Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jonova druščina se preizkusi v slikanju po živem modelu, ki pa ni nihče drug kot raca.
Jonova druščina se preizkusi v slikanju po živem modelu, ki pa ni nihče drug kot raca.
Fani v oblekici in slamniku se zdi Eli najbolj mična deklica na svetu. Ko mora Fani po nakupih, Eli čuva njen slamnik. Toda v čoln se skrivaj prikrade maček Moro, ki ga skoraj odnese. Eli mora zbrati ves pogum, kar ga premore, da klobuk reši iz njegovih krempljev. Toda vse je poplačano z objemom in pohvalo, ko se Fani vrne v novi poletni oblekici.
Fani v oblekici in slamniku se zdi Eli najbolj mična deklica na svetu. Ko mora Fani po nakupih, Eli čuva njen slamnik. Toda v čoln se skrivaj prikrade maček Moro, ki ga skoraj odnese. Eli mora zbrati ves pogum, kar ga premore, da klobuk reši iz njegovih krempljev. Toda vse je poplačano z objemom in pohvalo, ko se Fani vrne v novi poletni oblekici.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Na poti v Bremen se oslu pridružijo živali. Pripoveduje: Barbara Levstik. Napisala: Brata Grimm. Prevedla: Polonca Kovač. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Na poti v Bremen se oslu pridružijo živali. Pripoveduje: Barbara Levstik. Napisala: Brata Grimm. Prevedla: Polonca Kovač. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Na planjavi je zelo megleno jutro. Bu v šotoru ne najde svoje žoge. Ko gresta z Bobom ven, opazi, da je vse sivo. Nič se ne vidi, ker je megla. Toda tudi v megli se da sijajno igrati.
Na planjavi je zelo megleno jutro. Bu v šotoru ne najde svoje žoge. Ko gresta z Bobom ven, opazi, da je vse sivo. Nič se ne vidi, ker je megla. Toda tudi v megli se da sijajno igrati.
Az adás témája a halak és a horgászat. A dobronaki ovisok ellátogattak egy halastóhoz, a lendvai kisiskolások pedig horgásztak a petesházi horgásztavon. Tema oddaje so ribe in ribolov. Vrtčevski otroci iz Dobrovnika so obiskali ribnik, osnovnošolci iz Lendave pa so se odpravili na ribolov na petišovsko jezero.
Az adás témája a halak és a horgászat. A dobronaki ovisok ellátogattak egy halastóhoz, a lendvai kisiskolások pedig horgásztak a petesházi horgásztavon. Tema oddaje so ribe in ribolov. Vrtčevski otroci iz Dobrovnika so obiskali ribnik, osnovnošolci iz Lendave pa so se odpravili na ribolov na petišovsko jezero.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Še preden se je sonce devetič prekotalilo čez goro, se je ježek naučil brati … Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisal: Matej Krajnc. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Še preden se je sonce devetič prekotalilo čez goro, se je ježek naučil brati … Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisal: Matej Krajnc. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Ta dan Krtica prva vstane. Zbudi jo ropot v kuhinji. In kako je vse razmetano! Zbiralec misli, da je nered zakrivila ona, nato pa opazi, da je v hiško prišla obiskovalka.
Ta dan Krtica prva vstane. Zbudi jo ropot v kuhinji. In kako je vse razmetano! Zbiralec misli, da je nered zakrivila ona, nato pa opazi, da je v hiško prišla obiskovalka.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Zapozneli popotnik travniškega javora se veseli potovanja … Pripoveduje: Aleš Valič. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Zapozneli popotnik travniškega javora se veseli potovanja … Pripoveduje: Aleš Valič. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Na svetu obstaja približno šest tisoč vrst kačjih pastirjev. V Franciji so našteli 90, v Sloveniji pa 73 vrst. Njihovo telo je pogosto črno, modro ali sijoče zeleno, vendar so lahko tudi drugih barv, odvisno od vrste. Največji lahko zrastejo do sedem centimetrov v dolžino, njihov razpon kril pa meri enajst centimetrov. Kljub vitki postavi in eleganci je kačji pastir mojster letenja in neusmiljen lovec. Nobena žuželka mu ne uide. Hrani se samo z majhnimi žuželkami, ki jih ulovi med letom. Ob pomoči velikih, sestavljenih oči svoj plen zlahka opazi. Njegove oči so zelo izpopolnjene in učinkovite, sestavljene iz več tisoč med seboj neodvisnih enot. Zaradi njih ima kačji pastir zelo široko vidno polje, več kot 180 stopinj. Nič mu ne uide, niti ob straneh! Če imamo kačje pastirje na vrtu, je to odlična novica, saj pomagajo v boju proti škodljivcem pridelkov in uravnavajo populacije komarjev. Več o kačjem pastirju pa v tokratni epizodi.
