Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Akcènt je nova oddaja Televizije Slovenija. Gre za strokovno poglobljene razprave s kredibilnimi gosti, ki posegajo na področje znanstvenih in medicinskih dosežkov, sodobnih tehnologij ter različnih družbenih fenomenov.
Igralci: Vida Petrovčič, Zvezdan Martič
Humanoidni roboti, torej roboti z obliko telesa, ki spominja na človeško telo, so pritegnili najprej pozornost javnosti, poželi navdušenje, nato pa so se pojavila številna vprašanja – nas humanoidni roboti ogrožajo, lahko nadomestijo medsebojne odnose, je korist večja od številnih nevarnosti, vodi poosebljenje robotov v še večjo odtujenost ali celo diskriminacijo in nenazadnje, kdo je odgovoren za dejanja robotov? V tokratni oddaji Akcent bodo gostje Zvezdana Martiča dr. Aleš Ude, IJS, Pika Šarf, Inštitut za kriminologijo in dr. Renata Šribar, Pedagoška fakulteta
Humanoidni roboti, torej roboti z obliko telesa, ki spominja na človeško telo, so pritegnili najprej pozornost javnosti, poželi navdušenje, nato pa so se pojavila številna vprašanja – nas humanoidni roboti ogrožajo, lahko nadomestijo medsebojne odnose, je korist večja od številnih nevarnosti, vodi poosebljenje robotov v še večjo odtujenost ali celo diskriminacijo in nenazadnje, kdo je odgovoren za dejanja robotov? V tokratni oddaji Akcent bodo gostje Zvezdana Martiča dr. Aleš Ude, IJS, Pika Šarf, Inštitut za kriminologijo in dr. Renata Šribar, Pedagoška fakulteta
Gotovo se vam je že zgodilo, da ste se zjutraj začudeno spraševali, kaj pomenijo vaše nenavadne in nesmiselne sanje. Toda takih menda ni, vsake sanje namreč nosijo sporočila našega nezavednega.Tako menijo psihoanalitiki, predvsem tisti, ki izhajajo iz psihoanalize, kot jo je zasnoval švicarski psihiater Carl Gustav Jung. Tokrat jih gostimo v oddaji Akcent.
Gotovo se vam je že zgodilo, da ste se zjutraj začudeno spraševali, kaj pomenijo vaše nenavadne in nesmiselne sanje. Toda takih menda ni, vsake sanje namreč nosijo sporočila našega nezavednega.Tako menijo psihoanalitiki, predvsem tisti, ki izhajajo iz psihoanalize, kot jo je zasnoval švicarski psihiater Carl Gustav Jung. Tokrat jih gostimo v oddaji Akcent.
Internet, kot ga pozna in uporablja večina, je kot ledena gora – večina ledu se skriva globoko v morju in je ljudem nevidna. Tako je tudi globoki internet več stokrat večji, obsežnejši od običajnega interneta. Velik del globokega interneta pa je temni internet, kjer je večina vsebin kriminalne narave, od prodaje drog do terorizma. Ena od osnovnih značilnosti je popolna anonimnost dostopa. Kako deluje ta del interneta, kakšne so nevarnosti, zakaj ga med drugim uporabljajo žvižgači in aktivisti in ali je temni internet tudi koristen, bo ugotavljal Zvezdan Martič s svojimi sogovorniki.
Internet, kot ga pozna in uporablja večina, je kot ledena gora – večina ledu se skriva globoko v morju in je ljudem nevidna. Tako je tudi globoki internet več stokrat večji, obsežnejši od običajnega interneta. Velik del globokega interneta pa je temni internet, kjer je večina vsebin kriminalne narave, od prodaje drog do terorizma. Ena od osnovnih značilnosti je popolna anonimnost dostopa. Kako deluje ta del interneta, kakšne so nevarnosti, zakaj ga med drugim uporabljajo žvižgači in aktivisti in ali je temni internet tudi koristen, bo ugotavljal Zvezdan Martič s svojimi sogovorniki.
Akcent: »Meso? Ne hvala.« Ljudje vse večkrat sprašujemo, ali je to, kar se znajde na krožniku, zdravo. Mnogi se v iskanju odgovora na to vprašanje odločajo za vegetarijansko in vegansko. Kakšna je razlika med obema? Je tako prehranjevanje zdravo? Potem so tu še etična vprašanja. Je prav, da jemo živali? In ne nazadnje - ekološka. Je prav, da zaradi pridelave hrane onesnažujemo okolje? V tokratni oddaji Akcent Vida Petrovčič z gosti Stankom Valpatičem, Petrom Papugo in Katerino Vidner Ferkov išče odgovore na ta vprašanja.
