Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Mali vasi je vse v najlepšem redu, le otroci so neredni. Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
V Mali vasi je vse v najlepšem redu, le otroci so neredni. Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
V današnji Infodrom smo se do novic tega tedna popeljali kar z električnimi skiroji. Vlada je namreč pred dnevi sprejela predlog, da se starostna meja za vožnjo z njimi dvigne z 12 na 15 let. Infodromovci smo se odpravili v Osnovno šolo Koper in se pozanimali, kaj o tem menite vi. V rubriki Infogrom nas je zanimalo, kakšno božičnico bi si zaslužili tudi šolarji; v rubriki Podrobno pod lupo pa smo izvedeli, kdo je bil Žiga Zois in zakaj smo za nov državni praznik, dan znanosti, izbrali ravno 10. november. Alessandra Ambrožiča, enega najmlajših gluhih olimpijcev, smo na plavalnem treningu obiskali pred njegovim odhodom na 25. olimpijske igre gluhih. Otroška poročevalka Lili Klara pa je pred mikrofon povabila igralko Tino Vrbnjak in jo povprašala o tem, kaj so prednosti in kaj slabosti igralskega poklica.
V današnji Infodrom smo se do novic tega tedna popeljali kar z električnimi skiroji. Vlada je namreč pred dnevi sprejela predlog, da se starostna meja za vožnjo z njimi dvigne z 12 na 15 let. Infodromovci smo se odpravili v Osnovno šolo Koper in se pozanimali, kaj o tem menite vi. V rubriki Infogrom nas je zanimalo, kakšno božičnico bi si zaslužili tudi šolarji; v rubriki Podrobno pod lupo pa smo izvedeli, kdo je bil Žiga Zois in zakaj smo za nov državni praznik, dan znanosti, izbrali ravno 10. november. Alessandra Ambrožiča, enega najmlajših gluhih olimpijcev, smo na plavalnem treningu obiskali pred njegovim odhodom na 25. olimpijske igre gluhih. Otroška poročevalka Lili Klara pa je pred mikrofon povabila igralko Tino Vrbnjak in jo povprašala o tem, kaj so prednosti in kaj slabosti igralskega poklica.
Življenje Thora Heyerdala (1914–2002) je podobno zgodbi iz hollywoodskega filma: sramežljiv, nerazumljen deček je postal neustrašen raziskovalec, ki je na znamenitem splavu Kon-Tiki zaplul po južnem Tihem oceanu. Težko je verjeti, da bi plah otrok, ki ne zna plavati, kdaj našel pogum za takšno odpravo. Vendar ga je. Thor je svoje mesto in tudi sebe našel v naravi.
Življenje Thora Heyerdala (1914–2002) je podobno zgodbi iz hollywoodskega filma: sramežljiv, nerazumljen deček je postal neustrašen raziskovalec, ki je na znamenitem splavu Kon-Tiki zaplul po južnem Tihem oceanu. Težko je verjeti, da bi plah otrok, ki ne zna plavati, kdaj našel pogum za takšno odpravo. Vendar ga je. Thor je svoje mesto in tudi sebe našel v naravi.
Na ovčjem polju pristane zablodeli balonar. Jona in prijatelje balon na topli zrak zelo zanima in nehote poletijo proti nebu.
Na ovčjem polju pristane zablodeli balonar. Jona in prijatelje balon na topli zrak zelo zanima in nehote poletijo proti nebu.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako sta se deček iz levega in deklica iz desnega brega našla na sredi reke. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Max Bollinger. Prevedla: Špela Pahor. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Kako sta se deček iz levega in deklica iz desnega brega našla na sredi reke. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Max Bollinger. Prevedla: Špela Pahor. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Jon mora paziti na Timija, ko gre njegova mama po opravkih. Le kaj bi šlo lahko narobe?
Jon mora paziti na Timija, ko gre njegova mama po opravkih. Le kaj bi šlo lahko narobe?
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Nocoj bomo premierno slišali pravljico Soda dežela avtorja Boruta Trpina. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. Tam, za petimi gorami, za enajstimi vodami, za sedmimi bregovi in trinajstimi žlebovi vsak v svojem ležalniku počivata zajec Milko in želva Rozi in po slamici srkata limonado … Pripoveduje: Željko Hrs. Avtor besedila: Borut Trpin. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Mojster zvoka: Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Nocoj bomo premierno slišali pravljico Soda dežela avtorja Boruta Trpina. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. Tam, za petimi gorami, za enajstimi vodami, za sedmimi bregovi in trinajstimi žlebovi vsak v svojem ležalniku počivata zajec Milko in želva Rozi in po slamici srkata limonado … Pripoveduje: Željko Hrs. Avtor besedila: Borut Trpin. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Mojster zvoka: Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.
