Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Za hrvaško mezzosopranistko Nado Puttar-Gold je bilo, kot je sama dejala, petje življenjska potreba; in to tolikšna, da so jo njeni najožji sorodniki in prijatelji v šali imenovali "pevska obsedenka".
Za hrvaško mezzosopranistko Nado Puttar-Gold je bilo, kot je sama dejala, petje življenjska potreba; in to tolikšna, da so jo njeni najožji sorodniki in prijatelji v šali imenovali "pevska obsedenka".
v odlomkih izpod peres Mozarta, Verdija in Prokofjeva.
v odlomkih izpod peres Mozarta, Verdija in Prokofjeva.
Uglasbitev grškega mita o nedolžnem in hkrati krivem Ojdipu.
Uglasbitev grškega mita o nedolžnem in hkrati krivem Ojdipu.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Glinka je brez dvoma utemeljitelj prvega in umetniško prečiščenega nacionalnega sloga v ruski glasbi in tako seveda stoji tudi na mejniku, ki ga dandanes označuje têrmin ruska opera. A pot do nje je tlakovalo precejšnje število umetnikov, ki so že od druge polovice 18. stoletja dalje skušali najti posebno rusko topiko in nacionalni ruski slog glasbenega gledališča. Med ruskimi skladatelji 18. stoletja, skladatelji, ki so uveljavljali značilnosti domače umetnosti, pa je vsekakor najpomembnejši Jevstignej Ipatjevič Fomin.
Glinka je brez dvoma utemeljitelj prvega in umetniško prečiščenega nacionalnega sloga v ruski glasbi in tako seveda stoji tudi na mejniku, ki ga dandanes označuje têrmin ruska opera. A pot do nje je tlakovalo precejšnje število umetnikov, ki so že od druge polovice 18. stoletja dalje skušali najti posebno rusko topiko in nacionalni ruski slog glasbenega gledališča. Med ruskimi skladatelji 18. stoletja, skladatelji, ki so uveljavljali značilnosti domače umetnosti, pa je vsekakor najpomembnejši Jevstignej Ipatjevič Fomin.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Pred nami je drugo dejanje musicala Anastazija, ki je nastal po istoimenskem filmu iz leta 1997. Pripoveduje legendo velike vojvodinje Anastazije Ruske, ki naj bi preživela usmrtitev svoje družine. Sirota Anya, ki si želi najti kakršno koli sled za svojo družino, se v zgodbi, potem ko spozna moškega, ki hoče njeno podobnost veliki vojvodinji izkoristiti, prelevi v Anastazijo. Kot so pozneje ugotovili, je bila ženska, ki se je izdajala za Anastazijo, Poljakinja Franziska Schanzkowska, znana tudi kot Fraulein Unbekannt, Anna Tschaikovsky, Anastasia Tschaikovsky in Anastasia Manahan, ki je leta 1981, stara 87 let, umrla v New Yorku.
Pred nami je drugo dejanje musicala Anastazija, ki je nastal po istoimenskem filmu iz leta 1997. Pripoveduje legendo velike vojvodinje Anastazije Ruske, ki naj bi preživela usmrtitev svoje družine. Sirota Anya, ki si želi najti kakršno koli sled za svojo družino, se v zgodbi, potem ko spozna moškega, ki hoče njeno podobnost veliki vojvodinji izkoristiti, prelevi v Anastazijo. Kot so pozneje ugotovili, je bila ženska, ki se je izdajala za Anastazijo, Poljakinja Franziska Schanzkowska, znana tudi kot Fraulein Unbekannt, Anna Tschaikovsky, Anastasia Tschaikovsky in Anastasia Manahan, ki je leta 1981, stara 87 let, umrla v New Yorku.
pojejo odlomke iz del Kilarja, Webbra, Masseneta, Aljabjeva, Rossinija, Lehárja, Verdija, Borodina in Leoncavalla.
pojejo odlomke iz del Kilarja, Webbra, Masseneta, Aljabjeva, Rossinija, Lehárja, Verdija, Borodina in Leoncavalla.