Na svetu obstaja približno šest tisoč vrst kačjih pastirjev. V Franciji so našteli 90, v Sloveniji pa 73 vrst. Njihovo telo je pogosto črno, modro ali sijoče zeleno, vendar so lahko tudi drugih barv, odvisno od vrste. Največji lahko zrastejo do sedem centimetrov v dolžino, njihov razpon kril pa meri enajst centimetrov. Kljub vitki postavi in eleganci je kačji pastir mojster letenja in neusmiljen lovec. Nobena žuželka mu ne uide. Hrani se samo z majhnimi žuželkami, ki jih ulovi med letom. Ob pomoči velikih, sestavljenih oči svoj plen zlahka opazi. Njegove oči so zelo izpopolnjene in učinkovite, sestavljene iz več tisoč med seboj neodvisnih enot. Zaradi njih ima kačji pastir zelo široko vidno polje, več kot 180 stopinj. Nič mu ne uide, niti ob straneh! Če imamo kačje pastirje na vrtu, je to odlična novica, saj pomagajo v boju proti škodljivcem pridelkov in uravnavajo populacije komarjev. Več o kačjem pastirju pa v tokratni epizodi.
Nenavadni mah grozi, da bo zadušil vsa drevesa v džungli. Bagira se spomni, da imajo ljudje zdravilo. Živali morajo v vas. Tam najdejo sod z zdravilom in rešijo džunglo.
Nenavadni mah grozi, da bo zadušil vsa drevesa v džungli. Bagira se spomni, da imajo ljudje zdravilo. Živali morajo v vas. Tam najdejo sod z zdravilom in rešijo džunglo.
Žogarija: harmonija generacij je serija oddaj, ki skozi pristne zgodbe in pogovore povezuje otroke, starše in stare starše. Vsaka oddaja prikazuje medgeneracijsko sodelovanje, igre, ustvarjalnost in vrednote družine v središču lokalnega dogajanja. Gre za toplo, življenjsko serijo, ki spodbuja povezanost in aktivno skupnost.
Žogarija: harmonija generacij je serija oddaj, ki skozi pristne zgodbe in pogovore povezuje otroke, starše in stare starše. Vsaka oddaja prikazuje medgeneracijsko sodelovanje, igre, ustvarjalnost in vrednote družine v središču lokalnega dogajanja. Gre za toplo, življenjsko serijo, ki spodbuja povezanost in aktivno skupnost.
Pes Bitzer pomaga kmetu prenavljati njegovo staro barko, a takoj ko ji obrne hrbet, ovce in pujsi prizorišče spremenijo v pustolovsko gusarsko igro.
Pes Bitzer pomaga kmetu prenavljati njegovo staro barko, a takoj ko ji obrne hrbet, ovce in pujsi prizorišče spremenijo v pustolovsko gusarsko igro.
Henrika in Pika skleneta, da je čas za odhod. V teh krajih poznata vse, kar piše v njuni enciklopediji, in čas je, da pokukata še drugam. Egon in Ajda nista navdušena in uporabita vse trike, kar jih poznata, da bi ju zadržala. Pa Henrika in Pika res poznata prav vse, kar ju obkroža, ali bi vendarle še malo ostali?
Henrika in Pika skleneta, da je čas za odhod. V teh krajih poznata vse, kar piše v njuni enciklopediji, in čas je, da pokukata še drugam. Egon in Ajda nista navdušena in uporabita vse trike, kar jih poznata, da bi ju zadržala. Pa Henrika in Pika res poznata prav vse, kar ju obkroža, ali bi vendarle še malo ostali?
Tom pokaže Tibu svoj izum, majhnega zmaja, ki lahko leti. Tib si ga sposodi, da bi se igral z njim, pa ga Tamtam pogoltne. Če noče biti kaznovan, mora Tib narediti novega.