Akcent: »Meso? Ne hvala.« Ljudje vse večkrat sprašujemo, ali je to, kar se znajde na krožniku, zdravo. Mnogi se v iskanju odgovora na to vprašanje odločajo za vegetarijansko in vegansko. Kakšna je razlika med obema? Je tako prehranjevanje zdravo? Potem so tu še etična vprašanja. Je prav, da jemo živali? In ne nazadnje - ekološka. Je prav, da zaradi pridelave hrane onesnažujemo okolje? V tokratni oddaji Akcent Vida Petrovčič z gosti Stankom Valpatičem, Petrom Papugo in Katerino Vidner Ferkov išče odgovore na ta vprašanja.
Presaditev organov je končni izhod v primerih, ko je zdravljenje z ostalimi metodami zdravljenja neuspešno. V Slovenijo smo s presaditvijo pljuč izvedli presaditev še zadnjega organa, ki ga niso presajali v UKC, in tudi po številu potencialnih darovalcev sodimo v svetovni vrh. Kaj vse je potrebno za tako zahtevne posege, kako živijo prejemniki organov, ali lahko z razvojem znanosti in tehnologij pričakujemo tudi umetne organe in katere, bodo Zvezdanu Martiču povedali doc. dr. Ivan Kneževič, vodja Centra za transplantacijsko dejavnost, UKC Ljubljana, prof. dr. Jadranka Buturovič Ponikvar, strokovna direktorica UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Miha Arnol, vodja Centra za transplantacijo ledvic, UKC Ljubljana.
Presaditev organov je končni izhod v primerih, ko je zdravljenje z ostalimi metodami zdravljenja neuspešno. V Slovenijo smo s presaditvijo pljuč izvedli presaditev še zadnjega organa, ki ga niso presajali v UKC, in tudi po številu potencialnih darovalcev sodimo v svetovni vrh. Kaj vse je potrebno za tako zahtevne posege, kako živijo prejemniki organov, ali lahko z razvojem znanosti in tehnologij pričakujemo tudi umetne organe in katere, bodo Zvezdanu Martiču povedali doc. dr. Ivan Kneževič, vodja Centra za transplantacijsko dejavnost, UKC Ljubljana, prof. dr. Jadranka Buturovič Ponikvar, strokovna direktorica UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Miha Arnol, vodja Centra za transplantacijo ledvic, UKC Ljubljana.
Akcènt je nova oddaja Televizije Slovenija. Gre za strokovno poglobljene razprave s kredibilnimi gosti, ki posegajo na področje znanstvenih in medicinskih dosežkov, sodobnih tehnologij ter različnih družbenih fenomenov.
Akcènt je nova oddaja Televizije Slovenija. Gre za strokovno poglobljene razprave s kredibilnimi gosti, ki posegajo na področje znanstvenih in medicinskih dosežkov, sodobnih tehnologij ter različnih družbenih fenomenov.
5G, peta generacija mobilne telefonije, je v slovenski medijski prostor vstopila zaradi t.i. afere BTC – Koprivnikar. O tehnologiji, ki napoveduje popolno spremembo naših življenj, pa javnost ne ve prav veliko. 5G obljublja večjo hitrost, odzivnost in doseg. S tem bi omogočila, da v celoti izkoristimo trenutno najbolj zanimive tehnologije – samo vozeča vozila, t.i. drone – brezpilotne letalnike, internet stvari in navidezno resničnost. O tem, kaj 5G prinaša in kje je Slovenija, bo Zvezdan Martič govoril z gosti: Matjaž Beričič, Telekom, direktor Jedrnega omrežja, Prof. dr. Andrej Košir, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, Marko Javornik, Direktor za mobilnost in turizem, Comtrade digital services.
5G, peta generacija mobilne telefonije, je v slovenski medijski prostor vstopila zaradi t.i. afere BTC – Koprivnikar. O tehnologiji, ki napoveduje popolno spremembo naših življenj, pa javnost ne ve prav veliko. 5G obljublja večjo hitrost, odzivnost in doseg. S tem bi omogočila, da v celoti izkoristimo trenutno najbolj zanimive tehnologije – samo vozeča vozila, t.i. drone – brezpilotne letalnike, internet stvari in navidezno resničnost. O tem, kaj 5G prinaša in kje je Slovenija, bo Zvezdan Martič govoril z gosti: Matjaž Beričič, Telekom, direktor Jedrnega omrežja, Prof. dr. Andrej Košir, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, Marko Javornik, Direktor za mobilnost in turizem, Comtrade digital services.
V tokratni oddaji Akcent se spopadamo s stresom. Kaj ga povzroča, kako ga lahko ublažimo. Zanima nas, kaj je čuječnost, kako nam proti stresu pomaga pravilno dihanje in ali je naš odziv na sters dedno pogojen. Ali sters povzroča raka? Vida Petrovčič je pred kamero povabila Bojana Zalarja, Tjašo Šubic in Janeza Hudovernika.
V tokratni oddaji Akcent se spopadamo s stresom. Kaj ga povzroča, kako ga lahko ublažimo. Zanima nas, kaj je čuječnost, kako nam proti stresu pomaga pravilno dihanje in ali je naš odziv na sters dedno pogojen. Ali sters povzroča raka? Vida Petrovčič je pred kamero povabila Bojana Zalarja, Tjašo Šubic in Janeza Hudovernika.