Lepo in nesrečno nimfo spremenijo v medvedko, ki se nato preobrazi v veličastno ozvezdje.
Lepo in nesrečno nimfo spremenijo v medvedko, ki se nato preobrazi v veličastno ozvezdje.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Uradno priznano najkrajšo opero na svetu (Sipine časa) je leta 1993 napisal valižanski skladatelj Peter Reynolds. Za začetnika izrazito kratkih, tako imenovanih "minutnih oper" velja Darius Milhaud s tremi, manj kot deset minut trajajočimi miniaturami Ugrabljena Evropa, Zapuščena Ariadna in Osvobojeni Tezej, nastalimi leta 1927, med slovenskimi skladatelji pa se je te forme lotil Slavko Osterc.
Uradno priznano najkrajšo opero na svetu (Sipine časa) je leta 1993 napisal valižanski skladatelj Peter Reynolds. Za začetnika izrazito kratkih, tako imenovanih "minutnih oper" velja Darius Milhaud s tremi, manj kot deset minut trajajočimi miniaturami Ugrabljena Evropa, Zapuščena Ariadna in Osvobojeni Tezej, nastalimi leta 1927, med slovenskimi skladatelji pa se je te forme lotil Slavko Osterc.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V današnji in prihodnji oddaji bomo slišali zgodbo velike vojvodinje Anastazije Ruske, pravzaprav bomo slišali zgodbo po zgodbi. Zgodba Anastazije Ruske, ki se je v Sankt Peterburgu rodila Nikolaju II. in njegovi ženi Aleksandri, se je namreč končala, po Leninovem ukazu, v Sibiriji. Pred nami je torej glasbena pripoved zgodbe, ki se je nadaljevala po smrti Anastazije Ruske. Ker njenih ostankov niso našli vse do leta 2007, so se razbohotile govorice, da je še živa, in iz govoric se je izvila njena dvojnica, ki je hotela postati Anastazija Romanova. Danes prisluhnite prvemu delu.
V današnji in prihodnji oddaji bomo slišali zgodbo velike vojvodinje Anastazije Ruske, pravzaprav bomo slišali zgodbo po zgodbi. Zgodba Anastazije Ruske, ki se je v Sankt Peterburgu rodila Nikolaju II. in njegovi ženi Aleksandri, se je namreč končala, po Leninovem ukazu, v Sibiriji. Pred nami je torej glasbena pripoved zgodbe, ki se je nadaljevala po smrti Anastazije Ruske. Ker njenih ostankov niso našli vse do leta 2007, so se razbohotile govorice, da je še živa, in iz govoric se je izvila njena dvojnica, ki je hotela postati Anastazija Romanova. Danes prisluhnite prvemu delu.
... nas bo nagovorila z odlomki iz opusov Hasseja, Händla, Rossinija, de Maja, Richarda Straussa, Sorozábala in Bellinija.
... nas bo nagovorila z odlomki iz opusov Hasseja, Händla, Rossinija, de Maja, Richarda Straussa, Sorozábala in Bellinija.
Wolfgang Pauli in Carl Gustav Jung sta v središču novega dela z izmišljeno zgodbo - prvič na naših valovih.
Wolfgang Pauli in Carl Gustav Jung sta v središču novega dela z izmišljeno zgodbo - prvič na naših valovih.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Do leta 1878, ko je neodvisnost Srbije dobila mednarodno priznanje, je bil Wagner že dolgo nesporni skladateljski zvezdnik, zato so mladi Srbi, ki so v zadnji četrtini 19. stoletja glasbo študirali na nemških in avstro-ogrskih konservatorijih kazali izjemno zanimanje za Wagnerjeve glasbene drame, ki so jih imeli priložnost videti na opernih odrih teh držav.
