Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Mihail Glinka je živel v času, ko se je samozavestna in samozadostna Rusija, ki je premagala Napoleona, počasi začela zavedati, da ni mogoče v nedogled živeti od stare slave. Tujina je za podložnike sanktpeterburškega imperatorja spet postala privlačna (kakor je bila že v času razsvetljencev): tam, torej v tujini, je bilo mogoče najti najrazličnejše pobude tudi za spremembe v domovini.
Mihail Glinka je živel v času, ko se je samozavestna in samozadostna Rusija, ki je premagala Napoleona, počasi začela zavedati, da ni mogoče v nedogled živeti od stare slave. Tujina je za podložnike sanktpeterburškega imperatorja spet postala privlačna (kakor je bila že v času razsvetljencev): tam, torej v tujini, je bilo mogoče najti najrazličnejše pobude tudi za spremembe v domovini.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Oddajo namenjamo glasbi iz severnoameriške serije z naslovom Glee, katere dobršen del je namenjen vokalnim poustvarjalcem (v našem primeru gre za igralce, vokaliste in tudi plesalce) in seveda predvsem skladbam, s katerimi nadaljujejo, poglabljajo in širijo zgodbo, ki jo prinaša vsaka posamezna serija. Čeprav je iskanje skladb, ustvarjalci serije so se morali ozirati na zgodbo posamezne serije, vodilo tudi v zakladnico uspešnic popularne glasbe, bomo v oddaji poslušali le tiste, ki so sestavni del različnih muzikalov.
Oddajo namenjamo glasbi iz severnoameriške serije z naslovom Glee, katere dobršen del je namenjen vokalnim poustvarjalcem (v našem primeru gre za igralce, vokaliste in tudi plesalce) in seveda predvsem skladbam, s katerimi nadaljujejo, poglabljajo in širijo zgodbo, ki jo prinaša vsaka posamezna serija. Čeprav je iskanje skladb, ustvarjalci serije so se morali ozirati na zgodbo posamezne serije, vodilo tudi v zakladnico uspešnic popularne glasbe, bomo v oddaji poslušali le tiste, ki so sestavni del različnih muzikalov.
izvajajo odlomke iz del Mascagnija, Wagnerja, Thomasa, Offenbacha, Giordana, Verdija in Puccinija.
izvajajo odlomke iz del Mascagnija, Wagnerja, Thomasa, Offenbacha, Giordana, Verdija in Puccinija.
Ljubezen mladega para je na preizkušnji, ko jima spletkar prekriža načrt za poroko – prvič naši valovih.
Ljubezen mladega para je na preizkušnji, ko jima spletkar prekriža načrt za poroko – prvič naši valovih.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Mozartov opus obsega številne samostojne arije, namenjene bodisi koncertnemu izvajanju bodisi vstavljanju v opere drugih skladateljev, kar je bila v tistem času ustaljena praksa; tako kot je operne vloge pisal z mislijo na konkretne izvajalce, je ravnal tudi pri koncertnih arijah – pogosto se je hvalil, da kakor krojač ustvarja popolne arije po meri pevcev.
Mozartov opus obsega številne samostojne arije, namenjene bodisi koncertnemu izvajanju bodisi vstavljanju v opere drugih skladateljev, kar je bila v tistem času ustaljena praksa; tako kot je operne vloge pisal z mislijo na konkretne izvajalce, je ravnal tudi pri koncertnih arijah – pogosto se je hvalil, da kakor krojač ustvarja popolne arije po meri pevcev.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Pod muzikal Oliver!, ki je nastal po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, se je podpisal Lionel Bart, za to glasbeno delo je namreč napisal glasbo, scenarij in besedila songov. Pred nami pa je drugo dejanje dela, ki so ga prvič uprizorili na londonskem West Endu davnega leta 1960.
Pod muzikal Oliver!, ki je nastal po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, se je podpisal Lionel Bart, za to glasbeno delo je namreč napisal glasbo, scenarij in besedila songov. Pred nami pa je drugo dejanje dela, ki so ga prvič uprizorili na londonskem West Endu davnega leta 1960.
Arlena, Offenbacha, Bizeta, Gounoda, Ravela, Verdija, Puccinija in Donizettija.
Arlena, Offenbacha, Bizeta, Gounoda, Ravela, Verdija, Puccinija in Donizettija.
Tragična zgodba o pariški kurtizani, razklani med družbeno sprejemljivim in narekom srca.
