Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Platforma je vsestranska analitična avtorska oddaja o sodobni vizualni kulturi, umetnosti in družbi. Večinoma je vsebinsko vezana na velike, mednarodne dogodke iz sveta umetnosti, arhitekture in oblikovanja, kot so Beneški bienale, Ars Electronica v Linzu, Documenta v Kasslu ter na pomembne , prelomne zgodovinske dogodke, ki so vplivali na našo družbo, kulturo in umetnost.
Kaj je t.i. hibridna umetnost? In s čim se ukvarjajo hibridni umetniki? V polju znanosti se je vse od pomembnih odkritij na področju t.i. življenjskih znanosti v zadnjih 30-ih letih začel nov odnos z življenjem - življenje je postalo snov za inženiring. Naštejmo nekaj primerov: gojenje ušesa na miški Vacanti, kloniranje ovce Dolly in odkritje genoma, so spremenili svet. Konec devetdesetih so umetniki začeli preizpraševati področje biotehnologije, npr. tkivnega inženiringa in počasi dobivati dostop do laboratorijev, kjer so lahko delali z živo materijo. Kakšen material za kreiranje skulptur so celice in bakterije? Kako nekateri umetniki za ustvarjanje uporabljajo tkivni inženiring? Umetnice Maja Smrekar, Špela Petrič, Robertina Šebjanič, Polona Tratnik in Saša Spačal se ukvarjajo s hibridno umetnostjo, umetnostjo, ki uporablja orodja biotehnologije in preizprašujejo učinke, ki jih ima biotehnologija na družbo. Avtorica: Saša Šavel Burkart Režiserka: Špela Kuclar
Kaj je t.i. hibridna umetnost? In s čim se ukvarjajo hibridni umetniki? V polju znanosti se je vse od pomembnih odkritij na področju t.i. življenjskih znanosti v zadnjih 30-ih letih začel nov odnos z življenjem - življenje je postalo snov za inženiring. Naštejmo nekaj primerov: gojenje ušesa na miški Vacanti, kloniranje ovce Dolly in odkritje genoma, so spremenili svet. Konec devetdesetih so umetniki začeli preizpraševati področje biotehnologije, npr. tkivnega inženiringa in počasi dobivati dostop do laboratorijev, kjer so lahko delali z živo materijo. Kakšen material za kreiranje skulptur so celice in bakterije? Kako nekateri umetniki za ustvarjanje uporabljajo tkivni inženiring? Umetnice Maja Smrekar, Špela Petrič, Robertina Šebjanič, Polona Tratnik in Saša Spačal se ukvarjajo s hibridno umetnostjo, umetnostjo, ki uporablja orodja biotehnologije in preizprašujejo učinke, ki jih ima biotehnologija na družbo. Avtorica: Saša Šavel Burkart Režiserka: Špela Kuclar
Sintagma »Made in« je postala sinonim in vzrok za zamiranje ne samo industrije, ampak tudi lokalnih, tradicionalnih obrti. Oznako »Made in China« povezujemo tudi s poceni, netransparentno, nehumano in neekološko proizvodnjo na Daljnem vzhodu. Tako tradicionalne oziroma ruralne kot urbane obrti so pomembna kulturna dediščina, ki pa ugaša. Skorajda neopazno med drugimi izginjajo posodarji, izdelovalci svetil, glavnikarji, izdelovalci in popravljalci dežnikov, kovači, urarji, lončarji, čevljarji. Zakaj je tako in kako brez nostalgije v času globalizacije ohranjati tradicionalne obrti, ki izginjajo? Kako jih cepiti s sodobno izkušnjo, da bi tradicionalni izdelki preživeli in našli pot do sodobnega uporabnika? Zakaj je pomembno, da obrti, kot pomemben del nesnovne kulturne dediščine, ne zamrejo? To so tudi izhodišča mednarodnega projekta, katerega del je tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki se loteva izginjanja obrti na način, da je vzpodbudil sodelovanje med rokodelstvom in oblikovanjem, pri tem so se oblikovalci lotili tega projekta na način, da so interpretirali rokodelske tehnike in veščine skozi svoje projekte, ki so se jih lotili na antropološki in konceptualni način in s tem skušali najti odgovore. Avtorica : Saša Šavel Burkart Režiser: Amir Muratović
Sintagma »Made in« je postala sinonim in vzrok za zamiranje ne samo industrije, ampak tudi lokalnih, tradicionalnih obrti. Oznako »Made in China« povezujemo tudi s poceni, netransparentno, nehumano in neekološko proizvodnjo na Daljnem vzhodu. Tako tradicionalne oziroma ruralne kot urbane obrti so pomembna kulturna dediščina, ki pa ugaša. Skorajda neopazno med drugimi izginjajo posodarji, izdelovalci svetil, glavnikarji, izdelovalci in popravljalci dežnikov, kovači, urarji, lončarji, čevljarji. Zakaj je tako in kako brez nostalgije v času globalizacije ohranjati tradicionalne obrti, ki izginjajo? Kako jih cepiti s sodobno izkušnjo, da bi tradicionalni izdelki preživeli in našli pot do sodobnega uporabnika? Zakaj je pomembno, da obrti, kot pomemben del nesnovne kulturne dediščine, ne zamrejo? To so tudi izhodišča mednarodnega projekta, katerega del je tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki se loteva izginjanja obrti na način, da je vzpodbudil sodelovanje med rokodelstvom in oblikovanjem, pri tem so se oblikovalci lotili tega projekta na način, da so interpretirali rokodelske tehnike in veščine skozi svoje projekte, ki so se jih lotili na antropološki in konceptualni način in s tem skušali najti odgovore. Avtorica : Saša Šavel Burkart Režiser: Amir Muratović
What is so-called hybrid art? And what do hybrid artists do? In the field of science, ever since several important discoveries in the area of the so-called life sciences were made over the last 30 years, a new relationship with life has been established – life has become a subject of engineering. Here are a few examples: Growing a human ear on the Vacanti mouse, the cloning of Dolly the sheep and the discovery of the human genome have changed the world. In the late 1990’s, artists began to interrogate the area of biotechnology, e.g. tissue engineering, and gradually to gain access to laboratories where they could work with live matter. What kind of materials for creating sculptures are cells and bacteria? How do some artists use tissue engineering in their work? The artists Maja Smrekar, Špela Petrič, Robertina Šebjanič, Polona Tratnik and Saša Spačal engage in hybrid art, which uses the tools of biotechnology, and examines the effects of biotechnology on society as a whole. A film by Saša Šavel Burkart Directed by Špela Kuclar
What is so-called hybrid art? And what do hybrid artists do? In the field of science, ever since several important discoveries in the area of the so-called life sciences were made over the last 30 years, a new relationship with life has been established – life has become a subject of engineering. Here are a few examples: Growing a human ear on the Vacanti mouse, the cloning of Dolly the sheep and the discovery of the human genome have changed the world. In the late 1990’s, artists began to interrogate the area of biotechnology, e.g. tissue engineering, and gradually to gain access to laboratories where they could work with live matter. What kind of materials for creating sculptures are cells and bacteria? How do some artists use tissue engineering in their work? The artists Maja Smrekar, Špela Petrič, Robertina Šebjanič, Polona Tratnik and Saša Spačal engage in hybrid art, which uses the tools of biotechnology, and examines the effects of biotechnology on society as a whole. A film by Saša Šavel Burkart Directed by Špela Kuclar
Prazne prostore na nekdanjem pasu smrti so zasedale nove galerije, priseljevali so se umetniki, odpirali klubi, scena se je selila z Zahoda na Vzhod, arhitekti so dobili priložnost na novo zgraditi ponovno združeno glavno mesto, nastala je nova kulturna prestolnica Evrope. V oddaji Platforma smo raziskali, kaj je ostalo od evforičnega vzdušja po padcu Berlinskega zidu in kako se je v 30 letih spremenila kulturna krajina Berlina. Avtorica: Polona Balantič Režiserka Špela Kuclar
Prazne prostore na nekdanjem pasu smrti so zasedale nove galerije, priseljevali so se umetniki, odpirali klubi, scena se je selila z Zahoda na Vzhod, arhitekti so dobili priložnost na novo zgraditi ponovno združeno glavno mesto, nastala je nova kulturna prestolnica Evrope. V oddaji Platforma smo raziskali, kaj je ostalo od evforičnega vzdušja po padcu Berlinskega zidu in kako se je v 30 letih spremenila kulturna krajina Berlina. Avtorica: Polona Balantič Režiserka Špela Kuclar
Kaj je to medijska arheologija in kako raziskuje medije? Kaj imata skupnega signal in padec berlinskega zidu? Med medije sodijo tudi stari telefoni in npr. gramofonske plošče. Zakaj takšni mediji za medijske arheologe niso le nostalgični objekti? Kaj nam signali, šumi, ki jih oddajajo mediji povedo o določenem času, kulturi in družbi? Zakaj so digitalni arhivi nevarni? Kakšna je povezava med mediji in vojaško industrijo? Zakaj radio na pametnem telefonu ni več radio? Oddajo smo posneli v Berlinu, kjer se na Humboldtovi univerzi ukvarjajo s to novo vejo medijske teorije.