Telesna nedejavnost je četrti dejavnik smrtnosti na svetu. Slovenija je na evropskih lestvicah po deležu telesno dejavnih prebivalcev visoko in v večini kategorij nad povprečjem. Pretiranega razloga za zadovoljstvo pa ni - polovica prebivalstva se namreč ne ukvarja s športom ali kakšno drugo fizično aktivnostjo. To velja tudi za mlade. Fizična nedejavnost pa vpliva na zdravje, počutje, zadovoljstvo ljudi, in na koncu predstavlja strošek posamezniku, delodajalcu in državi. Kaj lahko naredimo sami in kaj družba, država, da se to spremeni, bodo Zvezdanu Martiču povedali gostje: Dr. Gregor Jurak, Dr. Liljana Žura in Nina Misotič.
Telesna nedejavnost je četrti dejavnik smrtnosti na svetu. Slovenija je na evropskih lestvicah po deležu telesno dejavnih prebivalcev visoko in v večini kategorij nad povprečjem. Pretiranega razloga za zadovoljstvo pa ni - polovica prebivalstva se namreč ne ukvarja s športom ali kakšno drugo fizično aktivnostjo. To velja tudi za mlade. Fizična nedejavnost pa vpliva na zdravje, počutje, zadovoljstvo ljudi, in na koncu predstavlja strošek posamezniku, delodajalcu in državi. Kaj lahko naredimo sami in kaj družba, država, da se to spremeni, bodo Zvezdanu Martiču povedali gostje: Dr. Gregor Jurak, Dr. Liljana Žura in Nina Misotič.
Ob hitrem razvoju in posledično navdušenju nad umetno inteligenco, je le malo tistih, ki bi opozarjali na potencialne nevarnosti. Lahko stroji, roboti, nadomestijo človeka, lahko avtonomna orožja zmagajo v vojnah, lahko računalniki prevzamejo oblast? Umetna inteligenca na številnih področjih prekaša človeka, si ga lahko tudi podredi? Gre za znanstveno fantastiko ali realno grožnjo? O nevarnostih umetne inteligence, o etiki, morali in zakonodaji bo govoril Zvezdan Martič z gosti: prof. dr. Ciril Ribičič, koordinator Srebrne katedre, Pravna fakulteta v Ljubljani, prof. dr. Ivan Bratko, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko, prof. dr. Aleš Završnik, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Ob hitrem razvoju in posledično navdušenju nad umetno inteligenco, je le malo tistih, ki bi opozarjali na potencialne nevarnosti. Lahko stroji, roboti, nadomestijo človeka, lahko avtonomna orožja zmagajo v vojnah, lahko računalniki prevzamejo oblast? Umetna inteligenca na številnih področjih prekaša človeka, si ga lahko tudi podredi? Gre za znanstveno fantastiko ali realno grožnjo? O nevarnostih umetne inteligence, o etiki, morali in zakonodaji bo govoril Zvezdan Martič z gosti: prof. dr. Ciril Ribičič, koordinator Srebrne katedre, Pravna fakulteta v Ljubljani, prof. dr. Ivan Bratko, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko, prof. dr. Aleš Završnik, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
V Sloveniji imamo 212 občin in prav toliko županov, ki jih bomo volili 18. novembra. Kot kaže, bo tudi tokrat glavna tema predvolilnih soočenj denar. Tega je v občinah, spričo nalog, ki jih prednje postavlja država, vedno premalo. Zakaj pravzaprav imamo toliko občin? S kakšnimi izzivi se srečujejo njihovi župani? Ali bi morali njihov mandat omejiti? O tem govorimo v tokratni oddaji Akcent z nekdanjimi župani: s Francem Pukšičem, Cveto Zalokar Oražem in z Majdo Podkrižnik.
V Sloveniji imamo 212 občin in prav toliko županov, ki jih bomo volili 18. novembra. Kot kaže, bo tudi tokrat glavna tema predvolilnih soočenj denar. Tega je v občinah, spričo nalog, ki jih prednje postavlja država, vedno premalo. Zakaj pravzaprav imamo toliko občin? S kakšnimi izzivi se srečujejo njihovi župani? Ali bi morali njihov mandat omejiti? O tem govorimo v tokratni oddaji Akcent z nekdanjimi župani: s Francem Pukšičem, Cveto Zalokar Oražem in z Majdo Podkrižnik.
Oddaja Prava ideja! praznuje 10. obletnico. Skoraj 400 zgodb o uspehu je bilo predstavljenih in veliko takšnih, ki se jim uspeh šele obeta. Največ uspešnih zgodb je bilo s Štajerske, Gorenjske, Primorske, precej manj pa z jugovzhodnega dela Slovenije. A razmere se izboljšujejo - videli bomo dober primer prakse povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoči trboveljskega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult. Najbolj inovativni kmet 2017 pa bo povedal, kako ga je pri uresničevanju sanj navdihnila prav naša oddaja.