Eli, Fani, mamica in gos se s čolnom peljejo na obisk k babici, kjer jih čaka presenečenje. Izkaže se, da gre za mladega mucka, ki niti imena še nima. Fani je navdušena nad njim, v Eli pa se seveda spet zbudi ljubosumje. Toda ko se mucek znajde v škripcih, ga vseeno pogumno reši in si prisluži pohvalne besede vseh, še posebej Fani.
Eli, Fani, mamica in gos se s čolnom peljejo na obisk k babici, kjer jih čaka presenečenje. Izkaže se, da gre za mladega mucka, ki niti imena še nima. Fani je navdušena nad njim, v Eli pa se seveda spet zbudi ljubosumje. Toda ko se mucek znajde v škripcih, ga vseeno pogumno reši in si prisluži pohvalne besede vseh, še posebej Fani.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Leta 1989 je profesorica slovenskega jezika, lektorica na radiu in igralka Marta Pestator pripovedovala o svojem otroštvu. Dve zgodbi po njenem izboru sta interpretirala igralca Alenka Svetel in Boris Kralj. Pripovedujejo: Marta Pestator, Alenka Svetel in Boris Kralj. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.
Leta 1989 je profesorica slovenskega jezika, lektorica na radiu in igralka Marta Pestator pripovedovala o svojem otroštvu. Dve zgodbi po njenem izboru sta interpretirala igralca Alenka Svetel in Boris Kralj. Pripovedujejo: Marta Pestator, Alenka Svetel in Boris Kralj. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.
V savani je sončno jutro. Mami razmišlja, kaj bi slikala. Bob in Bu čakata prijatelja Žareta. In ta ne pride peš. Pripelje se z avtomobilčkom na pedale. Drugega pripelje njegov oče. Bob in Bu uživata.
V savani je sončno jutro. Mami razmišlja, kaj bi slikala. Bob in Bu čakata prijatelja Žareta. In ta ne pride peš. Pripelje se z avtomobilčkom na pedale. Drugega pripelje njegov oče. Bob in Bu uživata.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Mu bo tudi nocoj uspelo prespati ob gospodaričinih nogah? Pripoveduje: Gregor Gruden. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Mu bo tudi nocoj uspelo prespati ob gospodaričinih nogah? Pripoveduje: Gregor Gruden. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Zbiralec skoči na prtljažnik in se odpelje do mehanične delavnice. Kakšna množica zvokov. Pa tudi orodja! Še sreča, saj se nenadoma znajde v tišini in mora popraviti svoj slušni aparat.
Zbiralec skoči na prtljažnik in se odpelje do mehanične delavnice. Kakšna množica zvokov. Pa tudi orodja! Še sreča, saj se nenadoma znajde v tišini in mora popraviti svoj slušni aparat.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Andrejka najde svoj kotiček za razmišljanje za naslonjalom kavča. Pripoveduje: Milena Janežič. Napisala: Anita Jennings. Prevedla: Katarina Minatti. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.
Andrejka najde svoj kotiček za razmišljanje za naslonjalom kavča. Pripoveduje: Milena Janežič. Napisala: Anita Jennings. Prevedla: Katarina Minatti. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.
Če ste mislili, da je življenje v gozdu lahka stvar, to za divjega prašiča ne velja. Med raznašanjem semen, iskanjem hrane z ritjem po zemlji in skrbjo za svoje mladiče nima prav nobenega časa za počitek. Divji prašič je zelo podoben domačemu prašiču. Na vrhu glave ima trikotne uhlje in na koncu kratkih nog črne parklje. Je daljši od enega metra. Iz gobca mu štrlita podaljšana podočnika ali čekana. Glava stožčaste oblike ima koničast rilec, s katerim lahko rije po tleh in ga uporablja kot lopato. Te živali so večino časa dejavne ponoči. Takrat je varneje in mirneje kot podnevi. Prehodijo ozemlje, ki lahko meri več deset kvadratnih kilometrov, samo da bi našle vodo in hrano ali pa se preprosto oddaljile od plenilcev. To je toliko, kot če bi vsak dan prečkale majhno mesto. Več o divjem prašiču pa slišite v tokratni epizodi Zverinic.
