Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tokrat ste pobliže spoznali novinarja Aleksa Horvata. Na Radiu Maribor se je zaposlil leta 2014 in takrat mu je bila mentorica novinarka Katarina Klep Černejšek. Aleks pravi, da si je vzela čas zanj in ga usmerjala, za kar ji je hvaležen. Ostra Katarinina šola ga je utrdila že kar na začetku, sta se pošalila z Ireno Kodrič Cizerl, ki ji je povedal marsikaj osebnega in zanimivega.
Tokrat ste pobliže spoznali novinarja Aleksa Horvata. Na Radiu Maribor se je zaposlil leta 2014 in takrat mu je bila mentorica novinarka Katarina Klep Černejšek. Aleks pravi, da si je vzela čas zanj in ga usmerjala, za kar ji je hvaležen. Ostra Katarinina šola ga je utrdila že kar na začetku, sta se pošalila z Ireno Kodrič Cizerl, ki ji je povedal marsikaj osebnega in zanimivega.
Finistère je najzahodnejši del Bretanje in se kot velik rt zajeda v Atlantik. Ime izvira iz latinskega Finis Terræ in pomeni konec zemlje. Onkraj skalnatih otokov ob obali je le še ocean. Prebivalci tega območja so ohranili nekatere navade, ki so drugod že zdavnaj izginile. Nekoč so tu vsi živeli od ribištva, toda velike ribiške flote so jate rib že zdavnaj pregnale z obale in ostalo je le še nekaj samostojnih ribičev. Med njimi je Erell Pellé. Več let je lovila s skupaj z mamo. Zdaj se bo ta upokojila, Erell pa ne zasluži dovolj, da bi koga zaposlila. Kljub skrbem si vzame čas za druženje s prijatelji in pripravo krajevne jedi kig ha farz.
Finistère je najzahodnejši del Bretanje in se kot velik rt zajeda v Atlantik. Ime izvira iz latinskega Finis Terræ in pomeni konec zemlje. Onkraj skalnatih otokov ob obali je le še ocean. Prebivalci tega območja so ohranili nekatere navade, ki so drugod že zdavnaj izginile. Nekoč so tu vsi živeli od ribištva, toda velike ribiške flote so jate rib že zdavnaj pregnale z obale in ostalo je le še nekaj samostojnih ribičev. Med njimi je Erell Pellé. Več let je lovila s skupaj z mamo. Zdaj se bo ta upokojila, Erell pa ne zasluži dovolj, da bi koga zaposlila. Kljub skrbem si vzame čas za druženje s prijatelji in pripravo krajevne jedi kig ha farz.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Pol leta pred volitvami se moramo vprašati, kakšno je pri nas razmerje med tradicionalnimi mediji in novimi kanali. Lahko "novi mediji" in vplivneži pri nas odločijo volitve? Politiki radi širijo svoja sporočila prek družbenih omrežij in v lahkotnih pogovorih v priljubljenih podkastih. Tu so še številne informacije, ki bolj subtilno vzniknejo na določenih portalih in se, preverjene ali ne, razširijo kot požar. Radio Slovenija se skuša do verodostojnih informacij in razlag že tretjo sezono dokopati z oddajo Ob osmih, v kateri strokovnjake, ustvarjalce politik, analitike in ljudi z lastno izkušnjo sprašuje, kar nas vse zanima. Na Avdiofestivalu v treh 15-minutnih epizodah skušamo ubesediti predvolilno Slovenijo, kakršne morda še nismo povsem dojeli. Voditelji oddaje Ob osmih na Prvem Metka Pirc, Tomaž Celestina in Matej Hrastar z gosti: Zala Tomašič (evropska poslanka SDS), Nataša Briški (Metina lista), Matjaž Gruden (Svet Evrope, kolumnist Večera) in Igor Vobič (Fakulteta za družbene vede).
Pol leta pred volitvami se moramo vprašati, kakšno je pri nas razmerje med tradicionalnimi mediji in novimi kanali. Lahko "novi mediji" in vplivneži pri nas odločijo volitve? Politiki radi širijo svoja sporočila prek družbenih omrežij in v lahkotnih pogovorih v priljubljenih podkastih. Tu so še številne informacije, ki bolj subtilno vzniknejo na določenih portalih in se, preverjene ali ne, razširijo kot požar. Radio Slovenija se skuša do verodostojnih informacij in razlag že tretjo sezono dokopati z oddajo Ob osmih, v kateri strokovnjake, ustvarjalce politik, analitike in ljudi z lastno izkušnjo sprašuje, kar nas vse zanima. Na Avdiofestivalu v treh 15-minutnih epizodah skušamo ubesediti predvolilno Slovenijo, kakršne morda še nismo povsem dojeli. Voditelji oddaje Ob osmih na Prvem Metka Pirc, Tomaž Celestina in Matej Hrastar z gosti: Zala Tomašič (evropska poslanka SDS), Nataša Briški (Metina lista), Matjaž Gruden (Svet Evrope, kolumnist Večera) in Igor Vobič (Fakulteta za družbene vede).
Rok Capuder ima poklicno deformacijo, saj ob ogledu serij in filmov scene vidi kot skupek stiropora in vezanih plošč. Ima kanadsko državljanjstvo, pred kratkim je odprl svojo podjetje in gradi kulise za filmsko industrijo. Za nov film Frankenstein (2025) so prizorišča postavljali kar enajst mesecev, sodeloval je tudi pri filmu Črni telefon 2 (Black Phone 2) in pred leti pri seriji Star Trek. Pravi, da bi stanovanje iz legendarne serije Prijatelji (Friends) postavili v nekaj dneh.
Rok Capuder ima poklicno deformacijo, saj ob ogledu serij in filmov scene vidi kot skupek stiropora in vezanih plošč. Ima kanadsko državljanjstvo, pred kratkim je odprl svojo podjetje in gradi kulise za filmsko industrijo. Za nov film Frankenstein (2025) so prizorišča postavljali kar enajst mesecev, sodeloval je tudi pri filmu Črni telefon 2 (Black Phone 2) in pred leti pri seriji Star Trek. Pravi, da bi stanovanje iz legendarne serije Prijatelji (Friends) postavili v nekaj dneh.