Do leta 1878, ko je neodvisnost Srbije dobila mednarodno priznanje, je bil Wagner že dolgo nesporni skladateljski zvezdnik, zato so mladi Srbi, ki so v zadnji četrtini 19. stoletja glasbo študirali na nemških in avstro-ogrskih konservatorijih kazali izjemno zanimanje za Wagnerjeve glasbene drame, ki so jih imeli priložnost videti na opernih odrih teh držav.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Young Frankenstein ali Mladi Frankenstein v prevodu je muzikal (danes bomo poslušali glasbo iz drugega dejanja), za katerega sta scenarij napisala Mel Brooks in Thomas Meehan, pod glasbo in besedila pa se je podpisal samo Mel Brooks. Muzikal je stopil na broadwajske deske novembra leta 2007 in slabi dve leti pozneje z njih tudi sestopil. Občinstvo in kritiki so z odrske postavitve namreč odhajali mešanih občutkov. Lahko iz starega narediš novo? Večna težava družine Frankenstein je pravzaprav enaka tisti, pred katero se je znašel Mel Brooks. Izkopal je filmsko komedijo iz leta 1974 in novi utrip poiskal v glasbenem gledališču. Prisluhnimo torej glasbi drugega dejanja in sami preverimo, kako drugačno je lahko staro, ki je – zakrpano – postalo novo.
Young Frankenstein ali Mladi Frankenstein v prevodu je muzikal (danes bomo poslušali glasbo iz drugega dejanja), za katerega sta scenarij napisala Mel Brooks in Thomas Meehan, pod glasbo in besedila pa se je podpisal samo Mel Brooks. Muzikal je stopil na broadwajske deske novembra leta 2007 in slabi dve leti pozneje z njih tudi sestopil. Občinstvo in kritiki so z odrske postavitve namreč odhajali mešanih občutkov. Lahko iz starega narediš novo? Večna težava družine Frankenstein je pravzaprav enaka tisti, pred katero se je znašel Mel Brooks. Izkopal je filmsko komedijo iz leta 1974 in novi utrip poiskal v glasbenem gledališču. Prisluhnimo torej glasbi drugega dejanja in sami preverimo, kako drugačno je lahko staro, ki je – zakrpano – postalo novo.
prepevajo odlomke izpod peres Verdija, Bellinija, Masseneta, Davida, Puccinija, Mozarta in Stolza.
prepevajo odlomke izpod peres Verdija, Bellinija, Masseneta, Davida, Puccinija, Mozarta in Stolza.
Mitološka zgodba o Psihi, žrtvi svoje lastne lepote, in Erosu, ki jo poskuša rešiti - prvič na naših valovih.
Mitološka zgodba o Psihi, žrtvi svoje lastne lepote, in Erosu, ki jo poskuša rešiti - prvič na naših valovih.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz svetovno znanih muzikalov, ki so poželi uspeh na odmevnih odrih glasbenih gledališč West Enda v Londonu in Broadwaya v New Yorku. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska. Na sporedu so izbrani odlomki iz muzikalov Doktor Jekyll in gospod Hyde, Kabaret, Zgodba iz Zahodne strani, Lasje ter Porgy in Bess.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz svetovno znanih muzikalov, ki so poželi uspeh na odmevnih odrih glasbenih gledališč West Enda v Londonu in Broadwaya v New Yorku. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska. Na sporedu so izbrani odlomki iz muzikalov Doktor Jekyll in gospod Hyde, Kabaret, Zgodba iz Zahodne strani, Lasje ter Porgy in Bess.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Mačke, Jožef in njegov čudoviti pisani plašč ter Evita. Glasbo za vse omenjene muzikale je ustvaril angleški gledališki režiser in skladatelj številnih svetovno znanih muzikalov, Andrew Lloyd Webber. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih predstavila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so tako nastopili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Mačke, Jožef in njegov čudoviti pisani plašč ter Evita. Glasbo za vse omenjene muzikale je ustvaril angleški gledališki režiser in skladatelj številnih svetovno znanih muzikalov, Andrew Lloyd Webber. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih predstavila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so tako nastopili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikala Les Misérables – Nesrečniki, ki sledi zgodbi istoimenskega romana francoskega pesnika in romanopisca Victorja Hugoja. Glasbo zanj je napisal Claude- Michel Schönberg, izvirna besedila v francoščini Alain Boublil in Jean-Marc Natel, libreto v angleškem jeziku pa je delo Herberta Kretzmerja. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta izvedbo pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikala Les Misérables – Nesrečniki, ki sledi zgodbi istoimenskega romana francoskega pesnika in romanopisca Victorja Hugoja. Glasbo zanj je napisal Claude- Michel Schönberg, izvirna besedila v francoščini Alain Boublil in Jean-Marc Natel, libreto v angleškem jeziku pa je delo Herberta Kretzmerja. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta izvedbo pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
Na Čarobnem decembru, kot je poimenoval svoj čarobni praznični muzikal, se bodo Ribiču Pepetu pridružili Dedek Mraz, Božiček in Miklavž, Otroški pevski zbor RTV Slovenija in plesalci Plesnega mesta. Skozi zabavno in veselo zgodbo nam bodo predstavili otroške ljudske pesmice, ki so izšle tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija z naslovom Barčica po morju plava in so postale velika glasbena uspešnica.