Če ste mislili, da je življenje v gozdu lahka stvar, to za divjega prašiča ne velja. Med raznašanjem semen, iskanjem hrane z ritjem po zemlji in skrbjo za svoje mladiče nima prav nobenega časa za počitek. Divji prašič je zelo podoben domačemu prašiču. Na vrhu glave ima trikotne uhlje in na koncu kratkih nog črne parklje. Je daljši od enega metra. Iz gobca mu štrlita podaljšana podočnika ali čekana. Glava stožčaste oblike ima koničast rilec, s katerim lahko rije po tleh in ga uporablja kot lopato. Te živali so večino časa dejavne ponoči. Takrat je varneje in mirneje kot podnevi. Prehodijo ozemlje, ki lahko meri več deset kvadratnih kilometrov, samo da bi našle vodo in hrano ali pa se preprosto oddaljile od plenilcev. To je toliko, kot če bi vsak dan prečkale majhno mesto. Več o divjem prašiču pa slišite v tokratni epizodi Zverinic.
Džunglo prizadene suša, Šir kan pa živalim ne dovoli piti iz vodne kotanje. Na srečo kmalu začne deževati in živali se lahko odžejajo.
Džunglo prizadene suša, Šir kan pa živalim ne dovoli piti iz vodne kotanje. Na srečo kmalu začne deževati in živali se lahko odžejajo.
Pes Bitzer se zaljubi v psičko iz bližnjega počitniškega kampa. Čreda pa začne na kmetiji delati nered in Jon mora ovčarja spet spomniti, kaj je njegova naloga.
Pes Bitzer se zaljubi v psičko iz bližnjega počitniškega kampa. Čreda pa začne na kmetiji delati nered in Jon mora ovčarja spet spomniti, kaj je njegova naloga.
Žogarija: harmonija generacij je serija oddaj, ki skozi pristne zgodbe in pogovore povezuje otroke, starše in stare starše. Vsaka oddaja prikazuje medgeneracijsko sodelovanje, igre, ustvarjalnost in vrednote družine v središču lokalnega dogajanja. Gre za toplo, življenjsko serijo, ki spodbuja povezanost in aktivno skupnost.
Žogarija: harmonija generacij je serija oddaj, ki skozi pristne zgodbe in pogovore povezuje otroke, starše in stare starše. Vsaka oddaja prikazuje medgeneracijsko sodelovanje, igre, ustvarjalnost in vrednote družine v središču lokalnega dogajanja. Gre za toplo, življenjsko serijo, ki spodbuja povezanost in aktivno skupnost.
Bitzer poskrbi, da Kmet dobi za zajtrk jajca na oko.
Bitzer poskrbi, da Kmet dobi za zajtrk jajca na oko.
Henrika in Pika priredita zabavo v pižamah. Da bi vse gladko teklo, zasnujeta natančen načrt in se ga tudi dosledno držita. Toda za dobro zabavo je treba pomisliti tudi, kaj si želijo vaši gostje, in tega se morata redoljubni miški šele naučiti.
Henrika in Pika priredita zabavo v pižamah. Da bi vse gladko teklo, zasnujeta natančen načrt in se ga tudi dosledno držita. Toda za dobro zabavo je treba pomisliti tudi, kaj si želijo vaši gostje, in tega se morata redoljubni miški šele naučiti.
Lud se nenehno norčuje iz Tibovega znamenja, zato mu naveličani Tib vrne milo za drago, in mu ponoči na obraz nariše znamenje. Zdaj se nenadoma vsi otroci norčujejo iz Luda.
Lud se nenehno norčuje iz Tibovega znamenja, zato mu naveličani Tib vrne milo za drago, in mu ponoči na obraz nariše znamenje. Zdaj se nenadoma vsi otroci norčujejo iz Luda.
V Mavrični šoli praznujejo rojstni dan in Cifroksa pripravi igre. Toda igra, pri kateri ne smeš počiti balona, ni lahka, ker je v razredu tudi Igla. Nihče ga noče vključiti, ker preveč piha. Zavrnjeni Igla se hitro zapre v stranišče, kjer joka, Živa pa gre ponj, ker je našla rešitev. Vrneta se v razred in vsi skupaj dobre volje nadaljujejo igro.