Tom pokaže Tibu svoj izum, majhnega zmaja, ki lahko leti. Tib si ga sposodi, da bi se igral z njim, pa ga Tamtam pogoltne. Če noče biti kaznovan, mora Tib narediti novega.
Živa sanja o letenju, ki ga imata Bzz in Neti v malem prstu. Ponudita se, da jo bosta naučili leteti, piški pa letenje ne gre najbolje od peruti. Odloči se, da bo poskusila z metuljevimi krili, a pade in si zlomi nogo. Bzz in Neti jo na krilih poneseta v bolnišnico in Živa končno leti.
Živa sanja o letenju, ki ga imata Bzz in Neti v malem prstu. Ponudita se, da jo bosta naučili leteti, piški pa letenje ne gre najbolje od peruti. Odloči se, da bo poskusila z metuljevimi krili, a pade in si zlomi nogo. Bzz in Neti jo na krilih poneseta v bolnišnico in Živa končno leti.
Binka si za rojstni dan izbere torto račko. Oči sprejme izziv, da jo bo oblikoval. Brina bi očiju rada pomagala, a bi morala najprej pospraviti razmetane igrače. Na vse načine se poskuša izogniti pospravljanju, dokler očiju torta po nesreči ne pade na tla. Šele takrat zaviha rokave, vse brezhibno pospravi, pa še očiju pomaga pri torti.
Binka si za rojstni dan izbere torto račko. Oči sprejme izziv, da jo bo oblikoval. Brina bi očiju rada pomagala, a bi morala najprej pospraviti razmetane igrače. Na vse načine se poskuša izogniti pospravljanju, dokler očiju torta po nesreči ne pade na tla. Šele takrat zaviha rokave, vse brezhibno pospravi, pa še očiju pomaga pri torti.
Na najbolj vroč dan poletja poskušajo Kuštra, Nino in Ema ohladiti delfinko Saro, ki je nasedla na plaži. Skok pa hoče na vsak način dokazati, da kengurujem žgoče sonce ne more do živega.
Na najbolj vroč dan poletja poskušajo Kuštra, Nino in Ema ohladiti delfinko Saro, ki je nasedla na plaži. Skok pa hoče na vsak način dokazati, da kengurujem žgoče sonce ne more do živega.
Mavgli in Bagira srečata bivolico in njenega bolnega mladiča, ki sta se ločila od drugih. Medtem ko čakajo zdravilo, Bagira Mavgliju razloži, kaj v živalskem svetu pomeni čreda.
Mavgli in Bagira srečata bivolico in njenega bolnega mladiča, ki sta se ločila od drugih. Medtem ko čakajo zdravilo, Bagira Mavgliju razloži, kaj v živalskem svetu pomeni čreda.
Reaktivčki se odpravljajo v narodni park v Afriki. Navdušeni so nad tem, da bodo videli veliko divjih živali. V tem parku je tudi Zafrk. Rad bi se fotografiral z levom. Misli namreč, da se levi vedejo kot mucki. Ker pa večina divjih živali ni krotkih in prijaznih, ga čaka presenečenje.
Reaktivčki se odpravljajo v narodni park v Afriki. Navdušeni so nad tem, da bodo videli veliko divjih živali. V tem parku je tudi Zafrk. Rad bi se fotografiral z levom. Misli namreč, da se levi vedejo kot mucki. Ker pa večina divjih živali ni krotkih in prijaznih, ga čaka presenečenje.
Zelo vroče je in Vili bi se rad ohladil. Oče mu pove, da obstaja Zlati slap, najlepši kraj v širši okolici, vendar ne ve točno, kje je, zato se ga Vili, Suzi in Žanko odpravijo poiskat. Na poti srečajo Trdoživa, ki jih zasleduje do cilja, potem pa želi imeti prekrasen prostor za plavanje samo zase. Vendar se Vili, Suzi in Žanko ne pustijo kar tako izriniti iz idilične okolice …
Zelo vroče je in Vili bi se rad ohladil. Oče mu pove, da obstaja Zlati slap, najlepši kraj v širši okolici, vendar ne ve točno, kje je, zato se ga Vili, Suzi in Žanko odpravijo poiskat. Na poti srečajo Trdoživa, ki jih zasleduje do cilja, potem pa želi imeti prekrasen prostor za plavanje samo zase. Vendar se Vili, Suzi in Žanko ne pustijo kar tako izriniti iz idilične okolice …
Kako nastane mavrica? Morda bo Zmediju to pojasnil robot vremenčnik, ki je ušel pod nebo, kjer zdaj hkrati dežuje in sije sonce.