Kaj je to medijska arheologija in kako raziskuje medije? Kaj imata skupnega signal in padec berlinskega zidu? Med medije sodijo tudi stari telefoni in npr. gramofonske plošče. Zakaj takšni mediji za medijske arheologe niso le nostalgični objekti? Kaj nam signali, šumi, ki jih oddajajo mediji povedo o določenem času, kulturi in družbi? Zakaj so digitalni arhivi nevarni? Kakšna je povezava med mediji in vojaško industrijo? Zakaj radio na pametnem telefonu ni več radio? Oddajo smo posneli v Berlinu, kjer se na Humboldtovi univerzi ukvarjajo s to novo vejo medijske teorije.
Oddaja je poklon slovenskim vizualnim umetnicam, za razmislek o zgodovinjenju njihovega dela ter vpogled v njihovo ustvarjalnost od 19. stoletja do danes. Vodile so nas zgodbe umetnic različnih generacij in poetik pa tudi velikokrat spregledane avtorice, npr. Elza Obereigner Kastl, ki je velja za prvo slovensko kiparko in poslednjo avtorico miniatur nasploh, med drugim bomo predstavili Mileno Usenik, ki je nekoč bila prvakinja v metanju krogle, tekmovala je na olimpijskih igrah, potem pa postala izvrstna a popolnoma spregledana slikarka, ki je ustvarjala tudi v slogu pop arta. Mariborska umetnica Vlasta Zorko se je v času socializma kot kiparka podpisala pod največ realizacij v javnem prostoru. Dotik je zelo pomemben, ker je nevaren, ker dotik ubija, meni kiparka Duba Sambolec, dolgoletna profesorica na Norveškem, ki publiko s svojimi skulpturami vabi k dotiku in kako slikarka Ksenija Čerče s svojim telesom proizvaja barvo za svoje slike z naslovom prepovedane tehnike? Med drugim smo obiskali tudi aktualno razstavo umetnice Mete Grgurevič, ki ustvarja nefunkcionalne stroje v mariborski UGM. Zanimalo nas je tudi, kako to, da narašča interes po prezentaciji ter po obujanju pozabljenih in spregledanih umetnic.
Oddaja je poklon slovenskim vizualnim umetnicam, za razmislek o zgodovinjenju njihovega dela ter vpogled v njihovo ustvarjalnost od 19. stoletja do danes. Vodile so nas zgodbe umetnic različnih generacij in poetik pa tudi velikokrat spregledane avtorice, npr. Elza Obereigner Kastl, ki je velja za prvo slovensko kiparko in poslednjo avtorico miniatur nasploh, med drugim bomo predstavili Mileno Usenik, ki je nekoč bila prvakinja v metanju krogle, tekmovala je na olimpijskih igrah, potem pa postala izvrstna a popolnoma spregledana slikarka, ki je ustvarjala tudi v slogu pop arta. Mariborska umetnica Vlasta Zorko se je v času socializma kot kiparka podpisala pod največ realizacij v javnem prostoru. Dotik je zelo pomemben, ker je nevaren, ker dotik ubija, meni kiparka Duba Sambolec, dolgoletna profesorica na Norveškem, ki publiko s svojimi skulpturami vabi k dotiku in kako slikarka Ksenija Čerče s svojim telesom proizvaja barvo za svoje slike z naslovom prepovedane tehnike? Med drugim smo obiskali tudi aktualno razstavo umetnice Mete Grgurevič, ki ustvarja nefunkcionalne stroje v mariborski UGM. Zanimalo nas je tudi, kako to, da narašča interes po prezentaciji ter po obujanju pozabljenih in spregledanih umetnic.
Umetniški dvojec Veš slikar svoj dolg se je upiral konvencijam in mislil, da lahko spremeni svet. Ob retrospektivni razstavi z naslovom Introspektiva umetniškega dvojca veš slikar svoj dolg? in Alena Ožbolta v Moderni galeriji smo pripravili portret umetnika Alena Ožbolta, ki je po »smrti« v svetu umetnosti revolucionarnega umetniškega dvojca Veš slikar svoj dolg gradil svojo lastno umetniško pot. Veš slikar svoj dolg, ki je deloval v anonimnosti in se predstavljal v prvi osebi ednine, je na umetniško sceno vstopil na sredini osemdesetih let s svojimi značilnimi totalnimi ambienti, prostorskimi slikami, s katerimi je šokiral, fasciniral in navdušil občinstvo. Veš slikar svoj dolg je izhajal iz grafitarske kulture, ki je bila takrat prepovedana in pristal v galeriji Škuc kot enemu osrednjih prostorov ustvarjalne svobode v takratni Jugoslaviji. Gibala sta se med alternativno in institucionalno sceno. Zanimalo nas je, kaj je bilo vodilo Veš slikar svoj dolg? Kako so bili videti prvi totalni ambienti in zakaj sta ustvarjala ogromne slike iz peska? In kako je smrt V.S.S.D. vplivala na estetiko Alena Ožbolta. Ožbolt v svojih delih kritično opozarja na probleme sodobnega sveta, med drugim ga zanima, kaj je kiparstvo v dobi interneta in kaj sploh lahko še roka naredi v umetnostnem sistemu, ki je pod nenehnim pritiskom produkcije novega. Pa je še vedno prepričan, da lahko spremeni svet? Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart Režiser: Amir Muratović
Umetniški dvojec Veš slikar svoj dolg se je upiral konvencijam in mislil, da lahko spremeni svet. Ob retrospektivni razstavi z naslovom Introspektiva umetniškega dvojca veš slikar svoj dolg? in Alena Ožbolta v Moderni galeriji smo pripravili portret umetnika Alena Ožbolta, ki je po »smrti« v svetu umetnosti revolucionarnega umetniškega dvojca Veš slikar svoj dolg gradil svojo lastno umetniško pot. Veš slikar svoj dolg, ki je deloval v anonimnosti in se predstavljal v prvi osebi ednine, je na umetniško sceno vstopil na sredini osemdesetih let s svojimi značilnimi totalnimi ambienti, prostorskimi slikami, s katerimi je šokiral, fasciniral in navdušil občinstvo. Veš slikar svoj dolg je izhajal iz grafitarske kulture, ki je bila takrat prepovedana in pristal v galeriji Škuc kot enemu osrednjih prostorov ustvarjalne svobode v takratni Jugoslaviji. Gibala sta se med alternativno in institucionalno sceno. Zanimalo nas je, kaj je bilo vodilo Veš slikar svoj dolg? Kako so bili videti prvi totalni ambienti in zakaj sta ustvarjala ogromne slike iz peska? In kako je smrt V.S.S.D. vplivala na estetiko Alena Ožbolta. Ožbolt v svojih delih kritično opozarja na probleme sodobnega sveta, med drugim ga zanima, kaj je kiparstvo v dobi interneta in kaj sploh lahko še roka naredi v umetnostnem sistemu, ki je pod nenehnim pritiskom produkcije novega. Pa je še vedno prepričan, da lahko spremeni svet? Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart Režiser: Amir Muratović
Ob razstavi v Galeriji Murska Sobota Osamljenosti: Izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti kustosa Roberta Inhofa, nas je zanimalo, kaj se je v Prekmurju dogajalo na področju umetnosti od 20. stoletja naprej. Kakšen je bil družbeni kontekst, v katerem so dela nastajala in kdaj so se oddaljila od stereotipne, skorajda eksotične reprezentacije, kot so upodabljanje topolov in mlina na Muri? Kdo je bil svetovljan in avantgardni karikaturist, spregledani umetnik Ladislav Kondor, ki je med drugim upodobil Leva Trockega? Kako to, da so ravno v Murski Soboti nastali konec 60. let slogi, značilni za velemesta – kot so pop art, hiperrealizem in magični realizem? Kako močno je genius loci usidran v duhovni horizont Prekmurcev, ki živijo izven Prekmurja in zakaj sta skupni imenovalec umetnikov osamljenost in melanholija? Med drugim vam predstavljamo umetnike Mirka Rajnarja, Sandija Červeka, Franca Mesariča, Štefana Hauka, Zdenka Huzjana in Igorja Banfija. Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart Režiser: Igor Zupe