Godbe z zgodbo so v znamenju glasbenih dogodkov in obletnic, ki so se v različnih letih zgodile v mesecu oktobru.
Godbe z zgodbo so v znamenju glasbenih dogodkov in obletnic, ki so se v različnih letih zgodile v mesecu oktobru.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Objavili bomo zgodbo o novi ureditvi javnega prevoza v občini Radlje ob Dravi. Tam so namreč šolske prevoze nadomestili z električnimi Toyotinimi kombiji. Uporabljajo jih tudi za prevoze med zaselki in še za "taksi” prevoze, ki jih občani naročijo preko aplikacije »Fura Radlje«. V več kot sto slovenskih občinah imajo Prostoferje - prostovoljce, ki starejše vozijo k zdravniku, v trgovino ali po drugih opravkih. S »prostoferji« smo se družili na poligonu AMZS-ja na Vranskem, kjer so imeli vozniško izobraževanje. Oddajo smo posneli na Ptuju, kjer so postavili z radarjem opremljeni prometni znak. Stoji na eni od prometno bolj obremenjenih točk. Slišali boste tudi pogovor z Audijevim inženirjem o vzmetenju novega SUV-ja, znamke Q3 in diskusijo o Fordovem kombiju z asimetrično obliko.
Objavili bomo zgodbo o novi ureditvi javnega prevoza v občini Radlje ob Dravi. Tam so namreč šolske prevoze nadomestili z električnimi Toyotinimi kombiji. Uporabljajo jih tudi za prevoze med zaselki in še za "taksi” prevoze, ki jih občani naročijo preko aplikacije »Fura Radlje«. V več kot sto slovenskih občinah imajo Prostoferje - prostovoljce, ki starejše vozijo k zdravniku, v trgovino ali po drugih opravkih. S »prostoferji« smo se družili na poligonu AMZS-ja na Vranskem, kjer so imeli vozniško izobraževanje. Oddajo smo posneli na Ptuju, kjer so postavili z radarjem opremljeni prometni znak. Stoji na eni od prometno bolj obremenjenih točk. Slišali boste tudi pogovor z Audijevim inženirjem o vzmetenju novega SUV-ja, znamke Q3 in diskusijo o Fordovem kombiju z asimetrično obliko.
V Dnevni sobi bosta gosta Bernarde Žarn misijonar Tone Kerin in radijski voditelj Jure Sešek. Govorili bodo o življenju na Madagaskarju in drugod, kjer delujejo slovenski misijonarji in predvsem o tem, kako kljub vsemu hudemu na tem svetu iskati in najti radost ter širiti dobroto.
V Dnevni sobi bosta gosta Bernarde Žarn misijonar Tone Kerin in radijski voditelj Jure Sešek. Govorili bodo o življenju na Madagaskarju in drugod, kjer delujejo slovenski misijonarji in predvsem o tem, kako kljub vsemu hudemu na tem svetu iskati in najti radost ter širiti dobroto.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Pod vodstvom Ane Marie Mitić se štirje novi tekmovalni pari podajajo v lov za črkami in besedami. Vse vodi do ene same rešitve – osemčrkovnega gesla, ki prinaša 1000 evrov.
Pod vodstvom Ane Marie Mitić se štirje novi tekmovalni pari podajajo v lov za črkami in besedami. Vse vodi do ene same rešitve – osemčrkovnega gesla, ki prinaša 1000 evrov.
Cederame so predstavitve albumskih novosti s planetov Pop in Rok. Se pa pogosto dogaja, da je treba za dosledno analizo zvočnega položaja skočiti s prvega na drugega in potem spet z drugega na prvega.
Cederame so predstavitve albumskih novosti s planetov Pop in Rok. Se pa pogosto dogaja, da je treba za dosledno analizo zvočnega položaja skočiti s prvega na drugega in potem spet z drugega na prvega.
Drago Mislej Mef nam v tednu praznovanja svoje 75-letnice streže s še eno lepo in dobro z albuma Novele. V rubriki Pesem tedna je Armando Šturman in Franci Čelhar nista vzela pod drobnogled, temveč sta raje okolišila o Mefovih zaslugah in dosežkih. Seveda, za konec ni umanjkala skupina Prizma.
Drago Mislej Mef nam v tednu praznovanja svoje 75-letnice streže s še eno lepo in dobro z albuma Novele. V rubriki Pesem tedna je Armando Šturman in Franci Čelhar nista vzela pod drobnogled, temveč sta raje okolišila o Mefovih zaslugah in dosežkih. Seveda, za konec ni umanjkala skupina Prizma.
Pavel Panon, polovica dueta PTČ, se predstavlja solo – z zvočno zgodbo, ki nas popelje v prostor med resničnostjo in sanjami. Ona pleše je naslov skladbe, ki jo Pavel predstavi v oddaji.
Pavel Panon, polovica dueta PTČ, se predstavlja solo – z zvočno zgodbo, ki nas popelje v prostor med resničnostjo in sanjami. Ona pleše je naslov skladbe, ki jo Pavel predstavi v oddaji.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudipri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Danes bomo kuhali s superživilom in s pravim kulinaričnim presežkom: raznolikim, zelo hranljivim in cenovno dostopnim. O piščančjih jetrcih govorimo, seveda. So preprosta za uporabo, najpogosteje jih na hitro popražimo na čebuli. Danes se iz piščančjih jetrc naučimo pripraviti kremo, ki jo kot lahko predjed postrežemo s suhimi slivami. Piščančja jetrca pa bomo še ocvrli na poseben način in jih postregli na solatnem krožniku. Torej, ste ta teden že jedli jetrca?