Oddaja Prava ideja! praznuje 10. obletnico. Skoraj 400 zgodb o uspehu je bilo predstavljenih in veliko takšnih, ki se jim uspeh šele obeta. Največ uspešnih zgodb je bilo s Štajerske, Gorenjske, Primorske, precej manj pa z jugovzhodnega dela Slovenije. A razmere se izboljšujejo - videli bomo dober primer prakse povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoči trboveljskega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult. Najbolj inovativni kmet 2017 pa bo povedal, kako ga je pri uresničevanju sanj navdihnila prav naša oddaja.
Živimo v družbi, ki poudarja individualnost, materialne dobrine, uspeh, kar vse zahteva neprestano tekmo z drugimi in samim sabo. Zaradi tekmovanja smo motivirani doseči več, biti boljši, delati več. Tekmovati pa ne pomeni le biti boljši, pomeni tudi premagati druge, jih izločiti. Tekmovalnost ne daje le boljših rezultatov, napredka, ampak lahko človeka spravi v stisko, stres, lahko tudi zmanjša delovno učinkovitost. Tekmovalnost lahko tudi razdiralno vpliva na medsebojne odnose, v šoli, službi, družini. In nenazadnje, tekmovalnost v otroštvu, v šoli, lahko negativno vpliva na razvoj osebnosti in celo bistveno poslabša dosežke. Gostje Zvezdana Martiča bodo: Saša Mrak, Izvršna direktorica združenja Manager; Tanja Bezič, Višja svetovalka Zavoda RS za šolstvo, Aleš Vičič, športni psiholog.
Živimo v družbi, ki poudarja individualnost, materialne dobrine, uspeh, kar vse zahteva neprestano tekmo z drugimi in samim sabo. Zaradi tekmovanja smo motivirani doseči več, biti boljši, delati več. Tekmovati pa ne pomeni le biti boljši, pomeni tudi premagati druge, jih izločiti. Tekmovalnost ne daje le boljših rezultatov, napredka, ampak lahko človeka spravi v stisko, stres, lahko tudi zmanjša delovno učinkovitost. Tekmovalnost lahko tudi razdiralno vpliva na medsebojne odnose, v šoli, službi, družini. In nenazadnje, tekmovalnost v otroštvu, v šoli, lahko negativno vpliva na razvoj osebnosti in celo bistveno poslabša dosežke. Gostje Zvezdana Martiča bodo: Saša Mrak, Izvršna direktorica združenja Manager; Tanja Bezič, Višja svetovalka Zavoda RS za šolstvo, Aleš Vičič, športni psiholog.
» Ste imeli spričo odmevnih sodnih primerov zoper zdravnike kdaj občutek, da med njimi velja lažna solidarnost, ko gre za zdravniške napake? Ste se kdaj vprašali, zakaj vam predpisujejo vedno nova in dražja zdravila, ki izpodrivajo stara, preizkušena in cenena? In ne nazadnje, zakaj v nekaterih primerih čakate na pregled zelo dolgo, če pa plačate, ste na vrsti takoj. Odgovori na ta in podobna vprašanja bodo v tokratni oddaji Akcent etično obarvani. Govorili bomo namreč o zdravniški etiki. Vida Petrovčič je v studio povabila dr. Matjaža Zwittra, dr. Zdenko Čebašek – Travnik, dr. Gorazda Pretnarja in dr. Andraža Terška.«
» Ste imeli spričo odmevnih sodnih primerov zoper zdravnike kdaj občutek, da med njimi velja lažna solidarnost, ko gre za zdravniške napake? Ste se kdaj vprašali, zakaj vam predpisujejo vedno nova in dražja zdravila, ki izpodrivajo stara, preizkušena in cenena? In ne nazadnje, zakaj v nekaterih primerih čakate na pregled zelo dolgo, če pa plačate, ste na vrsti takoj. Odgovori na ta in podobna vprašanja bodo v tokratni oddaji Akcent etično obarvani. Govorili bomo namreč o zdravniški etiki. Vida Petrovčič je v studio povabila dr. Matjaža Zwittra, dr. Zdenko Čebašek – Travnik, dr. Gorazda Pretnarja in dr. Andraža Terška.«
Število turistov v Sloveniji je vse večje. Lani smo našteli že 12,5 milijona nočitev. Pojavile so se občasne težave, ponekod celo nejevolja domačinov zaradi prevelikega števila gostov. Se lahko tudi pri nas zgodi Barcelona s protesti proti turistom ali Benetke s kovinskimi ograjami za turiste ali pa je lahko slovenski model trajnostnega razvoja, butični pet zvezdični turizem vzor tudi drugim? Gostje Zvezdana Martiča bodo Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, Miša Novak, Slovenska turistična organizacija, dr. Tanja Mihalič, prodekanja Ekonomske fakultete in Emil Juvan, Fakulteta za turistične študije - Turistica.