V Mavrični šoli praznujejo rojstni dan in Cifroksa pripravi igre. Toda igra, pri kateri ne smeš počiti balona, ni lahka, ker je v razredu tudi Igla. Nihče ga noče vključiti, ker preveč piha. Zavrnjeni Igla se hitro zapre v stranišče, kjer joka, Živa pa gre ponj, ker je našla rešitev. Vrneta se v razred in vsi skupaj dobre volje nadaljujejo igro.
Vrveče priprave na Binkino rojstnodnevno zabavo. Binka se uči delati stojo. Ko se izuri, si zaman prizadeva, da bi njeno spretnost kdo opazil. Odrasli so preveč zaposleni s pripravami jedi, otroci pa z igricami. Tudi babi, ki bi rada pomagala pri pripravi jedi, vsi zavračajo. Počutita se odrinjeni, njuno srečanje pa se razživi v prijetno druženje.
Vrveče priprave na Binkino rojstnodnevno zabavo. Binka se uči delati stojo. Ko se izuri, si zaman prizadeva, da bi njeno spretnost kdo opazil. Odrasli so preveč zaposleni s pripravami jedi, otroci pa z igricami. Tudi babi, ki bi rada pomagala pri pripravi jedi, vsi zavračajo. Počutita se odrinjeni, njuno srečanje pa se razživi v prijetno druženje.
Skok se pretvarja, da je strokovnjak za potapljanje pod velikimi valovi. Zato ga prijatelji prosijo, naj jih nauči, in tako se kmalu znajde v veliki zagati. Spopasti se mora z velikimi valovi in močnimi čustvi.
Skok se pretvarja, da je strokovnjak za potapljanje pod velikimi valovi. Zato ga prijatelji prosijo, naj jih nauči, in tako se kmalu znajde v veliki zagati. Spopasti se mora z velikimi valovi in močnimi čustvi.
Mavgli in Lali najdeta zlato ogrlico. Mavgli jo hoče imeti le zase, zato se začneta prerekati. Balu in Bagira jima pojasnita, zakaj se tudi živali rade polepšajo.
Mavgli in Lali najdeta zlato ogrlico. Mavgli jo hoče imeti le zase, zato se začneta prerekati. Balu in Bagira jima pojasnita, zakaj se tudi živali rade polepšajo.
V azijski puščavi Gobi ni lahko živeti. Tam redko dežuje in pogosto močno piha. Ta puščava slovi kot eno od območij, kjer je zelo veliko fosilov dinozavrov. Ti so pod peskom in skalami že milijone let. Reaktivčki so navdušeni, da jih bodo lahko iskali.
V azijski puščavi Gobi ni lahko živeti. Tam redko dežuje in pogosto močno piha. Ta puščava slovi kot eno od območij, kjer je zelo veliko fosilov dinozavrov. Ti so pod peskom in skalami že milijone let. Reaktivčki so navdušeni, da jih bodo lahko iskali.
Vili, Suzi in Žanko obiščejo Tiča, ki ima staro uro s kukavico. Namerava jo prebarvati, a mu zmanjka barve, zato gre ponjo v trgovino. Prijatelji ostanejo sami z uro in po nerodnosti jim pade na tla in se razbije. Bojijo se, da se bo Tič razjezil, zato jo želijo nadomestiti z enako uro, ki jo ima babica Hilda. A jo je že podarila. Zato prosijo spretnega Danija, naj jim pomaga popraviti Tičevo uro. Skoraj jim uspe, a Tič se prezgodaj vrne domov in seveda opazi, da z uro ni vse tako, kot bi moralo biti …
Vili, Suzi in Žanko obiščejo Tiča, ki ima staro uro s kukavico. Namerava jo prebarvati, a mu zmanjka barve, zato gre ponjo v trgovino. Prijatelji ostanejo sami z uro in po nerodnosti jim pade na tla in se razbije. Bojijo se, da se bo Tič razjezil, zato jo želijo nadomestiti z enako uro, ki jo ima babica Hilda. A jo je že podarila. Zato prosijo spretnega Danija, naj jim pomaga popraviti Tičevo uro. Skoraj jim uspe, a Tič se prezgodaj vrne domov in seveda opazi, da z uro ni vse tako, kot bi moralo biti …
Robot v restavraciji s sadnimi napitki se pokvari. Zmedi misli, da je žejen, in po svoje ima prav. Toda stroji ne pijejo vode. Da delujejo kot namazani, potrebujejo olje.