Ob razstavi v Galeriji Murska Sobota Osamljenosti: Izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti kustosa Roberta Inhofa, nas je zanimalo, kaj se je v Prekmurju dogajalo na področju umetnosti od 20. stoletja naprej. Kakšen je bil družbeni kontekst, v katerem so dela nastajala in kdaj so se oddaljila od stereotipne, skorajda eksotične reprezentacije, kot so upodabljanje topolov in mlina na Muri? Kdo je bil svetovljan in avantgardni karikaturist, spregledani umetnik Ladislav Kondor, ki je med drugim upodobil Leva Trockega? Kako to, da so ravno v Murski Soboti nastali konec 60. let slogi, značilni za velemesta – kot so pop art, hiperrealizem in magični realizem? Kako močno je genius loci usidran v duhovni horizont Prekmurcev, ki živijo izven Prekmurja in zakaj sta skupni imenovalec umetnikov osamljenost in melanholija? Med drugim vam predstavljamo umetnike Mirka Rajnarja, Sandija Červeka, Franca Mesariča, Štefana Hauka, Zdenka Huzjana in Igorja Banfija. Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart Režiser: Igor Zupe
Je avantgarda mrtva ali živa ali oboje hkrati, je konceptualna umetnost mrtva ali živa ali oboje hkrati … Češki kustos Vit Havranek je za izhodišče svojega izbora aktualnih slovenskih umetnikov, ki so predstavljeni na trienalni razstavi sodobne umetnosti U3 v Moderni galeriji, izbral hipotetični eksperiment fizika Erwina Schrödingerja, ponazoritev bistva kvantne fizike, da ne moremo vedeti, ali je mačka v škatli živa ali mrtva ali oboje hkrati? Več kot 25 po večini slovenskih umetnikov, mnogi s povsem novimi projekti, tudi z uvodnim performansom Ištvana Išta Huzjana, zastopajo sodobno umetnost našega trenutka. Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
Je avantgarda mrtva ali živa ali oboje hkrati, je konceptualna umetnost mrtva ali živa ali oboje hkrati … Češki kustos Vit Havranek je za izhodišče svojega izbora aktualnih slovenskih umetnikov, ki so predstavljeni na trienalni razstavi sodobne umetnosti U3 v Moderni galeriji, izbral hipotetični eksperiment fizika Erwina Schrödingerja, ponazoritev bistva kvantne fizike, da ne moremo vedeti, ali je mačka v škatli živa ali mrtva ali oboje hkrati? Več kot 25 po večini slovenskih umetnikov, mnogi s povsem novimi projekti, tudi z uvodnim performansom Ištvana Išta Huzjana, zastopajo sodobno umetnost našega trenutka. Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
Da je kot Al Capone, je o kralju Aleksandru pisal slovenski pisatelj Louis Adamič. Svojo domovino, v katero se je vrnil po dveh desetletjih življenja v ZDA, pa opisoval kot revno diktaturo velikih razlik, a polno lepih ljudi. Kakšna umetnost je nastajala v Jugoslaviji v tem obdobju, ki ga zaznamuje prevlada realizma v slikarstvu, nastajanje prvih jugoslovanskih filmov in vzpon umetniške fotografije? O tem govori majska Platforma: Vizualna umetnost Kraljevine Jugoslavije ali Kaj je videl Louis Adamič. Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiser: Igor Zupe
Da je kot Al Capone, je o kralju Aleksandru pisal slovenski pisatelj Louis Adamič. Svojo domovino, v katero se je vrnil po dveh desetletjih življenja v ZDA, pa opisoval kot revno diktaturo velikih razlik, a polno lepih ljudi. Kakšna umetnost je nastajala v Jugoslaviji v tem obdobju, ki ga zaznamuje prevlada realizma v slikarstvu, nastajanje prvih jugoslovanskih filmov in vzpon umetniške fotografije? O tem govori majska Platforma: Vizualna umetnost Kraljevine Jugoslavije ali Kaj je videl Louis Adamič. Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiser: Igor Zupe
Ekološki problemi, begunska kriza, meje, rasizem je nekaj vidnejših tem letošnjega najstarejšega, največjega in najpomembnejšega bienala umetnosti na svetu, Beneškega bienala. Mednarodno razstavo je letos zasnoval kustos Ralph Rugoff in jo poimenoval May you live in inetersting times. Bienale je pomladil, predstavlja samo še živeče umetnike in manj umetnikov. Posebnost Beneškega bienala so tudi nacionalni paviljoni, letos jih je bilo kar 89. Med drugim vam predstavljamo slovenskega, v katerem Marko Peljhan razstavlja iluzijo prihodnosti, hipersonično vozilo System 317, ki nas bo popeljalo z Zemlje, izraelskega, ki ga je umetnica Aya Ben Ron preuredila v posebno bolnišnico za zdravljenje političnih in družbenih bolezni, z zlatim levom nagrajenega litovskega, v katerem poteka operni performans na plaži, ter čilskega, ki je postal muzej hegemonije. Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart Režiser: Igor Zupe
Ekološki problemi, begunska kriza, meje, rasizem je nekaj vidnejših tem letošnjega najstarejšega, največjega in najpomembnejšega bienala umetnosti na svetu, Beneškega bienala. Mednarodno razstavo je letos zasnoval kustos Ralph Rugoff in jo poimenoval May you live in inetersting times. Bienale je pomladil, predstavlja samo še živeče umetnike in manj umetnikov. Posebnost Beneškega bienala so tudi nacionalni paviljoni, letos jih je bilo kar 89. Med drugim vam predstavljamo slovenskega, v katerem Marko Peljhan razstavlja iluzijo prihodnosti, hipersonično vozilo System 317, ki nas bo popeljalo z Zemlje, izraelskega, ki ga je umetnica Aya Ben Ron preuredila v posebno bolnišnico za zdravljenje političnih in družbenih bolezni, z zlatim levom nagrajenega litovskega, v katerem poteka operni performans na plaži, ter čilskega, ki je postal muzej hegemonije. Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart Režiser: Igor Zupe
Ali bodo arhitekti kmalu načrtovali stavbe za stroje, zakaj je vedno več projektov povezanih s temo prenove in ponovne uporabe, kako v biroju slovitega Rema Koolhaasa razmišljajo o aktualnih nalogah arhitektov in kaj se lahko naučimo od prebivalcev favel. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je nedavno potekal dogodek Future Architecture in nas spodbudil, da smo o delu arhitektov v prihodnje povprašali nekaj uveljavljenih ustvarjalcev in teoretikov. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
Ali bodo arhitekti kmalu načrtovali stavbe za stroje, zakaj je vedno več projektov povezanih s temo prenove in ponovne uporabe, kako v biroju slovitega Rema Koolhaasa razmišljajo o aktualnih nalogah arhitektov in kaj se lahko naučimo od prebivalcev favel. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je nedavno potekal dogodek Future Architecture in nas spodbudil, da smo o delu arhitektov v prihodnje povprašali nekaj uveljavljenih ustvarjalcev in teoretikov. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
Lara Bohinc, Mateja Benedetti, Uroš Belantič, Peter Movrin in Nika Zupanc, slovenski oblikovalci, ki so uspeli v tujini, nekateri sodelujejo z velikimi modnimi hišami in znamkami in stremijo k odgovornemu oblikovanju vrhunskih izdelkov. Kako jim je uspel preboj, kakšne so njihove strategije ter kako gledajo na sodobne, trajnostne in tehnološke izzive v oblikovanju? Avtorica oddaje: Melita Kontrec Režiserka: Tina Novak