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudipri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Danes bomo kuhali s superživilom in s pravim kulinaričnim presežkom: raznolikim, zelo hranljivim in cenovno dostopnim. O piščančjih jetrcih govorimo, seveda. So preprosta za uporabo, najpogosteje jih na hitro popražimo na čebuli. Danes se iz piščančjih jetrc naučimo pripraviti kremo, ki jo kot lahko predjed postrežemo s suhimi slivami. Piščančja jetrca pa bomo še ocvrli na poseben način in jih postregli na solatnem krožniku. Torej, ste ta teden že jedli jetrca?
Zgodba morda manj znane, a med poznavalci slovenske alternativne glasbene scene izjemno cenjene zasedbe Marcus 5 se je začela na nekem ljubljanskem podstrešju leta 1982, ko sta tam vadila kitarist Borut Kržišnik in bobnar Friderik Vargazon - Fredi. Kmalu so se jima pridružili basist Jani Hace, kitarist Zvone Kukec in pevec ter avtor besedil Vinci Vogue Anžlovar. Fantje so igrali alternativni funk, ki je zajemal navdih pri skupinah, kot so Gang of Four, Talking Heads, Defunkt in Joy Division. Takrat jim ni uspelo izdati nosilca zvoka, so pa posnetke »rešili« iz različnih javnih in zasebnih arhivov ter jih profesionalno studijsko obdelali. Album je posvečen Vinciju in bobnarju Frediju. Več o skupini in njeni glasbi pa Zvone Kukec in Jani Hace.
Zgodba morda manj znane, a med poznavalci slovenske alternativne glasbene scene izjemno cenjene zasedbe Marcus 5 se je začela na nekem ljubljanskem podstrešju leta 1982, ko sta tam vadila kitarist Borut Kržišnik in bobnar Friderik Vargazon - Fredi. Kmalu so se jima pridružili basist Jani Hace, kitarist Zvone Kukec in pevec ter avtor besedil Vinci Vogue Anžlovar. Fantje so igrali alternativni funk, ki je zajemal navdih pri skupinah, kot so Gang of Four, Talking Heads, Defunkt in Joy Division. Takrat jim ni uspelo izdati nosilca zvoka, so pa posnetke »rešili« iz različnih javnih in zasebnih arhivov ter jih profesionalno studijsko obdelali. Album je posvečen Vinciju in bobnarju Frediju. Več o skupini in njeni glasbi pa Zvone Kukec in Jani Hace.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V sredinem jutru ob kavi in kitari smo zapluli v ritmih tanga in čutne instrumentalne glasbe. Z nami je bila skupina Piazzoleky, ki s svojo energijo in eleganco poustvarja glasbeni svet legendarnega Astorja Piazzolle. Ob kavi tokrat – strast, ritem in čar Buenos Airesa, kar v našem jutru, na Radiu Maribor.
V sredinem jutru ob kavi in kitari smo zapluli v ritmih tanga in čutne instrumentalne glasbe. Z nami je bila skupina Piazzoleky, ki s svojo energijo in eleganco poustvarja glasbeni svet legendarnega Astorja Piazzolle. Ob kavi tokrat – strast, ritem in čar Buenos Airesa, kar v našem jutru, na Radiu Maribor.
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
"Jutra ob kavi, so še lepša ob kitari," smo poimenovali sredin jutranji program, ko v studio povabimo glasbenike, s katerimi klepetamo in nam prebujanje polepšajo tudi z igranjem in petjem v živo.
"Jutra ob kavi, so še lepša ob kitari," smo poimenovali sredin jutranji program, ko v studio povabimo glasbenike, s katerimi klepetamo in nam prebujanje polepšajo tudi z igranjem in petjem v živo.
Karierna pot. Nikoli nazaj, samo naprej. A ne nujno naravnost vse do Posvetitve.
Karierna pot. Nikoli nazaj, samo naprej. A ne nujno naravnost vse do Posvetitve.
Počitnice na konjskem hrbtu so eden bolj pristnih načinov, kako s čisto drugačne perspektive spoznavati mikrolokacije posameznih regij. Konjeništvo in jahanje imata v Sloveniji večstoletno tradicijo in včasih je bil konj pri hiši kot član družine, saj je pomagal pri kmečkih opravilih, bil osnovno prevozno sredstvo ter tudi komunikacija med oddaljenimi in težko dostopnimi vasmi. Danes pa se v luči turizma zdi, da je terensko jahanje lahko dober način mehkega turizma, kako goste v tranzitnih destinacijah, ki niso del turistične hrbtenice, zadržati ne samo eno noč, ampak tudi po cel teden. V oddaji več o dolenjskem posestvu Pule, konjskih poteh na območju Zelenega krasa ter o še sveže odprtem Muzeju tovorništva in prevozništva v Senožečah.
Počitnice na konjskem hrbtu so eden bolj pristnih načinov, kako s čisto drugačne perspektive spoznavati mikrolokacije posameznih regij. Konjeništvo in jahanje imata v Sloveniji večstoletno tradicijo in včasih je bil konj pri hiši kot član družine, saj je pomagal pri kmečkih opravilih, bil osnovno prevozno sredstvo ter tudi komunikacija med oddaljenimi in težko dostopnimi vasmi. Danes pa se v luči turizma zdi, da je terensko jahanje lahko dober način mehkega turizma, kako goste v tranzitnih destinacijah, ki niso del turistične hrbtenice, zadržati ne samo eno noč, ampak tudi po cel teden. V oddaji več o dolenjskem posestvu Pule, konjskih poteh na območju Zelenega krasa ter o še sveže odprtem Muzeju tovorništva in prevozništva v Senožečah.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V koprski knjigarni Libris so predstavili tipno slikanico Pošast Marlea avtorice Tine Saražin. To je njena druga tipna slikanica, prva je bila Slonček bonbonček, namenjena slepim in slabovidnim otrokom, otrokom z zaostankom v razvoju, z disleksijo ter tistim, ki se s slovenskim jezikom srečujejo prvič. Izdanih je bilo 20 izvodov v sodelovanju s številnimi posamezniki in ustanovami ter ob podpori donatorjev.