Število turistov v Sloveniji je vse večje. Lani smo našteli že 12,5 milijona nočitev. Pojavile so se občasne težave, ponekod celo nejevolja domačinov zaradi prevelikega števila gostov. Se lahko tudi pri nas zgodi Barcelona s protesti proti turistom ali Benetke s kovinskimi ograjami za turiste ali pa je lahko slovenski model trajnostnega razvoja, butični pet zvezdični turizem vzor tudi drugim? Gostje Zvezdana Martiča bodo Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, Miša Novak, Slovenska turistična organizacija, dr. Tanja Mihalič, prodekanja Ekonomske fakultete in Emil Juvan, Fakulteta za turistične študije - Turistica.
Gostja tokratne oddaje Akcent dr. Cvetka Hedžet Tóth vabi »raznobarvne hipije, marksistične prikazni, anarhoidne feministke, poštene komuniste, večne zaljubljence, bojevite pacifiste, levičarske subverzivce, kozmopolitske patriote, pohojene marginalce, povratniške migrante in neuvrščene Indijance«, da se ji pridružijo 6. junija na stopnišču restavracije študentskega naselja v Ljubljani - natanko petdeset let od takrat, ko so svetu signalizirali realnost nemogočega tudi v Ljubljani. O tem, kaj natančno se je dogajalo leta 1968, se bo en večer prej, v oddaji Akcent, Vida Petrovčič pogovarjala še s Francijem Pivcem in z dr. Darkom Štrajnom.
Gostja tokratne oddaje Akcent dr. Cvetka Hedžet Tóth vabi »raznobarvne hipije, marksistične prikazni, anarhoidne feministke, poštene komuniste, večne zaljubljence, bojevite pacifiste, levičarske subverzivce, kozmopolitske patriote, pohojene marginalce, povratniške migrante in neuvrščene Indijance«, da se ji pridružijo 6. junija na stopnišču restavracije študentskega naselja v Ljubljani - natanko petdeset let od takrat, ko so svetu signalizirali realnost nemogočega tudi v Ljubljani. O tem, kaj natančno se je dogajalo leta 1968, se bo en večer prej, v oddaji Akcent, Vida Petrovčič pogovarjala še s Francijem Pivcem in z dr. Darkom Štrajnom.
Obstajajo ljudje, in ni jih malo, ki verjamejo, da je zemlja ploščata, da cepljenje povzroča avtizem, da nas letala na nebu posipajo s kemičnim orožjem, da je v kartah ali zvezdah zapisano, ali bomo dobili službo ali ozdraveli. Kljub velikanskemu napredku znanosti in dostopnosti informacij in znanja praktično vsem ljudem, sta praznoverje in psevdoznanost na pohodu in svoje mesto dobivata tudi v načeloma resnih medijih. Gostje Zvezdana Martiča bodo dr. Simona Borštnar, onkološki inštitut, dr. Andreja Gomboc, profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, dr. Roman Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani.
Obstajajo ljudje, in ni jih malo, ki verjamejo, da je zemlja ploščata, da cepljenje povzroča avtizem, da nas letala na nebu posipajo s kemičnim orožjem, da je v kartah ali zvezdah zapisano, ali bomo dobili službo ali ozdraveli. Kljub velikanskemu napredku znanosti in dostopnosti informacij in znanja praktično vsem ljudem, sta praznoverje in psevdoznanost na pohodu in svoje mesto dobivata tudi v načeloma resnih medijih. Gostje Zvezdana Martiča bodo dr. Simona Borštnar, onkološki inštitut, dr. Andreja Gomboc, profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, dr. Roman Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani.
Če ste tudi vi očarani nad kraljevskimi porokami, tudi nad zadnjo med britanskim princem Harryjem in njegovo ameriško izbranko, vas vabimo, da si ogledate oddajo Akcent. V njej odkrivamo, da je ta poroka tudi malo »naša« in da smo z njo povezani prek slovenskega plemstva. Vida Petrovčič je v oddajo povabila docenta dr. Miho Preinfalka, docenta dr. Francija Lazarinija in pisatelja mag. Ivana Sivca.
Če ste tudi vi očarani nad kraljevskimi porokami, tudi nad zadnjo med britanskim princem Harryjem in njegovo ameriško izbranko, vas vabimo, da si ogledate oddajo Akcent. V njej odkrivamo, da je ta poroka tudi malo »naša« in da smo z njo povezani prek slovenskega plemstva. Vida Petrovčič je v oddajo povabila docenta dr. Miho Preinfalka, docenta dr. Francija Lazarinija in pisatelja mag. Ivana Sivca.