Kako nastane mavrica? Morda bo Zmediju to pojasnil robot vremenčnik, ki je ušel pod nebo, kjer zdaj hkrati dežuje in sije sonce.
Zgodba o tem, kako so skušali ljudje ukaniti smrt, da ne bi več kosila med njimi in na svetu ne bi bilo gorja, je ljudskega izvora. Zato je kljub resni temi polna zabavnih preobratov in humorja. Smrt zaprejo v zidanico in nihče več ne umre. Na koncu pa jim je žal in jo izpustijo. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Smrt - Majda Potokar Tomaž - Janez Hočevar Sitar - Jurij Souček Zet – Zvone Hribar Drvarja - Borut Veselko, Uroš Maček Pastirček - Aljoša Ternovšek Razbojnik Janez - Slavko Cerjak Razbojnik Milan - Andrej Nahtigal Mežnar Lojzek - Jožef Ropoša Butalski policaj - Zlatko Šugman Cefizelj - Pavle Ravnohrib Dohtar - Boris Juh Mamca - Ivanka Mežan Župnik - Aleš Valič Birič - Polde Bibič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1995.
Zgodba o tem, kako so skušali ljudje ukaniti smrt, da ne bi več kosila med njimi in na svetu ne bi bilo gorja, je ljudskega izvora. Zato je kljub resni temi polna zabavnih preobratov in humorja. Smrt zaprejo v zidanico in nihče več ne umre. Na koncu pa jim je žal in jo izpustijo. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Smrt - Majda Potokar Tomaž - Janez Hočevar Sitar - Jurij Souček Zet – Zvone Hribar Drvarja - Borut Veselko, Uroš Maček Pastirček - Aljoša Ternovšek Razbojnik Janez - Slavko Cerjak Razbojnik Milan - Andrej Nahtigal Mežnar Lojzek - Jožef Ropoša Butalski policaj - Zlatko Šugman Cefizelj - Pavle Ravnohrib Dohtar - Boris Juh Mamca - Ivanka Mežan Župnik - Aleš Valič Birič - Polde Bibič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1995.
V Dolini vegezavrov je zelo hladno. Jezero je zamrznilo in Rdečki z repa visijo ledene sveče. Grahozavrom pa je še veliko huje. Njihova tanka koža ne ohranja toplote, in če se ne bodo kmalu ogreli, se bodo spremenili v zmrznjene grahke! Drsanje po zamrznjenem jezeru je morda prava rešitev!
V Dolini vegezavrov je zelo hladno. Jezero je zamrznilo in Rdečki z repa visijo ledene sveče. Grahozavrom pa je še veliko huje. Njihova tanka koža ne ohranja toplote, in če se ne bodo kmalu ogreli, se bodo spremenili v zmrznjene grahke! Drsanje po zamrznjenem jezeru je morda prava rešitev!
Pak knjižnim miškam naredi gugalnico, vendar se ta pod njihovo težo zlomi. V pravljici nato srečata trola, ki straži prav tako polomljeni most, da se čezenj ne bi zapodili lačni kozlički. Skupaj ga popravijo in vsi so zadovoljni.
Pak knjižnim miškam naredi gugalnico, vendar se ta pod njihovo težo zlomi. V pravljici nato srečata trola, ki straži prav tako polomljeni most, da se čezenj ne bi zapodili lačni kozlički. Skupaj ga popravijo in vsi so zadovoljni.
Pikčasti Švistek kot blisk šviga po nebu in se izmika Botiju, ki bi ga rad poslikal in posnel njegove glasove. Ko pa iz tal požene in se razbohoti še množica pikčastih rastlinic, se te kot rakete izstrelijo v nebo in Boti se mora res podvizati, da izpolni svojo nalogo.