Na Čarobnem decembru, kot je poimenoval svoj čarobni praznični muzikal, se bodo Ribiču Pepetu pridružili Dedek Mraz, Božiček in Miklavž, Otroški pevski zbor RTV Slovenija in plesalci Plesnega mesta. Skozi zabavno in veselo zgodbo nam bodo predstavili otroške ljudske pesmice, ki so izšle tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija z naslovom Barčica po morju plava in so postale velika glasbena uspešnica.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali v svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali v svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
S sopranistko Simono Raffanelli Krajnc smo televizijsko upodobili arijo Tatjane iz opere Evgenij Onjegin petra iljiča Čajkovskega. Arijo smo tonsko posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko Liorja Shambadala. Urednica Danica Dolinar, režiser Simon Obleščak.
S sopranistko Simono Raffanelli Krajnc smo televizijsko upodobili arijo Tatjane iz opere Evgenij Onjegin petra iljiča Čajkovskega. Arijo smo tonsko posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko Liorja Shambadala. Urednica Danica Dolinar, režiser Simon Obleščak.
Novomeški simfonični orkester z osmimi solisti in tremi pevskimi zbori Krka, Revoz in Pomlad krstno predstavlja opereto Ženin v zagati skladatelja Viktorja Parme. Izvirno besedilo operete se ni ohranilo, zato je nov libreto po motivih Arnošta Grunda napisal ddr. Igor Grdina. Solisti so bili: Marjetka Podgoršek Horžen (sopran), Katja Konvalinka (sopran), Irena Akweley Yebuah Tiran (alt), Marjan Trček (tenor), Andrej Debevec (tenor), Darko Vidic (bariton) in Zoran Potočan (bas). Povezovalka operete je bila Tajda Lekše, dirigent pa Sandi Franko. Zgodba operete je postavljena v New York v zgodnje 20. stoletje, Viktor Parma (1858–1924) pa je to spevno opereto napisal med letoma 1916 in 1917.
Novomeški simfonični orkester z osmimi solisti in tremi pevskimi zbori Krka, Revoz in Pomlad krstno predstavlja opereto Ženin v zagati skladatelja Viktorja Parme. Izvirno besedilo operete se ni ohranilo, zato je nov libreto po motivih Arnošta Grunda napisal ddr. Igor Grdina. Solisti so bili: Marjetka Podgoršek Horžen (sopran), Katja Konvalinka (sopran), Irena Akweley Yebuah Tiran (alt), Marjan Trček (tenor), Andrej Debevec (tenor), Darko Vidic (bariton) in Zoran Potočan (bas). Povezovalka operete je bila Tajda Lekše, dirigent pa Sandi Franko. Zgodba operete je postavljena v New York v zgodnje 20. stoletje, Viktor Parma (1858–1924) pa je to spevno opereto napisal med letoma 1916 in 1917.