Lara Bohinc, Mateja Benedetti, Uroš Belantič, Peter Movrin in Nika Zupanc, slovenski oblikovalci, ki so uspeli v tujini, nekateri sodelujejo z velikimi modnimi hišami in znamkami in stremijo k odgovornemu oblikovanju vrhunskih izdelkov. Kako jim je uspel preboj, kakšne so njihove strategije ter kako gledajo na sodobne, trajnostne in tehnološke izzive v oblikovanju? Avtorica oddaje: Melita Kontrec Režiserka: Tina Novak
Več kot desetletje vodi varšavski muzej moderne umetnosti, ustanovo, ki še vedno nima stalnega domovanja. Zasnovala je njegovo zbirko in si za njen razvoj in delovanje muzeja prislužila prestižno nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo. Z Mytkowsko smo ob podelitvi nagrad govorili o umetnosti in družbi v sodobni Poljski. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
Več kot desetletje vodi varšavski muzej moderne umetnosti, ustanovo, ki še vedno nima stalnega domovanja. Zasnovala je njegovo zbirko in si za njen razvoj in delovanje muzeja prislužila prestižno nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo. Z Mytkowsko smo ob podelitvi nagrad govorili o umetnosti in družbi v sodobni Poljski. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
Zločini fašizma, gentrifikacija, starševstvo – to je le nekaj problematik, s katerimi se domači fotografi soočajo skozi medij fotoknjige. V svetu in pri nas v zadnjih letih vlada vse večje zanimanje za fotoknjigo, fotografi in založniki jih izdajo več kot kadar koli prej. Kaj je fotoknjiga in kakšna je njena vloga v sodobni vizualni kulturi? O tem se bomo v tokratni oddaji Platforma pogovarjali z nekaterimi domačimi založniki in fotografi, ki se posvečajo temu mediju, med drugim z Manco Juvan, Borutom Peterlinom, Matjažem Tančičem, Matjažem Ruštom, Robertom Marinom in Žigo Koritnikom. Avtorica oddaje: Andreja Kočar Režiser: Jaka Šuligoj
Zločini fašizma, gentrifikacija, starševstvo – to je le nekaj problematik, s katerimi se domači fotografi soočajo skozi medij fotoknjige. V svetu in pri nas v zadnjih letih vlada vse večje zanimanje za fotoknjigo, fotografi in založniki jih izdajo več kot kadar koli prej. Kaj je fotoknjiga in kakšna je njena vloga v sodobni vizualni kulturi? O tem se bomo v tokratni oddaji Platforma pogovarjali z nekaterimi domačimi založniki in fotografi, ki se posvečajo temu mediju, med drugim z Manco Juvan, Borutom Peterlinom, Matjažem Tančičem, Matjažem Ruštom, Robertom Marinom in Žigo Koritnikom. Avtorica oddaje: Andreja Kočar Režiser: Jaka Šuligoj
Kdo je bila prva Slovenka na beneškem likovnem bienalu, prva slovenska slikarka z mednarodno kariero, avtorica najbolj priljubljenih slik v Narodni galeriji? Ob obsežni retrospektivi Ivane Kobilce smo poskušali v njenih pismih odkriti, kakšna oseba je bila Kobilca, pozanimali smo se, kaj se je dogajalo v svetovni prestolnici Parizu in kako danes vrednotimo in v slikarsko produkcijo konca 19. stoletja umeščamo Kobilčino slikarstvo. Avtorica oddaje: Polona Balantič
Kdo je bila prva Slovenka na beneškem likovnem bienalu, prva slovenska slikarka z mednarodno kariero, avtorica najbolj priljubljenih slik v Narodni galeriji? Ob obsežni retrospektivi Ivane Kobilce smo poskušali v njenih pismih odkriti, kakšna oseba je bila Kobilca, pozanimali smo se, kaj se je dogajalo v svetovni prestolnici Parizu in kako danes vrednotimo in v slikarsko produkcijo konca 19. stoletja umeščamo Kobilčino slikarstvo. Avtorica oddaje: Polona Balantič
Kje za milijon dolarjev dobite le 22 kvadratnih metrov stanovanja, zakaj kitajski arhitekti na novo odkrivajo podeželje, kako v Izraelu preprečujejo konflikte s pravili dostopa do verskih krajev, zakaj se Slovenci ukvarjajo s problematiko vode v prostorskem načrtovanju? Obiskali smo beneški arhitekturni bienale, ki sta ga pod naslovom Prostor svobode oblikovali irski kustosinji Yvonne Farrell in Shelley McNamara, ob glavni razstavi s projekti 71 arhitektov ali arhitekturnih birojev pa se v nacionalnih paviljonih predstavlja tudi 63 držav. Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
Kje za milijon dolarjev dobite le 22 kvadratnih metrov stanovanja, zakaj kitajski arhitekti na novo odkrivajo podeželje, kako v Izraelu preprečujejo konflikte s pravili dostopa do verskih krajev, zakaj se Slovenci ukvarjajo s problematiko vode v prostorskem načrtovanju? Obiskali smo beneški arhitekturni bienale, ki sta ga pod naslovom Prostor svobode oblikovali irski kustosinji Yvonne Farrell in Shelley McNamara, ob glavni razstavi s projekti 71 arhitektov ali arhitekturnih birojev pa se v nacionalnih paviljonih predstavlja tudi 63 držav. Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
Leta 1968 so bile ulice polne mladih ljudi, upor je postal življenjski slog. To je bil čas, ko so bili lasje daljši, kot naj bi bilo spodobno, krila pa krajša, revolucionarji so postali popidoli. O tem, kako leto '68 za vedno spremeni politiko, družbo in kulturo, smo govorili z akterji dogajanja, ki ga pri nas zamejujeta letnici 1968 in 1971, duh časa pa vam posredujemo skozi bogat TV arhivski material, saj je bil to tudi čas vzpona televizije. Majska Platforma z naslovom 1968: Umetnost življenja - Upor! Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiser: Igor Zupe
Leta 1968 so bile ulice polne mladih ljudi, upor je postal življenjski slog. To je bil čas, ko so bili lasje daljši, kot naj bi bilo spodobno, krila pa krajša, revolucionarji so postali popidoli. O tem, kako leto '68 za vedno spremeni politiko, družbo in kulturo, smo govorili z akterji dogajanja, ki ga pri nas zamejujeta letnici 1968 in 1971, duh časa pa vam posredujemo skozi bogat TV arhivski material, saj je bil to tudi čas vzpona televizije. Majska Platforma z naslovom 1968: Umetnost življenja - Upor! Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiser: Igor Zupe
S stavbo kliničnega centra je Jugoslaviji zagotovil prvo sodobno bolnišnico in z nekaj inovacijami navdušil tujino, otrokom je želel razširiti obzorja s francoskimi okni, v grajeni prostor pa je vedno želel vnesti naravo. Arhitekt Stanko Kristl, 96-letnik, ki še ni prenehal ustvarjati. Avtorica: Polona Balantič Režiser: Jaka Šuligoj
S stavbo kliničnega centra je Jugoslaviji zagotovil prvo sodobno bolnišnico in z nekaj inovacijami navdušil tujino, otrokom je želel razširiti obzorja s francoskimi okni, v grajeni prostor pa je vedno želel vnesti naravo. Arhitekt Stanko Kristl, 96-letnik, ki še ni prenehal ustvarjati. Avtorica: Polona Balantič Režiser: Jaka Šuligoj
Kdo je umetnica, ki je dala barvitost arhitekturi Ivana Vurnika in z ornamentiko ustvarila najbolj znamenit primer secesije v ljubljanski arhitekturi in obenem eno najbolj fotografiranih ljubljanskih stavb, Zadružno gospodarsko banko? Helena Vurnik, rojena Kottler, je bila na secesijskem Dunaju rojena in izobražena umetnica. Imela je ambicijo postati profesionalna umetnica, poroka z Ivanom Vurnikom pa je njeno življenje postavila na glavo in postala je sodelavka v moževem projektu - razviti slovenski narodni slog. V Narodni galeriji, kjer hranijo njeno zapuščino, je prvič na ogled pregledna razstava dela te skoraj pozabljene umetnice. Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiser: Slavko Hren