Robot v restavraciji s sadnimi napitki se pokvari. Zmedi misli, da je žejen, in po svoje ima prav. Toda stroji ne pijejo vode. Da delujejo kot namazani, potrebujejo olje.
Zbiralec ljudskega slovstva Matija Valjavec je zapisal in priredil tudi veliko pripovedk in pravljic za otroke. Tokrat predvajamo dve izmed njih. Prva prihaja iz Štajerske. Pripoveduje o grofu, njegovih treh sinovih, hčeri in sanjah, ki so se izpolnile. V drugi pripovedki se srečata osel in lev. Lev želi oslu pokazati, da je on kralj živali, toda prebrisani osel se mu ne pusti in ga večkrat ukane, zato lev začne verjeti, da ni tako. Režiserka: Maria Millas Prirejevalec: Matija Valjavec Dramaturginja: Gabrijela Lućka Gruden Tonski mojster: Dejan Guzelj Pripovedovalka: Darinka Čobec Posneto v studiih Radia Maribor.
Zbiralec ljudskega slovstva Matija Valjavec je zapisal in priredil tudi veliko pripovedk in pravljic za otroke. Tokrat predvajamo dve izmed njih. Prva prihaja iz Štajerske. Pripoveduje o grofu, njegovih treh sinovih, hčeri in sanjah, ki so se izpolnile. V drugi pripovedki se srečata osel in lev. Lev želi oslu pokazati, da je on kralj živali, toda prebrisani osel se mu ne pusti in ga večkrat ukane, zato lev začne verjeti, da ni tako. Režiserka: Maria Millas Prirejevalec: Matija Valjavec Dramaturginja: Gabrijela Lućka Gruden Tonski mojster: Dejan Guzelj Pripovedovalka: Darinka Čobec Posneto v studiih Radia Maribor.
Rdečka po pomoti namesto v slasten cvet ugrizne v krilo kresnojabke, ta pa jo v zameno grdo zbode. Kresnojabka si s svojim repom pozdravi poškodovano krilo. Rdečka jo posnema, saj rep krasnojabke vsebuje antioksidante, ki blažijo bolečine in so naravno zdravilo.
Rdečka po pomoti namesto v slasten cvet ugrizne v krilo kresnojabke, ta pa jo v zameno grdo zbode. Kresnojabka si s svojim repom pozdravi poškodovano krilo. Rdečka jo posnema, saj rep krasnojabke vsebuje antioksidante, ki blažijo bolečine in so naravno zdravilo.
Pak bi se zelo rad znal dobro skriti, kadar se s knjižnimi miškami in Pokom igrajo skrivalnice. A mu ne gre najbolje od tačk. S Pokom se zato odpravita k mojstrom skrivanja in prikrivanja – kameleonom.
Pak bi se zelo rad znal dobro skriti, kadar se s knjižnimi miškami in Pokom igrajo skrivalnice. A mu ne gre najbolje od tačk. S Pokom se zato odpravita k mojstrom skrivanja in prikrivanja – kameleonom.
V šoli za pošasti je polna luna in Krilček upa, da bo na njej zagledal pošast. Prijatelji mu pomagajo izpolniti željo in poskusijo narediti raketo. Medtem pa Njambo pri gospodinjstvu peče posebne lunine kolačke in naredi veliko zmedo.
V šoli za pošasti je polna luna in Krilček upa, da bo na njej zagledal pošast. Prijatelji mu pomagajo izpolniti željo in poskusijo narediti raketo. Medtem pa Njambo pri gospodinjstvu peče posebne lunine kolačke in naredi veliko zmedo.
Boti čmokne v jezero, se potopi na dno in pristane na blodečem Mehurčku, ki spominja na žele. Mehurček se razpolovi, kadar se prestraši. Boti ga kar naprej straši in jezero je naenkrat prepredeno z blodečimi Mehurčki.
Boti čmokne v jezero, se potopi na dno in pristane na blodečem Mehurčku, ki spominja na žele. Mehurček se razpolovi, kadar se prestraši. Boti ga kar naprej straši in jezero je naenkrat prepredeno z blodečimi Mehurčki.
Jesen je in Robi žalostno opazuje ptice selivke, ki se odpravljajo v daljne tople kraje. Mišo prijatelja razveseli s poletom v Afriko, kjer spoznata slona, leva in žirafo.