Pikčasti Švistek kot blisk šviga po nebu in se izmika Botiju, ki bi ga rad poslikal in posnel njegove glasove. Ko pa iz tal požene in se razbohoti še množica pikčastih rastlinic, se te kot rakete izstrelijo v nebo in Boti se mora res podvizati, da izpolni svojo nalogo.
Pošasti se zapodijo v skrinjo s preoblekami gospe Jokinstok. Bučko se obleče v superpošast, Pikica v gusarja, Krilček v vesoljčka, Njambo pa v kolaček. Le Mipa ne najde kostuma, ki bi imel štiri rokave. Ji bodo prijatelji z malo domišljije in kančkom čarovnije lahko pomagali?
Pošasti se zapodijo v skrinjo s preoblekami gospe Jokinstok. Bučko se obleče v superpošast, Pikica v gusarja, Krilček v vesoljčka, Njambo pa v kolaček. Le Mipa ne najde kostuma, ki bi imel štiri rokave. Ji bodo prijatelji z malo domišljije in kančkom čarovnije lahko pomagali?
Ko se Mišo in Robi odločita posaditi cvetlice, ju presenetijo čebelice, ki si postrežejo s cvetličnim prahom. Ko ugotovita, da te iz cvetnega prahu izdelujejo med, zasadita prostran cvetlični vrt, v zahvalo pa od čebelic dobita velik vrč medu.
Ko se Mišo in Robi odločita posaditi cvetlice, ju presenetijo čebelice, ki si postrežejo s cvetličnim prahom. Ko ugotovita, da te iz cvetnega prahu izdelujejo med, zasadita prostran cvetlični vrt, v zahvalo pa od čebelic dobita velik vrč medu.
Sara in Raček se gugata na vrtu. Nenadoma zagledata gromozanski rdeč balon. Izkaže se, da ga je spletla Gospa s šalom. Vsako leto se namreč v poletu z balonom pomeri s prijateljico. Tokrat z Gospo poletita tudi Sara in Raček. Tudi Cekar mora zraven, čeprav poletov sploh ne mara.
Sara in Raček se gugata na vrtu. Nenadoma zagledata gromozanski rdeč balon. Izkaže se, da ga je spletla Gospa s šalom. Vsako leto se namreč v poletu z balonom pomeri s prijateljico. Tokrat z Gospo poletita tudi Sara in Raček. Tudi Cekar mora zraven, čeprav poletov sploh ne mara.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Za jazbecem sta ostala hvaležnost in lep spomin … Pripoveduje: Uroš Furst. Napisala: Susan Varley. Prevedel: Kristijan Musek Lešnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Za jazbecem sta ostala hvaležnost in lep spomin … Pripoveduje: Uroš Furst. Napisala: Susan Varley. Prevedel: Kristijan Musek Lešnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Cmokci se igrajo skrivalnice. Rožnati cmokec šteje do deset, drugi pa hitijo, da bi našli dobro skrivališče. Kateri cmokec bo najdlje ostal skrit in zmagal?
Cmokci se igrajo skrivalnice. Rožnati cmokec šteje do deset, drugi pa hitijo, da bi našli dobro skrivališče. Kateri cmokec bo najdlje ostal skrit in zmagal?
Izzivalka Veronika je stara dvanajst let in doma v Sloveniji. V dokumentarnem filmu se spominja lepih in pomembnih trenutkov, ki jih je preživela z babico ali omo, kakor jo kliče ona. Nekoč sta skupaj skrbeli za živali, se veliko družili in kuhali, potem pa je v njuna druženja posegla babičina bolezen. Vseeno se Veronika potrudi, da omo obišče v domu starejših, kjer skupaj preživljata prijetne trenutke. Z njo si želi doživeti še en lep izlet v njima ljubi Piran.
Izzivalka Veronika je stara dvanajst let in doma v Sloveniji. V dokumentarnem filmu se spominja lepih in pomembnih trenutkov, ki jih je preživela z babico ali omo, kakor jo kliče ona. Nekoč sta skupaj skrbeli za živali, se veliko družili in kuhali, potem pa je v njuna druženja posegla babičina bolezen. Vseeno se Veronika potrudi, da omo obišče v domu starejših, kjer skupaj preživljata prijetne trenutke. Z njo si želi doživeti še en lep izlet v njima ljubi Piran.