Kdo je umetnica, ki je dala barvitost arhitekturi Ivana Vurnika in z ornamentiko ustvarila najbolj znamenit primer secesije v ljubljanski arhitekturi in obenem eno najbolj fotografiranih ljubljanskih stavb, Zadružno gospodarsko banko? Helena Vurnik, rojena Kottler, je bila na secesijskem Dunaju rojena in izobražena umetnica. Imela je ambicijo postati profesionalna umetnica, poroka z Ivanom Vurnikom pa je njeno življenje postavila na glavo in postala je sodelavka v moževem projektu - razviti slovenski narodni slog. V Narodni galeriji, kjer hranijo njeno zapuščino, je prvič na ogled pregledna razstava dela te skoraj pozabljene umetnice. Avtorica oddaje: Polona Balantič Režiser: Slavko Hren
Ars Electronica je največji in najstarejši festival za umetnost, tehnologijo in družbo, ki v Linzu poteka že od leta 1979. Festival, ki se na drzen način ukvarja s pozitivnimi in negativnimi posledicami, ki jih ima razvoj tehnologije na družbo, se tokrat posveča aktualni temi umetne inteligence. Avtonomna vozila, razmišljujoči računalniki ali robotski sesalniki - umetna inteligenca nedvomno vstopa v naša življenja. Kaj to pomeni in kam vodi nadaljnji razvoj? Bo človeštvo res izgubilo primat na svetu? To so teme, s katerimi se ne ukvarjajo samo znanstveniki, temveč tudi umetniki in filozofi. Med drugim smo se pogovarjali z belgijskim filozom medijev in tehnologije, Markom Coeckelberghom, avtorjem knjig Tehnološke igre in Novi romatnični kiborgi, z novozelandskim umetnikom Josehom Herscherjem, internetnim zvezdnikom, ki ustvarja tako imenovane neinteligentne stroje, s turškim umetnikom Refikom Anadolom, ki je skupaj z Googlom razvijal strojno učenje, Majo Smrekar, slovensko prejemnico letošnje Prix Ars Electronica za hibridno umetnost ter drugimi umetniki in teoretiki novih tehnologij, ki na številne načine interpretirajo dobo, ki prihaja. Avtorica: Julija Vardjan
Ars Electronica je največji in najstarejši festival za umetnost, tehnologijo in družbo, ki v Linzu poteka že od leta 1979. Festival, ki se na drzen način ukvarja s pozitivnimi in negativnimi posledicami, ki jih ima razvoj tehnologije na družbo, se tokrat posveča aktualni temi umetne inteligence. Avtonomna vozila, razmišljujoči računalniki ali robotski sesalniki - umetna inteligenca nedvomno vstopa v naša življenja. Kaj to pomeni in kam vodi nadaljnji razvoj? Bo človeštvo res izgubilo primat na svetu? To so teme, s katerimi se ne ukvarjajo samo znanstveniki, temveč tudi umetniki in filozofi. Med drugim smo se pogovarjali z belgijskim filozom medijev in tehnologije, Markom Coeckelberghom, avtorjem knjig Tehnološke igre in Novi romatnični kiborgi, z novozelandskim umetnikom Josehom Herscherjem, internetnim zvezdnikom, ki ustvarja tako imenovane neinteligentne stroje, s turškim umetnikom Refikom Anadolom, ki je skupaj z Googlom razvijal strojno učenje, Majo Smrekar, slovensko prejemnico letošnje Prix Ars Electronica za hibridno umetnost ter drugimi umetniki in teoretiki novih tehnologij, ki na številne načine interpretirajo dobo, ki prihaja. Avtorica: Julija Vardjan
Obiskali smo največjo razstavo na svetu, documento v Kasslu, ki od leta 1955 poteka vsakih pet let. Documento je zasnoval kasselski umetnik in profesor Arnold Bode, ki je v povojni razrušenem Kasslu želel ustvariti razstavo, ki bi premostila prekinitev v razvoju umetnosti, ki jo je s politiko prepovedi tako imenovane degenerirane umetnosti povzročil nacistični Tretji rajh. Tudi letošnja razstava poljskega kustosa Adama Szymczyka je prevzela nase to politično poslanstvo. Okoli 160 izbranih umetnikov je pod naslovom Učiti se od Aten najprej razstavljalo v Atenah, junija pa so odprli še tradicionalno razstavo v Kasslu. Avtorica: Polona Balantič
Obiskali smo največjo razstavo na svetu, documento v Kasslu, ki od leta 1955 poteka vsakih pet let. Documento je zasnoval kasselski umetnik in profesor Arnold Bode, ki je v povojni razrušenem Kasslu želel ustvariti razstavo, ki bi premostila prekinitev v razvoju umetnosti, ki jo je s politiko prepovedi tako imenovane degenerirane umetnosti povzročil nacistični Tretji rajh. Tudi letošnja razstava poljskega kustosa Adama Szymczyka je prevzela nase to politično poslanstvo. Okoli 160 izbranih umetnikov je pod naslovom Učiti se od Aten najprej razstavljalo v Atenah, junija pa so odprli še tradicionalno razstavo v Kasslu. Avtorica: Polona Balantič
Čemu služi velika lončena peč sredi gozda? Ali glavnik, za katerega vemo, da je star več kot 96 milijonov let? Bienale oblikovanja se tokrat podaja v gozd, kamnolom, na podeželje in v jamo, saj trendi odražajo preseljevanje ljudi iz mestnega okolja. Kaj to pomeni za razvoj družbe in kaj za prihodnost krajine? Oblikovalci, tisti ki s proizvodnjo oblikujejo svet po meri človeka, v oddaji Platforma ponujajo premislek o svetu prihodnosti.
Čemu služi velika lončena peč sredi gozda? Ali glavnik, za katerega vemo, da je star več kot 96 milijonov let? Bienale oblikovanja se tokrat podaja v gozd, kamnolom, na podeželje in v jamo, saj trendi odražajo preseljevanje ljudi iz mestnega okolja. Kaj to pomeni za razvoj družbe in kaj za prihodnost krajine? Oblikovalci, tisti ki s proizvodnjo oblikujejo svet po meri človeka, v oddaji Platforma ponujajo premislek o svetu prihodnosti.
Že dober teden po otvoritvi ene najpomembnejših razstav na svetu, Beneškem bienalu, bomo s kritičnim očesom predstavili letošnjo 57. edicijo najstarejše mednarodne razstave na svetu. Letos se predstavlja 87 nacionalnih paviljonov in 120 umetnikov, večina od teh prvič v Benetkah na glavni razstavi pod naslovom Viva arte Viva kustosinje Christine Macel, ki se osredotoča na individualne poetike umetnikov in se vrača k humanizmu. Med drugimi bomo predstavili najvidnejše paviljone, aboriginsko umetnico v avstralskem paviljonu, svetovno znano Tracey Moffat, humornega avstrijskega kiparja, ki gradi debele hiše Erwina Wurma in Južnoafričana, ki se ukvarja s post-apartheidom Mohaua Modisakenga, znamenitega alžirskega parižana Kadra Attio, ki se ukvarja z ranami postkolonializma. Letošnja posebnost je tudi NSK paviljon, predstavili bomo tudi številne slovenske umetnike, ki se letos predstavljajo na bienalu.
Že dober teden po otvoritvi ene najpomembnejših razstav na svetu, Beneškem bienalu, bomo s kritičnim očesom predstavili letošnjo 57. edicijo najstarejše mednarodne razstave na svetu. Letos se predstavlja 87 nacionalnih paviljonov in 120 umetnikov, večina od teh prvič v Benetkah na glavni razstavi pod naslovom Viva arte Viva kustosinje Christine Macel, ki se osredotoča na individualne poetike umetnikov in se vrača k humanizmu. Med drugimi bomo predstavili najvidnejše paviljone, aboriginsko umetnico v avstralskem paviljonu, svetovno znano Tracey Moffat, humornega avstrijskega kiparja, ki gradi debele hiše Erwina Wurma in Južnoafričana, ki se ukvarja s post-apartheidom Mohaua Modisakenga, znamenitega alžirskega parižana Kadra Attio, ki se ukvarja z ranami postkolonializma. Letošnja posebnost je tudi NSK paviljon, predstavili bomo tudi številne slovenske umetnike, ki se letos predstavljajo na bienalu.