V koprski knjigarni Libris so predstavili tipno slikanico Pošast Marlea avtorice Tine Saražin. To je njena druga tipna slikanica, prva je bila Slonček bonbonček, namenjena slepim in slabovidnim otrokom, otrokom z zaostankom v razvoju, z disleksijo ter tistim, ki se s slovenskim jezikom srečujejo prvič. Izdanih je bilo 20 izvodov v sodelovanju s številnimi posamezniki in ustanovami ter ob podpori donatorjev.
Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan je prejel nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2025, in sicer za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. S tem potrjujejo izredno predanost, s katero omogočajo učencem razvijanje njihovih zmožnosti in sposobnosti, spodbujajo njihovo samostojnost in vključevanje v širšo družbo. In to kljub veliki prostorski in tudi kadrovski stiski. Zato se posebej veselijo premikov naprej, v smeri popolne obnove centra v prihodnjih letih. Pgovarjali smo se z ravnateljico Natašo Brljavac.
Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan je prejel nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2025, in sicer za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. S tem potrjujejo izredno predanost, s katero omogočajo učencem razvijanje njihovih zmožnosti in sposobnosti, spodbujajo njihovo samostojnost in vključevanje v širšo družbo. In to kljub veliki prostorski in tudi kadrovski stiski. Zato se posebej veselijo premikov naprej, v smeri popolne obnove centra v prihodnjih letih. Pgovarjali smo se z ravnateljico Natašo Brljavac.
V oddaji bomo najprej spregovorili o e-odpadkih – kam izginejo, kaj vse mednje spada, koliko jih dejansko zberemo ter zakaj je pravica do popravila pomembna za okolje, gospodarstvo in našo denarnico. Pred osmo uro se bomo vrnili 600 let nazaj k zgodbi Veronike Deseniške, ene najbolj romantičnih, a tudi tragičnih žensk iz slovenske zgodovine, in pogledali, kako jo bodo obeležili v Celju. Po osmi uri v rubriki Svetujemo razkrivamo, zakaj po hitrem hujšanju pride do sprememb na obrazu, kako jih omiliti in kaj svetujejo strokovnjaki. V tretji uri bomo praznično obarvani, saj Maribor praznuje 861 let – med 17. in 20. oktobrom bo mesto zaživelo v ritmu brezplačnih koncertov, izletov, razstav, ustvarjalnih delavnic in piknikov. Okoli pol desete pa vas popeljemo v črno-beli televizijski čas: iz bogatega arhiva smo izbrali tri reportaže o družbeni prehrani, vi pa boste odločili, katero si bomo ogledali skupaj. Goran Obradovič se bo za eno jutro prelevil v vrtnarja, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
V oddaji bomo najprej spregovorili o e-odpadkih – kam izginejo, kaj vse mednje spada, koliko jih dejansko zberemo ter zakaj je pravica do popravila pomembna za okolje, gospodarstvo in našo denarnico. Pred osmo uro se bomo vrnili 600 let nazaj k zgodbi Veronike Deseniške, ene najbolj romantičnih, a tudi tragičnih žensk iz slovenske zgodovine, in pogledali, kako jo bodo obeležili v Celju. Po osmi uri v rubriki Svetujemo razkrivamo, zakaj po hitrem hujšanju pride do sprememb na obrazu, kako jih omiliti in kaj svetujejo strokovnjaki. V tretji uri bomo praznično obarvani, saj Maribor praznuje 861 let – med 17. in 20. oktobrom bo mesto zaživelo v ritmu brezplačnih koncertov, izletov, razstav, ustvarjalnih delavnic in piknikov. Okoli pol desete pa vas popeljemo v črno-beli televizijski čas: iz bogatega arhiva smo izbrali tri reportaže o družbeni prehrani, vi pa boste odločili, katero si bomo ogledali skupaj. Goran Obradovič se bo za eno jutro prelevil v vrtnarja, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
V ponedeljek smo obiskali tradicionalni vsakoletni Avdiofestival. Na njem se srečajo tisti, ki avdio ustvarjajo, in tisti, ki ga poslušajo. Pogovarjali smo se z ustvarjalci in obiskovalci. Prisluhnite.
V ponedeljek smo obiskali tradicionalni vsakoletni Avdiofestival. Na njem se srečajo tisti, ki avdio ustvarjajo, in tisti, ki ga poslušajo. Pogovarjali smo se z ustvarjalci in obiskovalci. Prisluhnite.
Dobrodošli v kvizu, kjer možgani telovadijo, kot da bi se prijavili na olimpijado znanja, in kjer je zabava obvezna. Danes vas čaka mešanica dejstev, presenečenj in tistih malih “aha!” trenutkov, ko ugotoviš, da svet ni le to, kar vidiš – ampak tudi, kar slišiš. Stopimo na vrtiljak, kjer je radovednost valuta, ki vedno prinaša dobiček! Tokrat smo preverili znanje na temo sluha. Kako bi se pa vi odrezala pri spodnjih vprašanjih? Teza 1: Najmanjša kost v telesu se nahaja v ušesu. DA / NE Teza 2: Sluh je hitrejši od vida. DA / NE Teza 3: Ribe so popolnoma gluha bitja. DA / NE Teza 4: Glasnost zvoka merimo v decibelih. DA / NE Teza 5: Eni najstarejših instrumentov na svetu so flavte, stare več kot 40.000 let. DA / NE
Dobrodošli v kvizu, kjer možgani telovadijo, kot da bi se prijavili na olimpijado znanja, in kjer je zabava obvezna. Danes vas čaka mešanica dejstev, presenečenj in tistih malih “aha!” trenutkov, ko ugotoviš, da svet ni le to, kar vidiš – ampak tudi, kar slišiš. Stopimo na vrtiljak, kjer je radovednost valuta, ki vedno prinaša dobiček! Tokrat smo preverili znanje na temo sluha. Kako bi se pa vi odrezala pri spodnjih vprašanjih? Teza 1: Najmanjša kost v telesu se nahaja v ušesu. DA / NE Teza 2: Sluh je hitrejši od vida. DA / NE Teza 3: Ribe so popolnoma gluha bitja. DA / NE Teza 4: Glasnost zvoka merimo v decibelih. DA / NE Teza 5: Eni najstarejših instrumentov na svetu so flavte, stare več kot 40.000 let. DA / NE
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Ljudje od nekdaj pripovedujemo zgodbe in od nekdaj so šle v uho. Pripovedovanje je najstarejša oblika pripovedi, v obdobju podkastov pa doživlja ponoven razcvet. Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?