Nemka Margarete Steiff (1847–1909) je prva zašila igračo, ki jo danes najdemo v vsaki otroški sobi: plišastega medvedka. Margarete je bila zaradi otroške paralize že od zgodnjega otroštva priklenjena na invalidski voziček. Bolezen je prizadela tudi njeno desnico, vendar to ni okrnilo Margaretinih sanj, da bi nekoč šivala za najelegantnejše mestne gospe. V tistih časih je bilo to za invalidno žensko nepredstavljivo, toda Margarete se ni samo osamosvojila, ampak je na noge postavila tudi uspešno podjetje, ki živi še danes.
Nemka Margarete Steiff (1847–1909) je prva zašila igračo, ki jo danes najdemo v vsaki otroški sobi: plišastega medvedka. Margarete je bila zaradi otroške paralize že od zgodnjega otroštva priklenjena na invalidski voziček. Bolezen je prizadela tudi njeno desnico, vendar to ni okrnilo Margaretinih sanj, da bi nekoč šivala za najelegantnejše mestne gospe. V tistih časih je bilo to za invalidno žensko nepredstavljivo, toda Margarete se ni samo osamosvojila, ampak je na noge postavila tudi uspešno podjetje, ki živi še danes.
V oktobrskem Knjigomatu tokrat izpostavljamo predvsem izvirne slovenske stripe in risoromane, ki so bili v preteklem mesecu izdani pri založbah Grlica, Stripburger in Vige Vage knjige. Na koncu jesensko obarvanega Knjigomata pa boste slišali tudi naslov še enega izvirnega slovenskega dela, in sicer slikanice, ki je konec meseca oktobra prejela nagrado Kristine Brenkove.
V oktobrskem Knjigomatu tokrat izpostavljamo predvsem izvirne slovenske stripe in risoromane, ki so bili v preteklem mesecu izdani pri založbah Grlica, Stripburger in Vige Vage knjige. Na koncu jesensko obarvanega Knjigomata pa boste slišali tudi naslov še enega izvirnega slovenskega dela, in sicer slikanice, ki je konec meseca oktobra prejela nagrado Kristine Brenkove.
Svit ima rad svojo babico, pogosto je z njo in skupaj počneta marsikaj. Ko babica umre, se začne v njem širiti temna žalost, ki ga neke noči v sanjah popelje na nenavadno potovanje. Znajde se v čudnem svetu, v katerem mora poiskati stari tempelj svetlobe, še preden na svetu zavlada tema. Do templja je dolga in mračna pot, ki pa je vredna truda, saj ga na njenem koncu pričaka babica. Vnučku pove, da je še vedno z njim – v lepih skupnih trenutkih, ki bodo za vedno zapisani v Svitovem srcu.
Svit ima rad svojo babico, pogosto je z njo in skupaj počneta marsikaj. Ko babica umre, se začne v njem širiti temna žalost, ki ga neke noči v sanjah popelje na nenavadno potovanje. Znajde se v čudnem svetu, v katerem mora poiskati stari tempelj svetlobe, še preden na svetu zavlada tema. Do templja je dolga in mračna pot, ki pa je vredna truda, saj ga na njenem koncu pričaka babica. Vnučku pove, da je še vedno z njim – v lepih skupnih trenutkih, ki bodo za vedno zapisani v Svitovem srcu.
V današnjih pravljičnih minutah bomo slišali kitajsko ljudsko pravljico Prebrisani tat. To je zgodba o spretnežu, ki s svojo iznajdljivostjo in bistrostjo vedno najde pot iz težav – tudi takrat, ko se zdi, da mu je sreča obrnila hrbet. Kaj se zgodi, ko se sreča z vrednim in pametnim nasprotnikom, pa izveste v nadaljevanju. Vabljeni k poslušanju, pravljico pripoveduje Robert Kereži iz Mariborske knjižnice.
V današnjih pravljičnih minutah bomo slišali kitajsko ljudsko pravljico Prebrisani tat. To je zgodba o spretnežu, ki s svojo iznajdljivostjo in bistrostjo vedno najde pot iz težav – tudi takrat, ko se zdi, da mu je sreča obrnila hrbet. Kaj se zgodi, ko se sreča z vrednim in pametnim nasprotnikom, pa izveste v nadaljevanju. Vabljeni k poslušanju, pravljico pripoveduje Robert Kereži iz Mariborske knjižnice.