V osemdesetih so se radikalno začeli spreminjati glasbeni vzorci, estetika in televizija. Tokratna oddaja Platforma bo na nek način tudi prizorišče razstave Osemdeseta – večmedijske prakse in produkcijska prizorišča, ki bo na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Ko gledamo nazaj v osemdeseta, je bilo glavno množično občilo televizija. Televizija je pri nas vrsto let omejevala popularno kulturo, prodor video umetnosti na televizijo in posledično glasbenega videa pa je vse spremenil. Kako so umetniki Srečo Dragan, Miha Vipotnik, Marko Kovačič in Keller ter glasbene skupine Pankrti, Borghesia in Laibach spreminjali televizijo in s tem kulturo? Kakšno vlogo je imel edinstveni festival Video bienale, ki je potekal v Cankarjevem domu? Umetniki so razgradili sliko televizije in jo uporabljali kot orodje za nov umetniški izraz na eni strani, v ljubljanski alternativni sceni pa so želeli delati svojo televizijo, ki bo drugačna od državne televizije, takratnega ideološkega aparata države. Kakšna je povezava med alternativno sceno, umetnostjo in televizijo v osemdesetih, ko je prišlo do radikalnega zlitja avdio-vizije, kot je nismo bili vajeni, in možnosti kombinacije različnih izraznih sredstev od eksperimentalnega filma, performansa in popularne kulture.
V osemdesetih so se radikalno začeli spreminjati glasbeni vzorci, estetika in televizija. Tokratna oddaja Platforma bo na nek način tudi prizorišče razstave Osemdeseta – večmedijske prakse in produkcijska prizorišča, ki bo na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Ko gledamo nazaj v osemdeseta, je bilo glavno množično občilo televizija. Televizija je pri nas vrsto let omejevala popularno kulturo, prodor video umetnosti na televizijo in posledično glasbenega videa pa je vse spremenil. Kako so umetniki Srečo Dragan, Miha Vipotnik, Marko Kovačič in Keller ter glasbene skupine Pankrti, Borghesia in Laibach spreminjali televizijo in s tem kulturo? Kakšno vlogo je imel edinstveni festival Video bienale, ki je potekal v Cankarjevem domu? Umetniki so razgradili sliko televizije in jo uporabljali kot orodje za nov umetniški izraz na eni strani, v ljubljanski alternativni sceni pa so želeli delati svojo televizijo, ki bo drugačna od državne televizije, takratnega ideološkega aparata države. Kakšna je povezava med alternativno sceno, umetnostjo in televizijo v osemdesetih, ko je prišlo do radikalnega zlitja avdio-vizije, kot je nismo bili vajeni, in možnosti kombinacije različnih izraznih sredstev od eksperimentalnega filma, performansa in popularne kulture.
Večina ga pozna po performansih, ki sta jih ustvarila skupaj z Marino Abramović. A nemški umetnik Ulay je tudi sam ustvaril velik opus, od polaroidne fotografije do znamenite umetniške akcije, kraje slike iz Nove narodne galerije v Berlinu. Z Ulayem smo se sprehodili skozi njegovo retrospektivo v Mestni galeriji v Ljubljani.
Večina ga pozna po performansih, ki sta jih ustvarila skupaj z Marino Abramović. A nemški umetnik Ulay je tudi sam ustvaril velik opus, od polaroidne fotografije do znamenite umetniške akcije, kraje slike iz Nove narodne galerije v Berlinu. Z Ulayem smo se sprehodili skozi njegovo retrospektivo v Mestni galeriji v Ljubljani.
Osemdeseta kot slutnja nove dobe, vstopa v čas, ko smo se z zadrego začeli spominjati bliskovite modernizacije življenja v povojni Jugoslaviji in vsega, kar jo je spremljalo. Permanentna kriza, a tudi prisotnost slovenskega gospodarstva po celem svetu, zaostrovanje mednacionalnih konfliktov, a obenem odpiranje novih prostorov umetnosti in sodelovanja umetnosti in gospodarstva. Tri razstave – v Mestnem muzeju, Moderni galeriji in Muzeju novejše zgodovine – z različnih vidikov pripovedujejo zgodbo o zadnjem desetletju skupne države in rezultat česa so bila.
Osemdeseta kot slutnja nove dobe, vstopa v čas, ko smo se z zadrego začeli spominjati bliskovite modernizacije življenja v povojni Jugoslaviji in vsega, kar jo je spremljalo. Permanentna kriza, a tudi prisotnost slovenskega gospodarstva po celem svetu, zaostrovanje mednacionalnih konfliktov, a obenem odpiranje novih prostorov umetnosti in sodelovanja umetnosti in gospodarstva. Tri razstave – v Mestnem muzeju, Moderni galeriji in Muzeju novejše zgodovine – z različnih vidikov pripovedujejo zgodbo o zadnjem desetletju skupne države in rezultat česa so bila.
Kako živijo in ustvarjajo sodobne slovenske slikarke, kakšne teme obravnavajo in kakšen je estetski in družbeni kontekst v katerem delujejo? V Leipzigu smo obiskali Suzano Brborović, v Beli krajini Joni Zakonjšek, v njihovih ljubljanskih ateljejih pa Ksenijo Čerče, Dušo Jesih in Barbaro Kastelec.
Kako živijo in ustvarjajo sodobne slovenske slikarke, kakšne teme obravnavajo in kakšen je estetski in družbeni kontekst v katerem delujejo? V Leipzigu smo obiskali Suzano Brborović, v Beli krajini Joni Zakonjšek, v njihovih ljubljanskih ateljejih pa Ksenijo Čerče, Dušo Jesih in Barbaro Kastelec.
Kaj so radikalni atomi in na kako omogočijo fizično obliko digitalnemu svetu? Kako zelo je naše ozračje onesnaženo z nevidnimi podatki in signali? Kaj se zgodi, ko umetniki komunicirajo z ameriško agencijo za nacionalno varnost? Kako iz bakterij ustvariti nove tkanine za prihodnost? Kateri slovenski umetniki so sodobni alkimisti? Z oddajo Platforma smo bili v Unescovem medijskem mestu, avstrijskem Linzu na festivalu za umetnost, tehnologijo in družbo Ars Electronica, katerega tema je bila letos RADIKALNI ATOMI IN ALKIMISTI NAŠEGA ČASA. Pogovarjali smo se s ključnimi protagonisti, ki delujejo na stičišču znanosti , dizajna in umetnosti, in ki bodo sooblikovali našo prihodnost. Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart
Kaj so radikalni atomi in na kako omogočijo fizično obliko digitalnemu svetu? Kako zelo je naše ozračje onesnaženo z nevidnimi podatki in signali? Kaj se zgodi, ko umetniki komunicirajo z ameriško agencijo za nacionalno varnost? Kako iz bakterij ustvariti nove tkanine za prihodnost? Kateri slovenski umetniki so sodobni alkimisti? Z oddajo Platforma smo bili v Unescovem medijskem mestu, avstrijskem Linzu na festivalu za umetnost, tehnologijo in družbo Ars Electronica, katerega tema je bila letos RADIKALNI ATOMI IN ALKIMISTI NAŠEGA ČASA. Pogovarjali smo se s ključnimi protagonisti, ki delujejo na stičišču znanosti , dizajna in umetnosti, in ki bodo sooblikovali našo prihodnost. Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart
Platforma je vsestranska analitična avtorska oddaja o sodobni vizualni kulturi, umetnosti in družbi. Večinoma je vsebinsko vezana na velike, mednarodne dogodke iz sveta umetnosti, arhitekture in oblikovanja, kot so Beneški bienale, Ars Electronica v Linzu, Documenta v Kasslu ter na pomembne , prelomne zgodovinske dogodke, ki so vplivali na našo družbo, kulturo in umetnost.
Platforma je vsestranska analitična avtorska oddaja o sodobni vizualni kulturi, umetnosti in družbi. Večinoma je vsebinsko vezana na velike, mednarodne dogodke iz sveta umetnosti, arhitekture in oblikovanja, kot so Beneški bienale, Ars Electronica v Linzu, Documenta v Kasslu ter na pomembne , prelomne zgodovinske dogodke, ki so vplivali na našo družbo, kulturo in umetnost.