Ljudje od nekdaj pripovedujemo zgodbe in od nekdaj so šle v uho. Pripovedovanje je najstarejša oblika pripovedi, v obdobju podkastov pa doživlja ponoven razcvet. Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Desetletje v primerjavi s tisočletnim razvojem človeških možganov morda res ni veliko, a je dovolj, da ponudi pestro paleto novih vpogledov in raziskovalnih dognanj – od nevrologije in psihiatrije do kognitivne nevroznanosti in psihologije. Danes o možganih vemo več kot kadar koli prej in še vedno ostaja neskončno veliko razlogov za radovednost. Ob desetletnici prve redne radijske oddaje o tem organu pri nas so možgani ne le na dlani, ampak tudi na odru Avdiofestivala. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, doc. dr. Blaž Koritnik, Breda Jelen Sobočan in dr. Hana Hawlina z voditeljico Mojco Delač.
Desetletje v primerjavi s tisočletnim razvojem človeških možganov morda res ni veliko, a je dovolj, da ponudi pestro paleto novih vpogledov in raziskovalnih dognanj – od nevrologije in psihiatrije do kognitivne nevroznanosti in psihologije. Danes o možganih vemo več kot kadar koli prej in še vedno ostaja neskončno veliko razlogov za radovednost. Ob desetletnici prve redne radijske oddaje o tem organu pri nas so možgani ne le na dlani, ampak tudi na odru Avdiofestivala. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, doc. dr. Blaž Koritnik, Breda Jelen Sobočan in dr. Hana Hawlina z voditeljico Mojco Delač.
Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Debata brez realnih omejitev. Za navdih ustvarjalcem in poslušalcem. Miha Šalehar (podkast Mihilizem), Boris Kokalj (Kokosy, Val 202), Marko Bratuš (Slovensko mladinsko gledališče) in Anja H. Ramšak (Radio 1) z voditeljico podkasta Rožnata dolina Katjo Stojnić.
Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Debata brez realnih omejitev. Za navdih ustvarjalcem in poslušalcem. Miha Šalehar (podkast Mihilizem), Boris Kokalj (Kokosy, Val 202), Marko Bratuš (Slovensko mladinsko gledališče) in Anja H. Ramšak (Radio 1) z voditeljico podkasta Rožnata dolina Katjo Stojnić.
Kaj radiu prinašajo nove in nove krize po svetu, kaj medijske spremembe in drugačne poslušalske navade ter (ne)zaupanje v novinarstvo in medije? Kako relevantne so avdio vsebine javnega radia med platformami tehnoloških velikanov na pametnih napravah in v avtomobilih ter med produkti umetne inteligence? Ali je radio samo še iglica v kupu digitalnega sena? Ali prava vrednost radia pride do izraza le še ob naravnih katastrofah, električnih mrkih in vojnah? Bo javne medije rešilo kakovostno novinarstvo, zaupanje javnosti ali dogovorjena poroka z algoritmi in digitalnimi platformami? Izzivov radiu ne bo z manjkalo, mu bo zmanjkalo sape? O tem z izjemno sogovornico Cillo Benkö, generalno direktorico švedskega javnega radia (Sveriges Radio), podpredsednico EBU, izrazito zagovornico kakovostnih javnih medijev in novinarstva, upamo si zapisati, da tudi eno najvplivnejših medijskih osebnosti v Evropi. Švedski radio velja za primer javnega medija, ki se izjemno uspešno prilagaja digitalni eri – z novimi platformami, naprednimi tehnologijami in inovacijami, predvsem pa s prilagajanjem spremenjenim navadam uporabnikov so radio utrdili kot vitalen medij, ki v rojstni deželi Spotifyja in v Evropi uživa zelo visoko zaupanje. Cilla Benkö Sveriges Radio vodi od leta 2012. Z njo se pogovarja Mirko Štular, direktor Radia Slovenija.
Kaj radiu prinašajo nove in nove krize po svetu, kaj medijske spremembe in drugačne poslušalske navade ter (ne)zaupanje v novinarstvo in medije? Kako relevantne so avdio vsebine javnega radia med platformami tehnoloških velikanov na pametnih napravah in v avtomobilih ter med produkti umetne inteligence? Ali je radio samo še iglica v kupu digitalnega sena? Ali prava vrednost radia pride do izraza le še ob naravnih katastrofah, električnih mrkih in vojnah? Bo javne medije rešilo kakovostno novinarstvo, zaupanje javnosti ali dogovorjena poroka z algoritmi in digitalnimi platformami? Izzivov radiu ne bo z manjkalo, mu bo zmanjkalo sape? O tem z izjemno sogovornico Cillo Benkö, generalno direktorico švedskega javnega radia (Sveriges Radio), podpredsednico EBU, izrazito zagovornico kakovostnih javnih medijev in novinarstva, upamo si zapisati, da tudi eno najvplivnejših medijskih osebnosti v Evropi. Švedski radio velja za primer javnega medija, ki se izjemno uspešno prilagaja digitalni eri – z novimi platformami, naprednimi tehnologijami in inovacijami, predvsem pa s prilagajanjem spremenjenim navadam uporabnikov so radio utrdili kot vitalen medij, ki v rojstni deželi Spotifyja in v Evropi uživa zelo visoko zaupanje. Cilla Benkö Sveriges Radio vodi od leta 2012. Z njo se pogovarja Mirko Štular, direktor Radia Slovenija.