Kljub gospodarski rasti in številnim pozitivnim kazalcem se Slovenija že leta sooča z odhodom številnih mladih ljudi v tujino. Čeprav se najbolj pogosto govori o begu možganov, torej o visoko izobraženih kadrih, pa delo v tujini iščejo tudi tisti z nižjo izobrazbo, ki jih naše gospodarstvo prav tako potrebuje. Kaj so glavni vzroki za odhode, kakšne so posledice odhoda mladih, kaj lahko naredijo podjetja, kaj pa država in družba, da bodo mladi ostajali doma, kakšna je možnost vrnitve, od kod posledično prihajajo potrebni kadri za naša podjetja, in nenazadnje, kakšen je strošek izobraževanja ljudi, ki boljše življenje najdejo v tujini v tokratni oddaji Akcent, ki jo je pripravil Zvezdan Martič. Gostje: Blaž Tomc Zidar, Društvo v tujini izobraženih Slovencev VTIS, član upravnega odbora; dr. Aleš Rotar, Krka d.d, član uprave; dr. Tomaž Boh, državni sekretar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Kljub gospodarski rasti in številnim pozitivnim kazalcem se Slovenija že leta sooča z odhodom številnih mladih ljudi v tujino. Čeprav se najbolj pogosto govori o begu možganov, torej o visoko izobraženih kadrih, pa delo v tujini iščejo tudi tisti z nižjo izobrazbo, ki jih naše gospodarstvo prav tako potrebuje. Kaj so glavni vzroki za odhode, kakšne so posledice odhoda mladih, kaj lahko naredijo podjetja, kaj pa država in družba, da bodo mladi ostajali doma, kakšna je možnost vrnitve, od kod posledično prihajajo potrebni kadri za naša podjetja, in nenazadnje, kakšen je strošek izobraževanja ljudi, ki boljše življenje najdejo v tujini v tokratni oddaji Akcent, ki jo je pripravil Zvezdan Martič. Gostje: Blaž Tomc Zidar, Društvo v tujini izobraženih Slovencev VTIS, član upravnega odbora; dr. Aleš Rotar, Krka d.d, član uprave; dr. Tomaž Boh, državni sekretar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
V tokratni oddaji Akcent bomo govorili o tem, kaj je mogoče razbrati iz človekove pisave, kako pomembno je, da tudi danes, v času digitalizacije, še vedno pišemo. Kdaj naj otroci začnejo pisati? Ali ste vedeli, da malčki v vrtcih Montessori pišejo in berejo že do petega leta? Kako pomembno je, da otroci še vedno pišejo z rokami in ne z računalnikom? Spregovorili bomo tudi o tem, kaj nam sporočajo pisave starih ljudstev in katere so tiste, ki jih še nismo razvozlali. Vida Petrovčič je v oddajo povabila Boruta Pogačnika, Melito Kordeš Demšar in dr. Milana Lovenjaka.
V tokratni oddaji Akcent bomo govorili o tem, kaj je mogoče razbrati iz človekove pisave, kako pomembno je, da tudi danes, v času digitalizacije, še vedno pišemo. Kdaj naj otroci začnejo pisati? Ali ste vedeli, da malčki v vrtcih Montessori pišejo in berejo že do petega leta? Kako pomembno je, da otroci še vedno pišejo z rokami in ne z računalnikom? Spregovorili bomo tudi o tem, kaj nam sporočajo pisave starih ljudstev in katere so tiste, ki jih še nismo razvozlali. Vida Petrovčič je v oddajo povabila Boruta Pogačnika, Melito Kordeš Demšar in dr. Milana Lovenjaka.
Lažne novice obstajajo že tisočletja, a z internetom in razmahom družbenih omrežij so postale globalni fenomen. Vplivajo na vrednosti delnic, na zasebno življenje in celo na izide volitev. Ustvarjajo jih posamezniki da bi zaslužili nekaj denarja ali pa organizirane skupine, države, da bi dosegle svoje politične ali finančne cilje. Kako jih prepoznamo in kako sploh biti informiran bo v tokratni oddaji Akcent Zvezdan Martič govoril z gosti: dr. Igor Vobič, Univerza v Ljubljani, FDV; dr. Žiga Turk, član ekspertne skupine Evropske komisije za boj proti lažnim novicam; Gregor Leban, raziskovalec v Laboratoriju za umetno inteligenco na Instititu Jožef Stefan.
Lažne novice obstajajo že tisočletja, a z internetom in razmahom družbenih omrežij so postale globalni fenomen. Vplivajo na vrednosti delnic, na zasebno življenje in celo na izide volitev. Ustvarjajo jih posamezniki da bi zaslužili nekaj denarja ali pa organizirane skupine, države, da bi dosegle svoje politične ali finančne cilje. Kako jih prepoznamo in kako sploh biti informiran bo v tokratni oddaji Akcent Zvezdan Martič govoril z gosti: dr. Igor Vobič, Univerza v Ljubljani, FDV; dr. Žiga Turk, član ekspertne skupine Evropske komisije za boj proti lažnim novicam; Gregor Leban, raziskovalec v Laboratoriju za umetno inteligenco na Instititu Jožef Stefan.