Včasih pride dan, ko ne moreš zaspati. Včasih pa pride tudi taka noč, ko vso noč ne moreš zatisniti očesa! Danes je taka noč napadla Firbcologe. Kljub vsem poskusom, malim spalnim trikom in drugim zvijačam jim ne uspe priklicati spanca. Martin in Ela spanje lovita kar na terenu – raziskujeta, kako snemajo pravljice Lahko noč, otroci. Erik in Ula spoznavata, kaj se dogaja med lutkovno predstavo, Maša in Lars pa sta se odpravila na trening v cirkus, kjer najdeta tudi nekdanjo Firbcologinjo Kaleo. Kaj misliš, bo Firbcologe zazibalo v miren sen?
Včasih pride dan, ko ne moreš zaspati. Včasih pa pride tudi taka noč, ko vso noč ne moreš zatisniti očesa! Danes je taka noč napadla Firbcologe. Kljub vsem poskusom, malim spalnim trikom in drugim zvijačam jim ne uspe priklicati spanca. Martin in Ela spanje lovita kar na terenu – raziskujeta, kako snemajo pravljice Lahko noč, otroci. Erik in Ula spoznavata, kaj se dogaja med lutkovno predstavo, Maša in Lars pa sta se odpravila na trening v cirkus, kjer najdeta tudi nekdanjo Firbcologinjo Kaleo. Kaj misliš, bo Firbcologe zazibalo v miren sen?
Zofkina vrtavka se je ustavila. V katero obdobje preteklosti sta vstopila Gaki in Lara? Njuna hiša je na kolih, obdaja jo jezero. Gaki se boji, da je pozabil plavati … Tudi uganka je zelo nenavadna. Kaj je narisano na kos lesa? Gakija spominja na dlakasto jezersko gosenico … Je rešitev res gosenica? P kot prepričajte se sami … Scenarij: Sara Lužovec, režija: Špela Kuclar, montaža: Lea Krmelj, obdelava zvoka: Marjan Drobnič
Zofkina vrtavka se je ustavila. V katero obdobje preteklosti sta vstopila Gaki in Lara? Njuna hiša je na kolih, obdaja jo jezero. Gaki se boji, da je pozabil plavati … Tudi uganka je zelo nenavadna. Kaj je narisano na kos lesa? Gakija spominja na dlakasto jezersko gosenico … Je rešitev res gosenica? P kot prepričajte se sami … Scenarij: Sara Lužovec, režija: Špela Kuclar, montaža: Lea Krmelj, obdelava zvoka: Marjan Drobnič
Otroci in mladostniki doživljajo smrt drugače kot odrasli. Zato v Slovenskem društvu Hospic izvajajo program celovite brezplačne podpore v procesu žalovanja za žalujoče otroke in mladostnike. Program je prilagojen starostni skupini med 5. in 17. letom starosti. S programom nudijo otrokom in mladostnikom podporo v procesu žalovanja, hkrati pa staršem ali skrbnikom omogočajo vpogled v razumevanje posebnosti v žalovanju odraščajočih ljudi. Levjesrčni, tako se imenujejo skupine in tabor in mladi ter otroci, ki se pogumno soočajo z izgubo najbližjih. Tokrat so prišli v oddajo Hudo!, z nami so bili desetletni Val, enajstletni Miha, 24-letna Eva in šestnajstletna Mija, z njimi pa sta prišla še Urška Španja, ki vodi program "Žalovanje" pri Hospicu in Miha Zimšek, eden od vodij tabora Levjesrčnih.
Otroci in mladostniki doživljajo smrt drugače kot odrasli. Zato v Slovenskem društvu Hospic izvajajo program celovite brezplačne podpore v procesu žalovanja za žalujoče otroke in mladostnike. Program je prilagojen starostni skupini med 5. in 17. letom starosti. S programom nudijo otrokom in mladostnikom podporo v procesu žalovanja, hkrati pa staršem ali skrbnikom omogočajo vpogled v razumevanje posebnosti v žalovanju odraščajočih ljudi. Levjesrčni, tako se imenujejo skupine in tabor in mladi ter otroci, ki se pogumno soočajo z izgubo najbližjih. Tokrat so prišli v oddajo Hudo!, z nami so bili desetletni Val, enajstletni Miha, 24-letna Eva in šestnajstletna Mija, z njimi pa sta prišla še Urška Španja, ki vodi program "Žalovanje" pri Hospicu in Miha Zimšek, eden od vodij tabora Levjesrčnih.