Omogočanje dostopa do informacij vsem, torej tudi slepim, gluhim, ljudem z intelektualno oviranostjo in drugim, bi morala biti osnova vključujočih družb. Komu je dostop do spremljanja medijev in sprejemanja informacij omogočen, kdo vse pri tem sodeluje, kako pri tem pomaga tehnologija in kaj prinaša umetna inteligenca? Predstavitev ključnih načel digitalne dostopnosti ter preprostih korakov, kako jih vključiti v vsakdanjo prakso. Svoja pogleda združujeta predstavnika akademije (raziskovalni uvidi, smernice) in uporabniške organizacije (izkušnje iz prakse) z jasnimi primeri za takojšnjo uporabo. Sogovornika Ajde Kus (Val 202) sta Tatjana Knapp, direktorica Zavoda RISA, Centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanj, in Klemen Pečnik, asistent na Fakulteti za elektrotehniko, vodja Multimedijskega centra Laboratorija za multimedijo.
Omogočanje dostopa do informacij vsem, torej tudi slepim, gluhim, ljudem z intelektualno oviranostjo in drugim, bi morala biti osnova vključujočih družb. Komu je dostop do spremljanja medijev in sprejemanja informacij omogočen, kdo vse pri tem sodeluje, kako pri tem pomaga tehnologija in kaj prinaša umetna inteligenca? Predstavitev ključnih načel digitalne dostopnosti ter preprostih korakov, kako jih vključiti v vsakdanjo prakso. Svoja pogleda združujeta predstavnika akademije (raziskovalni uvidi, smernice) in uporabniške organizacije (izkušnje iz prakse) z jasnimi primeri za takojšnjo uporabo. Sogovornika Ajde Kus (Val 202) sta Tatjana Knapp, direktorica Zavoda RISA, Centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanj, in Klemen Pečnik, asistent na Fakulteti za elektrotehniko, vodja Multimedijskega centra Laboratorija za multimedijo.
Rob Rosenthal je avtor podkasta Sound School in po mnenju Ire Glassa “bržkone najboljši mentor za radio v ZDA”. Tudi zato smo ga že četrtič povabili v Slovenijo. Radijski novinarji so teden pred Avdiofestivalom mojstrili svoje pripovedovalske veščine na Kopah nad Slovenj Gradcem. V tem času je nastalo deset skrbno sestavljenih radijskih zgodb. To je delavnica, ki zaznamuje kariero novinarja, zaznamuje pa tudi poslušalce, ki se udeležijo zadnjega večera. Poslušanje najboljšega pripovedovanja. JEZIK: angleščina.
Rob Rosenthal je avtor podkasta Sound School in po mnenju Ire Glassa “bržkone najboljši mentor za radio v ZDA”. Tudi zato smo ga že četrtič povabili v Slovenijo. Radijski novinarji so teden pred Avdiofestivalom mojstrili svoje pripovedovalske veščine na Kopah nad Slovenj Gradcem. V tem času je nastalo deset skrbno sestavljenih radijskih zgodb. To je delavnica, ki zaznamuje kariero novinarja, zaznamuje pa tudi poslušalce, ki se udeležijo zadnjega večera. Poslušanje najboljšega pripovedovanja. JEZIK: angleščina.
Medijska zakonodaja, finančne težave, lastniške akrobacije, počasno prilagajanje tehnološkemu razvoju, padec zaupanja v novinarstvo, boj za oglaševalce in občinstva ... Težave slovenskih medijev ostajajo podobne že leta, če ne desetletja. Kje v tej enačbi je javnost? Če je temeljna valuta medijev zaupanje, koliko rezerve je še ostalo in kako jo povečati? Manica Janežič Ambrožič (TV Slovenija) z gosti: Janko Petrovec (Radio Koper), Ksenija Horvat (TV Slovenija), Matija Stepišnik (Večer) in Lenart J. Kučić (Ministrstvo za kulturo).
Medijska zakonodaja, finančne težave, lastniške akrobacije, počasno prilagajanje tehnološkemu razvoju, padec zaupanja v novinarstvo, boj za oglaševalce in občinstva ... Težave slovenskih medijev ostajajo podobne že leta, če ne desetletja. Kje v tej enačbi je javnost? Če je temeljna valuta medijev zaupanje, koliko rezerve je še ostalo in kako jo povečati? Manica Janežič Ambrožič (TV Slovenija) z gosti: Janko Petrovec (Radio Koper), Ksenija Horvat (TV Slovenija), Matija Stepišnik (Večer) in Lenart J. Kučić (Ministrstvo za kulturo).
Radio že dolgo ni več osrednji ponudnik glasbe. Poslušalcem jo predlagajo algoritmi na pretočnih platformah, sezname za poslušanje si ustvarjajo sami, radijske postaje so se vlogi trendsetterja po večini odpovedale tudi z degradacijo ali ukinitvijo dela glasbenih urednikov. Kaj še lahko počnemo z glasbo na radiu? Tudi v slovenskem prostoru ne manjka primerov, ki nakazujejo, da z glasbo lahko nagovorimo občinstvo v spremenjeni in zahtevni medijski krajini. Kako še bi lahko izkoristili potencial glasbe? Jernej Sobočan Ivanovič (Val 202) z gosti: Jana Morelj (Radio 1 rock), Andrej Karoli (Val 202), Tadej Sadar (Radio Ognjišče), Borut Kampuš (Radio Si).
Radio že dolgo ni več osrednji ponudnik glasbe. Poslušalcem jo predlagajo algoritmi na pretočnih platformah, sezname za poslušanje si ustvarjajo sami, radijske postaje so se vlogi trendsetterja po večini odpovedale tudi z degradacijo ali ukinitvijo dela glasbenih urednikov. Kaj še lahko počnemo z glasbo na radiu? Tudi v slovenskem prostoru ne manjka primerov, ki nakazujejo, da z glasbo lahko nagovorimo občinstvo v spremenjeni in zahtevni medijski krajini. Kako še bi lahko izkoristili potencial glasbe? Jernej Sobočan Ivanovič (Val 202) z gosti: Jana Morelj (Radio 1 rock), Andrej Karoli (Val 202), Tadej Sadar (Radio Ognjišče), Borut Kampuš (Radio Si).