Malo je nagrad v slovenskem prostoru, ki bi bile tako odmevne in komentirane, kot so nagrade Gospodarske zbornice Slovenije. Kako tudi ne, saj se gospodarstvo, plače, standard in napredek dotikajo vseh nas. Zato imamo tudi vsak svoje mnenje o podjetjih in direktorjih. Gospodarska zbornica Slovenije podeljuje nagrade že 50 let. Nagrajenci - teh je bilo do zdaj že 353, so previharili viharje kriz, političnih in družbenih sprememb ter bolj in manj uspešnih vladnih reform. Na nekatere med njimi je kasneje padla tudi temna senca njihovih lastnih odločitev in dejanj. Kakšen duh časa je zaznamoval teh 50 let? Kje smo danes in kako naprej? O tem v tokratni oddaji Akcènt.
Malo je nagrad v slovenskem prostoru, ki bi bile tako odmevne in komentirane, kot so nagrade Gospodarske zbornice Slovenije. Kako tudi ne, saj se gospodarstvo, plače, standard in napredek dotikajo vseh nas. Zato imamo tudi vsak svoje mnenje o podjetjih in direktorjih. Gospodarska zbornica Slovenije podeljuje nagrade že 50 let. Nagrajenci - teh je bilo do zdaj že 353, so previharili viharje kriz, političnih in družbenih sprememb ter bolj in manj uspešnih vladnih reform. Na nekatere med njimi je kasneje padla tudi temna senca njihovih lastnih odločitev in dejanj. Kakšen duh časa je zaznamoval teh 50 let? Kje smo danes in kako naprej? O tem v tokratni oddaji Akcènt.
V času interneta in mobilnih telefonov smo zasuti z informacijami - a slabo informirani. Več kot imamo virov, manj dojemamo. Več kot komuniciramo, manj govorimo in manj slišimo. Ves čas smo pozorni, a nikoli zares osredotočeni. Čas je, da se spet naučimo pripovedovati in poslušati. Gostje Zvezdana Martiča so vodja Pripovedovalskega festivala Špela Frlic, dramaturginja Zala Dobovšek in dr. Andrej Škerlep s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
V času interneta in mobilnih telefonov smo zasuti z informacijami - a slabo informirani. Več kot imamo virov, manj dojemamo. Več kot komuniciramo, manj govorimo in manj slišimo. Ves čas smo pozorni, a nikoli zares osredotočeni. Čas je, da se spet naučimo pripovedovati in poslušati. Gostje Zvezdana Martiča so vodja Pripovedovalskega festivala Špela Frlic, dramaturginja Zala Dobovšek in dr. Andrej Škerlep s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Tokratna tema so vplivneži oz. influencerji, kot jih imenujejo na družbenih omrežjih. Če so bili nekoč vplivneži bogati, slavni, uspešni in prepoznavni, je danes lahko influencer vsak, morda je to tudi vaš sosed. Verjetno večine med njimi ne poznate, še posebej, če ste starejši od 35 let. Vendar, kot boste videli, imajo velikanske množice sledilcev, bralcev, gledalcev, vplivajo na vsakodnevne odločitve o nakupu hrane ali kozmetike ali pa na vrednost delnic mednarodnih korporacij. Ali so tudi mnenjski voditelji? Oddajo je pripravil Zvezdan Martič, poleg nekaj influencerjev pa v njej sodelujejo dr. Božidar Jezernik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; dr. Dan Podjed, ZRC SAZU, Maša Butara, Luna.
Tokratna tema so vplivneži oz. influencerji, kot jih imenujejo na družbenih omrežjih. Če so bili nekoč vplivneži bogati, slavni, uspešni in prepoznavni, je danes lahko influencer vsak, morda je to tudi vaš sosed. Verjetno večine med njimi ne poznate, še posebej, če ste starejši od 35 let. Vendar, kot boste videli, imajo velikanske množice sledilcev, bralcev, gledalcev, vplivajo na vsakodnevne odločitve o nakupu hrane ali kozmetike ali pa na vrednost delnic mednarodnih korporacij. Ali so tudi mnenjski voditelji? Oddajo je pripravil Zvezdan Martič, poleg nekaj influencerjev pa v njej sodelujejo dr. Božidar Jezernik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; dr. Dan Podjed, ZRC SAZU, Maša Butara, Luna.