Arhitekturni bienale - Poročilo s fronte Na katerih frontah se bojujejo arhitekti, da bi človeku zagotovili dostojno bivanje? Uporniško naravnan arhitekturni bienale v Benetkah naslavlja akutne probleme sodobne družbe. Neenakost, migracije, pomanjkanje, povprečnost ali celo banalnost so teme, ki jih arhitektura s svojimi rešitvami lahko preseže. Platforma nudi vpogled v plemenito poslanstvo arhitekture, skozi prizmo arhitektov, ki se bojujejo za boljši jutri.
Arhitekturni bienale - Poročilo s fronte Na katerih frontah se bojujejo arhitekti, da bi človeku zagotovili dostojno bivanje? Uporniško naravnan arhitekturni bienale v Benetkah naslavlja akutne probleme sodobne družbe. Neenakost, migracije, pomanjkanje, povprečnost ali celo banalnost so teme, ki jih arhitektura s svojimi rešitvami lahko preseže. Platforma nudi vpogled v plemenito poslanstvo arhitekture, skozi prizmo arhitektov, ki se bojujejo za boljši jutri.
V tokratni oddaji Platforma bomo že pred otvoritvijo Narodne galerije, po več kot triletni prenovi, ki bo v sredo 27. januarja predstavili prenovljeno zbirko, ki smo si jo mi prvi ogledali. Veliko bogatejša z umetninami, po odkritih in rekonstruiranih štukaturah veliko bolj zlata in sijoča, predvsem pa z veliko večjimi razstavnimi površinami – to bo Nova narodna galerija. Kakšne zgodbe skrivajo nekatere od razstavljenih umetnin, katere nove umetnine si boste odslej lahko ogledali in kako sta potekali zasnova in postavitev zbirke? O tem smo se še med postavljanjem razstave pogovarjali z restavratorji, direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, umetnostna zgodovinarja in kustosa Andrej Smrekar in Ferdinand Šerbelj.
V tokratni oddaji Platforma bomo že pred otvoritvijo Narodne galerije, po več kot triletni prenovi, ki bo v sredo 27. januarja predstavili prenovljeno zbirko, ki smo si jo mi prvi ogledali. Veliko bogatejša z umetninami, po odkritih in rekonstruiranih štukaturah veliko bolj zlata in sijoča, predvsem pa z veliko večjimi razstavnimi površinami – to bo Nova narodna galerija. Kakšne zgodbe skrivajo nekatere od razstavljenih umetnin, katere nove umetnine si boste odslej lahko ogledali in kako sta potekali zasnova in postavitev zbirke? O tem smo se še med postavljanjem razstave pogovarjali z restavratorji, direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, umetnostna zgodovinarja in kustosa Andrej Smrekar in Ferdinand Šerbelj.
Hišica z vrtom predstavlja sanje povprečnega Slovenca. Toda kakšen pečat je v prostoru pustila kultura samograditeljstva? O brezbrižnem odnosu do prostora, ki se začne z željo po graditvi kjerkoli, nadaljuje z občinskimi zemljiškimi špekulacijami in konča s poplavami, ki so med drugim posledica pomanjkljive prostorske politike, smo se pogovarjali s predstavniki prostorske stroke, ki pozivajo k nujni vzpostavitvi prostorske kulture.
Hišica z vrtom predstavlja sanje povprečnega Slovenca. Toda kakšen pečat je v prostoru pustila kultura samograditeljstva? O brezbrižnem odnosu do prostora, ki se začne z željo po graditvi kjerkoli, nadaljuje z občinskimi zemljiškimi špekulacijami in konča s poplavami, ki so med drugim posledica pomanjkljive prostorske politike, smo se pogovarjali s predstavniki prostorske stroke, ki pozivajo k nujni vzpostavitvi prostorske kulture.
Zadnjih deset let sta zaznamovali globalna in lokalna gospodarska in politična kriza. Kako je ta kriza vplivala na slovenske umetnike in kako se zrcali v njihovih delih? Zakaj je veliko Nigerijcev zaprosilo za državljanstvo NSK? Zakaj so sodobni umetniki sodobni proletariat? Kako upodabljajo naravo? Zakaj se ukvarjajo z zgodovinskimi temami? V tokratni Platformi: Krize in novi začetki – Umetnost v Sloveniji 2005-2015. Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart
Zadnjih deset let sta zaznamovali globalna in lokalna gospodarska in politična kriza. Kako je ta kriza vplivala na slovenske umetnike in kako se zrcali v njihovih delih? Zakaj je veliko Nigerijcev zaprosilo za državljanstvo NSK? Zakaj so sodobni umetniki sodobni proletariat? Kako upodabljajo naravo? Zakaj se ukvarjajo z zgodovinskimi temami? V tokratni Platformi: Krize in novi začetki – Umetnost v Sloveniji 2005-2015. Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart
V tokratni oddaji Platforma bomo že pred otvoritvijo Narodne galerije, po več kot triletni prenovi, ki bo v sredo 27. januarja predstavili prenovljeno zbirko, ki smo si jo mi prvi ogledali. Veliko bogatejša z umetninami, po odkritih in rekonstruiranih štukaturah veliko bolj zlata in sijoča, predvsem pa z veliko večjimi razstavnimi površinami – to bo Nova narodna galerija. Kakšne zgodbe skrivajo nekatere od razstavljenih umetnin, katere nove umetnine si boste odslej lahko ogledali in kako sta potekali zasnova in postavitev zbirke? O tem smo se še med postavljanjem razstave pogovarjali z restavratorji, direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, umetnostna zgodovinarja in kustosa Andrej Smrekar in Ferdinand Šerbelj.
V tokratni oddaji Platforma bomo že pred otvoritvijo Narodne galerije, po več kot triletni prenovi, ki bo v sredo 27. januarja predstavili prenovljeno zbirko, ki smo si jo mi prvi ogledali. Veliko bogatejša z umetninami, po odkritih in rekonstruiranih štukaturah veliko bolj zlata in sijoča, predvsem pa z veliko večjimi razstavnimi površinami – to bo Nova narodna galerija. Kakšne zgodbe skrivajo nekatere od razstavljenih umetnin, katere nove umetnine si boste odslej lahko ogledali in kako sta potekali zasnova in postavitev zbirke? O tem smo se še med postavljanjem razstave pogovarjali z restavratorji, direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, umetnostna zgodovinarja in kustosa Andrej Smrekar in Ferdinand Šerbelj.
Migracije Tema tokratne oddaje Platforma so migracije. Kakšne oblike migracij obstajajo in kako so vplivale na sodobne družbe? Zakaj brez migracij ne bi bilo Hollywooda? Kako so se v našo družbo že asimilirali nekateri migranti, ki danes sooblikujejo slovenski kulturni in umetniški prostor? Kako izkušnja migracije vpliva na umetniško delo in kako umetnost pripomore k asimilaciji migrantov. Kako doseči uspešno intergracijo? V avstrijskem Pinkafeldu so se begunci integrirali s pomočjo sodobnega plesa, med drugim smo bili tudi v Trstu, kjer bodo mesto revitalizirali tako, da prazna stanovanja odprejo migrantom.
Migracije Tema tokratne oddaje Platforma so migracije. Kakšne oblike migracij obstajajo in kako so vplivale na sodobne družbe? Zakaj brez migracij ne bi bilo Hollywooda? Kako so se v našo družbo že asimilirali nekateri migranti, ki danes sooblikujejo slovenski kulturni in umetniški prostor? Kako izkušnja migracije vpliva na umetniško delo in kako umetnost pripomore k asimilaciji migrantov. Kako doseči uspešno intergracijo? V avstrijskem Pinkafeldu so se begunci integrirali s pomočjo sodobnega plesa, med drugim smo bili tudi v Trstu, kjer bodo mesto revitalizirali tako, da prazna stanovanja odprejo migrantom.
Najstarejša kulturna prireditev pri nas – Mednarodni grafični likovni bienale – letos praznuje 60-letnico; od leta 1955 do 1971 je bila to Mednarodna grafična razstava in je pomenila okno v svet. O tem, kakšno vlogo ima bienale 60 let pozneje, smo se pogovarjali s sodelujočimi umetniki in priznanimi likovnimi kritiki.