Belokranjska kantavtorica Claudizu je izdala svoj debitantski album 'Z menoj'. Na njem je 12 skladb o odnosih, ljubezni in življenju, skozi prizmo njenega osebnega ustvarjalnega popotovanja – od študentskih let na Primorskem, postankov v Kočevju, do današnjega mirnejšega ritma v Beli krajini. Prvi single, s katerim predstavlja album, je skladba 'Kaj mi ostane', ki je postala Pesem in pol.
Belokranjska kantavtorica Claudizu je izdala svoj debitantski album 'Z menoj'. Na njem je 12 skladb o odnosih, ljubezni in življenju, skozi prizmo njenega osebnega ustvarjalnega popotovanja – od študentskih let na Primorskem, postankov v Kočevju, do današnjega mirnejšega ritma v Beli krajini. Prvi single, s katerim predstavlja album, je skladba 'Kaj mi ostane', ki je postala Pesem in pol.
Kje je prihodnost oglaševanja avdio vsebin? Ob linearnem poslušanju, na spletu, med podkasti ali na družabnih omrežjih? Kdo postavlja trende? Imata vplivnica ali vplivnež večji potencial kot novinarka ali novinar? Kakšne avdio zgodbe zanimajo oglaševalce? Pogovor o prepletu avdia na različnih platformah in oglaševalskem potencialu. Boštjan Reberšak (Val 202) z gosti: Nastja Poljšak (OMG), Katarina Marinč (Media Publikum), Aleš Petejan (Mastercard), Filip Flisar (nekadnji smučar).
Kje je prihodnost oglaševanja avdio vsebin? Ob linearnem poslušanju, na spletu, med podkasti ali na družabnih omrežjih? Kdo postavlja trende? Imata vplivnica ali vplivnež večji potencial kot novinarka ali novinar? Kakšne avdio zgodbe zanimajo oglaševalce? Pogovor o prepletu avdia na različnih platformah in oglaševalskem potencialu. Boštjan Reberšak (Val 202) z gosti: Nastja Poljšak (OMG), Katarina Marinč (Media Publikum), Aleš Petejan (Mastercard), Filip Flisar (nekadnji smučar).
Hrupni sosedje so lahko zelo moteči, a ko nekdo v svojem stanovanju čez dan vadi klavir ob zmerni glasnosti, se postavi povsem legitimno vprašanje: ali gre res za motenje javnega reda in miru? Čeprav so pogledi na to so različni, je zakon jasen in lahko igranje opredeli kot prekršek – in to ne glede na uro. Zato so v Zvezi Prijateljev Mladine Slovenije pripravili apel odločevalcem o spremembah zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je prav zdaj v obravnavi. Preverili smo, kaj pomeni vadba doma za razvoj otrok, ali bi morda otroci lahko vadili zgolj v glasbenih šolah, za komentar pa smo zaprosili tudi generalno sekretarko Zveze Prijateljev Mladine Slovenije.
Hrupni sosedje so lahko zelo moteči, a ko nekdo v svojem stanovanju čez dan vadi klavir ob zmerni glasnosti, se postavi povsem legitimno vprašanje: ali gre res za motenje javnega reda in miru? Čeprav so pogledi na to so različni, je zakon jasen in lahko igranje opredeli kot prekršek – in to ne glede na uro. Zato so v Zvezi Prijateljev Mladine Slovenije pripravili apel odločevalcem o spremembah zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je prav zdaj v obravnavi. Preverili smo, kaj pomeni vadba doma za razvoj otrok, ali bi morda otroci lahko vadili zgolj v glasbenih šolah, za komentar pa smo zaprosili tudi generalno sekretarko Zveze Prijateljev Mladine Slovenije.
Alzacija leži na vzhodu Francije in meji na Nemčijo in Švico. Njena lega vpliva tudi na regionalno kuhinjo, ki pa se ne ozira na meje. Jedi so krepke in hranljive, a tudi prefinjene. Vinogradništvo so v te kraje prinesli Rimljani. Skozi stoletja so se tu razvila bela vina najvišje kakovosti, po katerih je Alzacija znana daleč prek svojih meja.
Alzacija leži na vzhodu Francije in meji na Nemčijo in Švico. Njena lega vpliva tudi na regionalno kuhinjo, ki pa se ne ozira na meje. Jedi so krepke in hranljive, a tudi prefinjene. Vinogradništvo so v te kraje prinesli Rimljani. Skozi stoletja so se tu razvila bela vina najvišje kakovosti, po katerih je Alzacija znana daleč prek svojih meja.
Ste vedeli, da je bila Cukrarna nekoč največja rafinerija sladkorja v habsburški monarhiji, da so v njej zagnali prvi parni stroj v slovenskih deželah in da je prav na njenem dvorišču zasijal prvi tovarniški dimnik na naših tleh? Radiovedni se na Avdiofestivalu podajamo po zgodovinski poti sladkorja, zanima nas tudi, zakaj se tako radi sladkamo z njim in kje vse na nas prežijo skriti sladkorji. In ker je o sladkorju nemogoče le govoriti, vse povedano uravnotežujemo z eksperimentiranjem z njim. Avtorice Radiovednih Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič z gosti: Marko Jeran, Institut Jožef Stefan, Ana Maglov, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo, Barbara Zajc Tekavec, BIC Ljubljana, in Blaž Vurnik, Mestni muzej.
Ste vedeli, da je bila Cukrarna nekoč največja rafinerija sladkorja v habsburški monarhiji, da so v njej zagnali prvi parni stroj v slovenskih deželah in da je prav na njenem dvorišču zasijal prvi tovarniški dimnik na naših tleh? Radiovedni se na Avdiofestivalu podajamo po zgodovinski poti sladkorja, zanima nas tudi, zakaj se tako radi sladkamo z njim in kje vse na nas prežijo skriti sladkorji. In ker je o sladkorju nemogoče le govoriti, vse povedano uravnotežujemo z eksperimentiranjem z njim. Avtorice Radiovednih Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič z gosti: Marko Jeran, Institut Jožef Stefan, Ana Maglov, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo, Barbara Zajc Tekavec, BIC Ljubljana, in Blaž Vurnik, Mestni muzej.