Čeprav znanost dela čudeže, vendarle ni vse mogočna. Predvsem v medicini je še veliko bolezni in stanj, kjer bi si želeli, da bi zmogli storiti več. Eno takih so seveda rakasta obolenja. Zato je vsaka iskrica upanja, ki se prižge v teh človeških zgodbah, upravičeno deležna pozornosti in pohval. Med najboljšimi projekti Univerze v Ljubljani za minulo leto je zmagal tudi dosežek, ki ga je mogoče uporabiti za diagnostiko in terapijo raka. Predstavljamo ga v tokratni oddaji Akcent.«
Čeprav znanost dela čudeže, vendarle ni vse mogočna. Predvsem v medicini je še veliko bolezni in stanj, kjer bi si želeli, da bi zmogli storiti več. Eno takih so seveda rakasta obolenja. Zato je vsaka iskrica upanja, ki se prižge v teh človeških zgodbah, upravičeno deležna pozornosti in pohval. Med najboljšimi projekti Univerze v Ljubljani za minulo leto je zmagal tudi dosežek, ki ga je mogoče uporabiti za diagnostiko in terapijo raka. Predstavljamo ga v tokratni oddaji Akcent.«
Razvoj tehnologije je zadnja leta omogočil skokovit razvoj umetne inteligence. Različne naprave zmorejo doseči številne cilje, ki jim jih zastavil človek. Stvari znajo narediti, razumeti ali se česa naučiti. Čeprav ljudem pomagajo, nam olajšajo življenje ali naredijo, kar je nam neizvedljivo, se umetne inteligence nekateri tudi bojijo, predvsem zato, ker ne vemo, česa vse se lahko robot sam nauči in kako bo deloval v situaciji, ki je človek ni predvidel.
Razvoj tehnologije je zadnja leta omogočil skokovit razvoj umetne inteligence. Različne naprave zmorejo doseči številne cilje, ki jim jih zastavil človek. Stvari znajo narediti, razumeti ali se česa naučiti. Čeprav ljudem pomagajo, nam olajšajo življenje ali naredijo, kar je nam neizvedljivo, se umetne inteligence nekateri tudi bojijo, predvsem zato, ker ne vemo, česa vse se lahko robot sam nauči in kako bo deloval v situaciji, ki je človek ni predvidel.
Po svetu in tudi pri že nekaj časa razsaja nov pojav, ki ga še najlaže opišemo kot kripto-vročico. Čeprav so kriptovalute še vedno pri večini prebivalcev zavite v meglo nerazumevanja, pa se drzni posamezniki vendarle odpravljajo v nakup neznanega in nepredvidljivega. In nekaterim tudi uspe, da čez noč bajno obogatijo. To seveda pri ostalih sproža nemir in občutek, da zamujajo veliko in enostavno priložnost, da bi tudi sami na lahek način obogateli.
Po svetu in tudi pri že nekaj časa razsaja nov pojav, ki ga še najlaže opišemo kot kripto-vročico. Čeprav so kriptovalute še vedno pri večini prebivalcev zavite v meglo nerazumevanja, pa se drzni posamezniki vendarle odpravljajo v nakup neznanega in nepredvidljivega. In nekaterim tudi uspe, da čez noč bajno obogatijo. To seveda pri ostalih sproža nemir in občutek, da zamujajo veliko in enostavno priložnost, da bi tudi sami na lahek način obogateli.
Ljudje nismo zadovoljni s tem, kar nam je dala narava, in za doseganje svojih ciljev, za zmage, biti boljši, predvsem od drugih, smo pripravljeni narediti praktično vse. Prestopiti moralne, etične in zakonske meje. Poslužujemo se dopinga, ki ni problem vrhunskega športa, ampak družbe. Doping uporabljajo glasbeniki, vojaki, direktorji, znanstveniki, igralci, študentje. In Slovenija seveda ni nobena izjema.
Ljudje nismo zadovoljni s tem, kar nam je dala narava, in za doseganje svojih ciljev, za zmage, biti boljši, predvsem od drugih, smo pripravljeni narediti praktično vse. Prestopiti moralne, etične in zakonske meje. Poslužujemo se dopinga, ki ni problem vrhunskega športa, ampak družbe. Doping uporabljajo glasbeniki, vojaki, direktorji, znanstveniki, igralci, študentje. In Slovenija seveda ni nobena izjema.
Akcènt je nova oddaja Televizije Slovenija. Gre za strokovno poglobljene razprave s kredibilnimi gosti, ki posegajo na področje znanstvenih in medicinskih dosežkov, sodobnih tehnologij ter različnih družbenih fenomenov. V prvi oddaji se bomo posvetili jezikovni forenziki. Ali ste vedeli, da je mogoče tudi s primerjavo več besedil ugotoviti, katera od teh je napisal isti avtor? Spregovorili bomo tudi o sovražnem govoru na spletu in plagiatorstvu. Gostje Vide Petrovčič bodo dr. Ana Zwitter Vitez, Andrej Motl in dr. Milan Ojsteršek.
Akcènt je nova oddaja Televizije Slovenija. Gre za strokovno poglobljene razprave s kredibilnimi gosti, ki posegajo na področje znanstvenih in medicinskih dosežkov, sodobnih tehnologij ter različnih družbenih fenomenov. V prvi oddaji se bomo posvetili jezikovni forenziki. Ali ste vedeli, da je mogoče tudi s primerjavo več besedil ugotoviti, katera od teh je napisal isti avtor? Spregovorili bomo tudi o sovražnem govoru na spletu in plagiatorstvu. Gostje Vide Petrovčič bodo dr. Ana Zwitter Vitez, Andrej Motl in dr. Milan Ojsteršek.