Jesen je in Robi žalostno opazuje ptice selivke, ki se odpravljajo v daljne tople kraje. Mišo prijatelja razveseli s poletom v Afriko, kjer spoznata slona, leva in žirafo.
Naša dva junaka se rada vozita z dvosedežnim kolesom. Ko nekega dne kolesarita, jima poči zračnica. Odpravita se na servis za kolesa, ki ima zanimiv vhod. Ko se prebijeta skozenj, naletita na spečega serviserja in tlačilko, ki se zelo čudno vede. Sara in Raček ji pomagata.
Naša dva junaka se rada vozita z dvosedežnim kolesom. Ko nekega dne kolesarita, jima poči zračnica. Odpravita se na servis za kolesa, ki ima zanimiv vhod. Ko se prebijeta skozenj, naletita na spečega serviserja in tlačilko, ki se zelo čudno vede. Sara in Raček ji pomagata.
Mamuti bodo kmalu izumrli, ker ničesar ne vidijo.
Mamuti bodo kmalu izumrli, ker ničesar ne vidijo.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Vas zanima, kje vse se spletajo zgodbe, tudi takšne za lahko noč? Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Vas zanima, kje vse se spletajo zgodbe, tudi takšne za lahko noč? Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Ah, neokrnjena narava, svež zrak, pripovedovanje zgodb ob tabornem ognju in peka penic pod zvezdami! Vse to je krasno, toda kje se napolni telefon?
Ah, neokrnjena narava, svež zrak, pripovedovanje zgodb ob tabornem ognju in peka penic pod zvezdami! Vse to je krasno, toda kje se napolni telefon?
V tokratni mladinski oddaji Hudo smo gostili 7 mladih tabornikov iz rodov Rožnik in Močvirski tulipani, s katerimi smo se pogovarjali o tem, kaj vse pomeni biti tabornik, kaj počnejo na taborih, kakšne vrednote in veščine jim taborništvo krepi in še marsikaj zanimivega. Prav tako so nam taborniki dali nekaj idej, kaj v naravi početi sedaj v jeseni, ko se dan krajša in nam vreme ne omogoča več toliko aktivnosti, kot nam jih je poleti.
V tokratni mladinski oddaji Hudo smo gostili 7 mladih tabornikov iz rodov Rožnik in Močvirski tulipani, s katerimi smo se pogovarjali o tem, kaj vse pomeni biti tabornik, kaj počnejo na taborih, kakšne vrednote in veščine jim taborništvo krepi in še marsikaj zanimivega. Prav tako so nam taborniki dali nekaj idej, kaj v naravi početi sedaj v jeseni, ko se dan krajša in nam vreme ne omogoča več toliko aktivnosti, kot nam jih je poleti.
Anna je stara osem let in živi v majhnem mestu v španski pokrajini Kataloniji. Tam ohranjajo poseben običaj, gradnjo tako imenovanih človeških stolpov. Anna je v ekipi svojega mesta, ki se odpravlja v Francijo, kjer bo prvikrat nastopila v tujini. Prepričana je, da jim bo uspelo, saj veliko vadi. Vendar pa je gradnja človeških stolpov zelo zapletena in uspeh ni odvisen le od nje. Pri tem sodeluje več kot 70 ljudi, in že zaradi drobne napake enega od njih se ves stolp lahko podre. To je zanjo lahko tudi nevarno, saj se mora povzpeti prav na vrh.
Anna je stara osem let in živi v majhnem mestu v španski pokrajini Kataloniji. Tam ohranjajo poseben običaj, gradnjo tako imenovanih človeških stolpov. Anna je v ekipi svojega mesta, ki se odpravlja v Francijo, kjer bo prvikrat nastopila v tujini. Prepričana je, da jim bo uspelo, saj veliko vadi. Vendar pa je gradnja človeških stolpov zelo zapletena in uspeh ni odvisen le od nje. Pri tem sodeluje več kot 70 ljudi, in že zaradi drobne napake enega od njih se ves stolp lahko podre. To je zanjo lahko tudi nevarno, saj se mora povzpeti prav na vrh.
