš Lipušček
Svetovni pregled 1968/1969, avtor: Uroš Lipušček
Svetovni pregled 1968/1969, avtor: Uroš Lipušček
Svetovni pregled 1968/1969, avtor: Uroš Lipušček
Svetovni pregled 1968/1969, avtor: Uroš Lipušček
Svetovni pregled 1968/1969, avtor: Uroš Lipušček
Svetovni pregled 1968/1969, avtor: Uroš Lipušček
Svetovni pregled 1968/1969, avtor: Uroš Lipušček
Svetovni pregled 1968/1969, avtor: Uroš Lipušček
Svetovni pregled 1968/1969, avtor: Uroš Lipušček
V Trstu smo si ogledali filme o revolucionarnem letu 1968, obiskali smo koprodukcijsko srečanje Ko Vzhod sreča Zahod, kjer so se predstavili tudi trije slovenski projekti v nastajanju. Tekmovalni program je prinesel angažirane filme od Baltika do južnega Mediterana. Sprehodili smo se po tržaških filmskih lokacijah, kjer so posneli več kot 100 zgodb. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren
V Trstu smo si ogledali filme o revolucionarnem letu 1968, obiskali smo koprodukcijsko srečanje Ko Vzhod sreča Zahod, kjer so se predstavili tudi trije slovenski projekti v nastajanju. Tekmovalni program je prinesel angažirane filme od Baltika do južnega Mediterana. Sprehodili smo se po tržaških filmskih lokacijah, kjer so posneli več kot 100 zgodb. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik Režiser: Slavko Hren