V programih Radia Slovenija so bile od prejšnje edicije Avdiofestivala predvajane številne dobre zgodbe. Izbrane poslušamo ter spoznavamo avtorice Marišo Bizjak (Radio Koper), Nežo Borkovič (Val 202) in Saro Zmrzlak (Radio Maribor) ter osrednje protagoniste. To so Nada Branković, ki je pri 54 letih, potem ko je ostala brez službe, začela samostojno pot ročne izdelave kulinaričnih specialitet. Začelo se je s štruklji, danes jih izdelujejo 10 vrst. Sodelujeta Irina Delina in Olena Kuščeva, ki sta se po ruski invaziji poslovili od ljubljenih v Ukrajini, z otroki odšli v Slovenijo in tu začeli znova. Do danes sta se opolnomočili in uresničili svoje poklicne želje. Z nami pa je tudi Aleksander, krajše Aleks, ki živi v garaži. Velikodušno mu jo je za nekaj evrov na mesec odstopil mimoidoči, ko je videl, da 50-letni Korošec nima doma. Prodaja časopis Kralji ulice. Je eden tistih, ki mimoidočim na poti v službo zaželi lep dan.
V programih Radia Slovenija so bile od prejšnje edicije Avdiofestivala predvajane številne dobre zgodbe. Izbrane poslušamo ter spoznavamo avtorice Marišo Bizjak (Radio Koper), Nežo Borkovič (Val 202) in Saro Zmrzlak (Radio Maribor) ter osrednje protagoniste. To so Nada Branković, ki je pri 54 letih, potem ko je ostala brez službe, začela samostojno pot ročne izdelave kulinaričnih specialitet. Začelo se je s štruklji, danes jih izdelujejo 10 vrst. Sodelujeta Irina Delina in Olena Kuščeva, ki sta se po ruski invaziji poslovili od ljubljenih v Ukrajini, z otroki odšli v Slovenijo in tu začeli znova. Do danes sta se opolnomočili in uresničili svoje poklicne želje. Z nami pa je tudi Aleksander, krajše Aleks, ki živi v garaži. Velikodušno mu jo je za nekaj evrov na mesec odstopil mimoidoči, ko je videl, da 50-letni Korošec nima doma. Prodaja časopis Kralji ulice. Je eden tistih, ki mimoidočim na poti v službo zaželi lep dan.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo povemo, kakšno vreme nas čaka in kaj je zapisano v zvezdah. V rubriki »Miti in resnice« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme in trditve, strokovnjaki pa jih pojasnijo in argumentirajo. Terenska ekipa je vedno v pripravljenosti in na lovu za dobrimi zgodbami v centru in okolici glavnega mesta. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut. V rubriki Zdravje, po poročilih ob osmih, gostimo specialiste UKC LJ, ki svetujejo in pomagajo na daljavo. V Domači lekarni z zeliščarji, aromaterapevti, nutricisti predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Stalnici ponedeljkovih juter sta tudi Jezikovni kotiček ter rubrika oziroma podkast Ženska, kjer predstavimo posebne in drugačne predstavnice ženskega spola. Ponedeljkova jutra zaokrožijo Jutranji tobogan z mladimi in perspektivnimi pevskimi talenti ter Znani pari, kjer gostimo prepoznavne medijske zakonske dvojice.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo povemo, kakšno vreme nas čaka in kaj je zapisano v zvezdah. V rubriki »Miti in resnice« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme in trditve, strokovnjaki pa jih pojasnijo in argumentirajo. Terenska ekipa je vedno v pripravljenosti in na lovu za dobrimi zgodbami v centru in okolici glavnega mesta. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut. V rubriki Zdravje, po poročilih ob osmih, gostimo specialiste UKC LJ, ki svetujejo in pomagajo na daljavo. V Domači lekarni z zeliščarji, aromaterapevti, nutricisti predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Stalnici ponedeljkovih juter sta tudi Jezikovni kotiček ter rubrika oziroma podkast Ženska, kjer predstavimo posebne in drugačne predstavnice ženskega spola. Ponedeljkova jutra zaokrožijo Jutranji tobogan z mladimi in perspektivnimi pevskimi talenti ter Znani pari, kjer gostimo prepoznavne medijske zakonske dvojice.
"Nič hudega, če nas ljudje v dvorani slišijo, saj smo podpisani v gledališkem listu," pravi Neva Mauser Lenarčič, ki se je v vlogi šepetalke prvič preizkusila pred 60 leti. V mesecu jezikovnih poklicev gostimo nekaj ljudi, ki delajo z jezikom na res posebne načine. Eden takih poklicev je šepetalec v gledališču.
"Nič hudega, če nas ljudje v dvorani slišijo, saj smo podpisani v gledališkem listu," pravi Neva Mauser Lenarčič, ki se je v vlogi šepetalke prvič preizkusila pred 60 leti. V mesecu jezikovnih poklicev gostimo nekaj ljudi, ki delajo z jezikom na res posebne načine. Eden takih poklicev je šepetalec v gledališču.
Čez dober mesec dni bo 90 let dopolnila Avguština Čebokelj, rojena v Podkraju. Njeno zgodbo bomo poslušali v današnji rubriki None in nonoti. Odraščala je v družini s šestimi otroki. Zaposlena je bila kot natakarica; naprej v domačem kraju, kasneje na Dobrovem in v Logatcu, kjer so gostili tudi nekdanjega predsednika Jugoslavije, Tita.
Čez dober mesec dni bo 90 let dopolnila Avguština Čebokelj, rojena v Podkraju. Njeno zgodbo bomo poslušali v današnji rubriki None in nonoti. Odraščala je v družini s šestimi otroki. Zaposlena je bila kot natakarica; naprej v domačem kraju, kasneje na Dobrovem in v Logatcu, kjer so gostili tudi nekdanjega predsednika Jugoslavije, Tita.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.