Mavgli se jezi, ker ga imata Balu in Bagira še za otroka. Ko sliši zgodbe o severnih medvedkih, družini koatijev in mandžurskih žerjavih, razume, zakaj ju vedno tako skrbi zanj.
Mavgli se jezi, ker ga imata Balu in Bagira še za otroka. Ko sliši zgodbe o severnih medvedkih, družini koatijev in mandžurskih žerjavih, razume, zakaj ju vedno tako skrbi zanj.
Komarji so napadli tabor. Praskajo se vsi razen Tiba, ki je očitno odporen nanje. Da bi se komarjem izognili, otroci Tiba oponašajo. Morda pa ga pred piki ščiti prijateljstvo s Tamtamom?
Komarji so napadli tabor. Praskajo se vsi razen Tiba, ki je očitno odporen nanje. Da bi se komarjem izognili, otroci Tiba oponašajo. Morda pa ga pred piki ščiti prijateljstvo s Tamtamom?
Tokrat Reaktivčki letijo v deželo ledu in ognja. Tudi ko je Islandija prekrita z ledom, njeni ognjeniki in gejzirji ne spijo. Zato lahko tam v vročih tleh skuhamo jajce in spečemo kruh. Ponekod na Islandiji je tudi veliko blata. Zafrk ga obožuje, zato seveda pride tja.
Tokrat Reaktivčki letijo v deželo ledu in ognja. Tudi ko je Islandija prekrita z ledom, njeni ognjeniki in gejzirji ne spijo. Zato lahko tam v vročih tleh skuhamo jajce in spečemo kruh. Ponekod na Islandiji je tudi veliko blata. Zafrk ga obožuje, zato seveda pride tja.
V dabašnem Zakajčku smo gledali v nebo in ugotavljali, kako daleč so zvezde ...
V dabašnem Zakajčku smo gledali v nebo in ugotavljali, kako daleč so zvezde ...
Na Binkinem in Brininem otočku preproga je kot v vili čiračara. Flomastri so lahko karkoli: banane, taborni ognji, celo kača! A oči bo moral spet prebuditi otroka v sebi, če želi, da otoček postane tudi njegov domek.
Na Binkinem in Brininem otočku preproga je kot v vili čiračara. Flomastri so lahko karkoli: banane, taborni ognji, celo kača! A oči bo moral spet prebuditi otroka v sebi, če želi, da otoček postane tudi njegov domek.
Egon in Ajda slišita, kako se nona in očka pogovarjata o Starem bodiču. Drevo je mrtvo in treba bi ga bilo posekati, toda Ajda se noče ločiti od svojega ljubega prijatelja. Na vse načine mu hoče vdihniti novo življenje, a odmrlo drevo lahko znova zaživi šele tako, da posekano strohni in postane hrana drugim prebivalcem gozda.
Egon in Ajda slišita, kako se nona in očka pogovarjata o Starem bodiču. Drevo je mrtvo in treba bi ga bilo posekati, toda Ajda se noče ločiti od svojega ljubega prijatelja. Na vse načine mu hoče vdihniti novo življenje, a odmrlo drevo lahko znova zaživi šele tako, da posekano strohni in postane hrana drugim prebivalcem gozda.
S četrtošolci z Osnovne šole Antona Ukmarja Koper se bomo sprehodili ob obali in skupaj ugotavljali, zakaj je tudi jeseni lepo živeti ob morju ter kako vse se lahko v Kopru in okolici ob popoldnevih in počitnicah kratkočasi. Bodite z nami tudi vi in nam na številki 01 475 22 22 povejte, kako ste sami preživeli počitniške dni. Se slišimo!
S četrtošolci z Osnovne šole Antona Ukmarja Koper se bomo sprehodili ob obali in skupaj ugotavljali, zakaj je tudi jeseni lepo živeti ob morju ter kako vse se lahko v Kopru in okolici ob popoldnevih in počitnicah kratkočasi. Bodite z nami tudi vi in nam na številki 01 475 22 22 povejte, kako ste sami preživeli počitniške dni. Se slišimo!