Ker je Gaja danes ostala sama, se je odločila, da bo tokratni Krompir oblikovala po svoje. Z glasbo in plesom. V studiu gosti učence in mentorje 1. OŠ Celje, ki so ob 150-tem rojstnem dnevu svoje šole pripravili muzikal Annie. V ritmu žog bo potekal tudi gibalni izziv, ob koncu oddaje pa bodo Krompirjev oder zasedli mladi hiphoperji iz plesne šole M-Dance studio iz Velenja, z 11-letnim Liamom Tesovnikom - na svetovnem prvenstvu v hiphopu, ki se je nedavno odvijalo v Ljubljani, je osvojil naziv svetovnega prvaka v hiphopu, v kategoriji mlajši dečki.
Ker je Gaja danes ostala sama, se je odločila, da bo tokratni Krompir oblikovala po svoje. Z glasbo in plesom. V studiu gosti učence in mentorje 1. OŠ Celje, ki so ob 150-tem rojstnem dnevu svoje šole pripravili muzikal Annie. V ritmu žog bo potekal tudi gibalni izziv, ob koncu oddaje pa bodo Krompirjev oder zasedli mladi hiphoperji iz plesne šole M-Dance studio iz Velenja, z 11-letnim Liamom Tesovnikom - na svetovnem prvenstvu v hiphopu, ki se je nedavno odvijalo v Ljubljani, je osvojil naziv svetovnega prvaka v hiphopu, v kategoriji mlajši dečki.
Mladi ustvarjalci so v okviru bralnega maratona Zveze prijateljev mladine Maribor skozi poezijo razmišljali o prijaznosti – o tem, kaj zanje pomeni in zakaj je pomembna. Kaj so povedali, prisluhnite v tokratnih Zvedavčkih, v pravljičnih minutah pa sledi nigerijska ljudska pravljica Mravlje in zaklad, ki jo pripoveduje Andreja Ploj iz Mariborske knjižnice.
Mladi ustvarjalci so v okviru bralnega maratona Zveze prijateljev mladine Maribor skozi poezijo razmišljali o prijaznosti – o tem, kaj zanje pomeni in zakaj je pomembna. Kaj so povedali, prisluhnite v tokratnih Zvedavčkih, v pravljičnih minutah pa sledi nigerijska ljudska pravljica Mravlje in zaklad, ki jo pripoveduje Andreja Ploj iz Mariborske knjižnice.
Prisluhnite ljudski zgodbi iz Nigerije z naslovom Mravlje in zaklad. To je pripoved o majhnih, a vztrajnih mravljah, ki dokažejo, da lahko s sodelovanjem in potrpežljivostjo dosežemo tudi tisto, kar se zdi nemogoče. Kaj se zgodi, ko odkrijejo skriti zaklad, in kakšno modrost nam prinaša njihova zgodba, izvemo že kmalu. Pravljico pripoveduje Andreja Ploj iz Mariborske knjižnice.
Prisluhnite ljudski zgodbi iz Nigerije z naslovom Mravlje in zaklad. To je pripoved o majhnih, a vztrajnih mravljah, ki dokažejo, da lahko s sodelovanjem in potrpežljivostjo dosežemo tudi tisto, kar se zdi nemogoče. Kaj se zgodi, ko odkrijejo skriti zaklad, in kakšno modrost nam prinaša njihova zgodba, izvemo že kmalu. Pravljico pripoveduje Andreja Ploj iz Mariborske knjižnice.
Se tudi tebi zdi, da je Mark Mercina precej sam in osamljen in bi mu prav prišla kakšna punca? O tem so Firbcologi prepričani, zato mu danes pripravljajo prav posebne dogodivščine – zmenke presenečenja. Maša P. in Lars sta se odpravila na teren raziskat, kako naredimo domač bubble tea, Lovro in Maša B. pa sta obiskala Lipico, kjer se vozita s konjsko vprego. Tudi Khaleesi Luna in Jaka imata pomembno terensko nalogo – sta na lovu za nekdanjimi Firbcologi. Pssst, prvo dekle je že pred vrati, držimo pesti!
Se tudi tebi zdi, da je Mark Mercina precej sam in osamljen in bi mu prav prišla kakšna punca? O tem so Firbcologi prepričani, zato mu danes pripravljajo prav posebne dogodivščine – zmenke presenečenja. Maša P. in Lars sta se odpravila na teren raziskat, kako naredimo domač bubble tea, Lovro in Maša B. pa sta obiskala Lipico, kjer se vozita s konjsko vprego. Tudi Khaleesi Luna in Jaka imata pomembno terensko nalogo – sta na lovu za nekdanjimi Firbcologi. Pssst, prvo dekle je že pred vrati, držimo pesti!