Najstarejša kulturna prireditev pri nas – Mednarodni grafični likovni bienale – letos praznuje 60-letnico; od leta 1955 do 1971 je bila to Mednarodna grafična razstava in je pomenila okno v svet. O tem, kakšno vlogo ima bienale 60 let pozneje, smo se pogovarjali s sodelujočimi umetniki in priznanimi likovnimi kritiki.
Ars Electronica: Postmesto Kakšno bo življenje v mestu prihodnosti ali v Post City-ju, ki ga bodo obvladovali novi modeli mobilnosti, tudi avtomatski avtomobili, in v katerih se bodo ljudje v skupnosti povezovali predvsem preko digitalnih tehnologij? To je bila tema letošnje izvedbe festivala za umetnost, tehnologijo in družbo Ars Electronica v avstrijskem Linzu. Tam smo se srečali tudi s pionirjem medijske umetnosti Jeffreyjem Shawam. Avtorica: Polona Balantič
Ars Electronica: Postmesto Kakšno bo življenje v mestu prihodnosti ali v Post City-ju, ki ga bodo obvladovali novi modeli mobilnosti, tudi avtomatski avtomobili, in v katerih se bodo ljudje v skupnosti povezovali predvsem preko digitalnih tehnologij? To je bila tema letošnje izvedbe festivala za umetnost, tehnologijo in družbo Ars Electronica v avstrijskem Linzu. Tam smo se srečali tudi s pionirjem medijske umetnosti Jeffreyjem Shawam. Avtorica: Polona Balantič
NSK od kapitala do kapitala Platforma NSK od Kapitala do kapitala ob istoimenski retrospektivi v Moderni galeriji skozi spomine in pričevanja akterjev glavnih skupin umetniškega kolektiva Neue slowenische Kunst predstavlja kulturno-umetniški fenomen, ki je v osemdesetih letih spremenil kulturno krajino Slovenije in Jugoslavije, zaznamoval pa tudi njeno politiko. Laibach, Irwin in Gledališče sester Scipion Nasice so ustvarili izviren opus, ki jih je uvrstil na zemljevid evropske sodobne umetnosti. Avtorica: Polona Balantič Režiser: Igor Zupe Urednica: Saša Šavel Burkart
NSK od kapitala do kapitala Platforma NSK od Kapitala do kapitala ob istoimenski retrospektivi v Moderni galeriji skozi spomine in pričevanja akterjev glavnih skupin umetniškega kolektiva Neue slowenische Kunst predstavlja kulturno-umetniški fenomen, ki je v osemdesetih letih spremenil kulturno krajino Slovenije in Jugoslavije, zaznamoval pa tudi njeno politiko. Laibach, Irwin in Gledališče sester Scipion Nasice so ustvarili izviren opus, ki jih je uvrstil na zemljevid evropske sodobne umetnosti. Avtorica: Polona Balantič Režiser: Igor Zupe Urednica: Saša Šavel Burkart
Tokratna Platforma je posvečena beneškemu bienalu, najstarejšem umetniškem bienalu na svetu, ki letos praznuje 120 let. Trgovina obrtniška delavnica iz Volosa je na ogled v grškem paviljonu, avstrijski je popolnoma prazen, Afriški umetniki so prvič pomen svobode začutili v Sloveniji. 89 nacionalnih paviljonov in 136 umetnikov na veliki mednarodni razstavi z naslovom »vse prihodnosti sveta«, v znamenju dogodkov epskih razsežnosti. Na bienalu bodo vsak dan 7 mesecev brali Marxov kapital in med drugim prepevali balade industrijske revolucije.
Tokratna Platforma je posvečena beneškemu bienalu, najstarejšem umetniškem bienalu na svetu, ki letos praznuje 120 let. Trgovina obrtniška delavnica iz Volosa je na ogled v grškem paviljonu, avstrijski je popolnoma prazen, Afriški umetniki so prvič pomen svobode začutili v Sloveniji. 89 nacionalnih paviljonov in 136 umetnikov na veliki mednarodni razstavi z naslovom »vse prihodnosti sveta«, v znamenju dogodkov epskih razsežnosti. Na bienalu bodo vsak dan 7 mesecev brali Marxov kapital in med drugim prepevali balade industrijske revolucije.
Kakšna je povezava med Edwardom Snowdnom in umetnostjo, ter kako so sodobne digitalne korporacije, kot je Google, privzele značilnosti umetniških praks. Z nekdanjo agentko britanske obveščevalne službe MI5 Annie Machon smo govorili o vojni proti žvižgačem, ameriški umetnik John Law, član kolektiva Cacophony society iz leta 1986, pa je osvetlil analogne poskuse oblikovanja poslovnih strategij, ki temeljijo na izmenjavi in udeležbi.
Kakšna je povezava med Edwardom Snowdnom in umetnostjo, ter kako so sodobne digitalne korporacije, kot je Google, privzele značilnosti umetniških praks. Z nekdanjo agentko britanske obveščevalne službe MI5 Annie Machon smo govorili o vojni proti žvižgačem, ameriški umetnik John Law, član kolektiva Cacophony society iz leta 1986, pa je osvetlil analogne poskuse oblikovanja poslovnih strategij, ki temeljijo na izmenjavi in udeležbi.
Ali oblikovanje lahko preide od produkcije predmetov in storitev za vsakdanje življenje k produkciji vsakdanjega življenja samega? Bienale oblikovanja se ob svoji 50. obletnici sprašuje o stvareh, ki so za človeka relevantne. Hrana, voda, turizem, dostopno življenje, vse to in še več, je v središču bienala, ki ga predstavljamo v oddaji Platforma.
Ali oblikovanje lahko preide od produkcije predmetov in storitev za vsakdanje življenje k produkciji vsakdanjega življenja samega? Bienale oblikovanja se ob svoji 50. obletnici sprašuje o stvareh, ki so za človeka relevantne. Hrana, voda, turizem, dostopno življenje, vse to in še več, je v središču bienala, ki ga predstavljamo v oddaji Platforma.
Še pred stoletjem so bile v arhitekturi prisotne lokalne posebnosti. Danes, sto let kasneje, se srečujemo z globalno unifikacijo arhitekture, ki se najbolje zrcali v steklenih fasadah finančnih centrov vsepovsod po svetu. Kaj je k temu privedlo? Je to proces, v katerem so družbe po svetu vsrkale modernost, se sprašuje letošnji kurator bienala Rem Koolhaas. Ali pa gre razloge iskati v osnovnih elementih arhitekture, kot so okna, vrata ali stopnice, ki jih poleg pregleda stotih let nacionalne arhitekture lahko vidimo na letošnjem bienalu.
Še pred stoletjem so bile v arhitekturi prisotne lokalne posebnosti. Danes, sto let kasneje, se srečujemo z globalno unifikacijo arhitekture, ki se najbolje zrcali v steklenih fasadah finančnih centrov vsepovsod po svetu. Kaj je k temu privedlo? Je to proces, v katerem so družbe po svetu vsrkale modernost, se sprašuje letošnji kurator bienala Rem Koolhaas. Ali pa gre razloge iskati v osnovnih elementih arhitekture, kot so okna, vrata ali stopnice, ki jih poleg pregleda stotih let nacionalne arhitekture lahko vidimo na letošnjem bienalu.
Stanovanjske kooperative so v večini zahodnih držav poleg javnih stanovanjskih skladov osrednji ponudnik cenovno ugodnejših in predvsem kvalitetnih stanovanj. Številne lokalne iniciative si zato prizadevajo, da bi ponovno vzpostavile sistem, ki smo ga nekdaj poznali v obliki zadružne gradnje. Predstavili bomo eno najbolj aktivnih, Center alternativne in avtonomne produkcije CAAP Maribor, ter primere dobre prakse iz sosednje Avstrije, ki združujejo principe zadružništva z arhitekturno vizijo bivanja v skupnosti.
Stanovanjske kooperative so v večini zahodnih držav poleg javnih stanovanjskih skladov osrednji ponudnik cenovno ugodnejših in predvsem kvalitetnih stanovanj. Številne lokalne iniciative si zato prizadevajo, da bi ponovno vzpostavile sistem, ki smo ga nekdaj poznali v obliki zadružne gradnje. Predstavili bomo eno najbolj aktivnih, Center alternativne in avtonomne produkcije CAAP Maribor, ter primere dobre prakse iz sosednje Avstrije, ki združujejo principe zadružništva z arhitekturno vizijo bivanja v skupnosti.