Tragična zgodba o pariški kurtizani, razklani med družbeno sprejemljivim in narekom srca.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.
Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Oliver! je angleški muzikal, nastal je po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, pod katerega se je podpisal Lionel Bart. Delo je na W est Endu doživelo premiero leta 1960, na Broadwayju pa leta 1963. Po dobrega pol stoletja pa se je Oliver znašel tudi med nami ...
Oliver! je angleški muzikal, nastal je po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, pod katerega se je podpisal Lionel Bart. Delo je na W est Endu doživelo premiero leta 1960, na Broadwayju pa leta 1963. Po dobrega pol stoletja pa se je Oliver znašel tudi med nami ...
pojejo odlomke iz del Monteverdija, Händla, Mozarta, Bizeta, Verdija, Leoncavalla, Čajkovskega in Thomasa.
pojejo odlomke iz del Monteverdija, Händla, Mozarta, Bizeta, Verdija, Leoncavalla, Čajkovskega in Thomasa.
Skrivnostna, grozljiva tematika ponazarja zlo usodo in napoveduje tragičen konec.
Skrivnostna, grozljiva tematika ponazarja zlo usodo in napoveduje tragičen konec.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Dandanes se ovacije po izvrstni interpretaciji v opernem avditoriju razležejo spontano, v obdobju tako imenovanih klak pa se spontani aplavzi niso mogli zgoditi ravno zlahka. Sprva so klake funkcionirale kot nekakšna neuradna kritika, kaj kmalu pa je aplavze začel narekovati denar.
Dandanes se ovacije po izvrstni interpretaciji v opernem avditoriju razležejo spontano, v obdobju tako imenovanih klak pa se spontani aplavzi niso mogli zgoditi ravno zlahka. Sprva so klake funkcionirale kot nekakšna neuradna kritika, kaj kmalu pa je aplavze začel narekovati denar.
izpod peres Händla, Lea, Donizettija, Porpore, Richarda Straussa, Gastaldona, Puccinija in Offenbacha.
izpod peres Händla, Lea, Donizettija, Porpore, Richarda Straussa, Gastaldona, Puccinija in Offenbacha.
Dramatično zgodbo dopolnjujejo groteskni, sentimentalni in burleskni elementi - prvič na naših valovih.
Dramatično zgodbo dopolnjujejo groteskni, sentimentalni in burleskni elementi - prvič na naših valovih.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Giuseppe Verdi, pozneje mitologiziran kot "pravi" Italijan, se je 10. oktobra leta 1813 rodil kot francoski podanik, kar pa ga je očitno dovolj motilo, da je za letnico svojega rojstva pozneje navajal leto 1814.
Giuseppe Verdi, pozneje mitologiziran kot "pravi" Italijan, se je 10. oktobra leta 1813 rodil kot francoski podanik, kar pa ga je očitno dovolj motilo, da je za letnico svojega rojstva pozneje navajal leto 1814.
Vrhunski basbaritonist Marcos Fink v televizijski upodobitvni interpretira arijo Gremina iz opere Evgenij Onjegin skladatelja Petra Iljiča Čajskovskega.
Vrhunski basbaritonist Marcos Fink v televizijski upodobitvni interpretira arijo Gremina iz opere Evgenij Onjegin skladatelja Petra Iljiča Čajskovskega.
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
V okviru festivala Veronikini večeri so v športni dvorani v Celju pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod taktirko nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, ki nastopata na najpomembnejših opernih odrih na svetu, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi.
V okviru festivala Veronikini večeri so v športni dvorani v Celju pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod taktirko nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, ki nastopata na najpomembnejših opernih odrih na svetu, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi.
Opera o Aurelii, ženski srednjih let, ki ob ljubezni doživi razcvet nato pa izve, da je neozdravljivo bolna.
Opera o Aurelii, ženski srednjih let, ki ob ljubezni doživi razcvet nato pa izve, da je neozdravljivo bolna.
Popularni kvartet iz operne literature – Bella figlia ... iz 3. dejanja Verdijeve opere Rigoletto. Po našem naročilu smo ga v radijskem studiu 26 posneli tonsko s simfoniki RTV Slovenija in ga vizualizirali v televizijskem studiu 1. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Igor Zupe.
Popularni kvartet iz operne literature – Bella figlia ... iz 3. dejanja Verdijeve opere Rigoletto. Po našem naročilu smo ga v radijskem studiu 26 posneli tonsko s simfoniki RTV Slovenija in ga vizualizirali v televizijskem studiu 1. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Igor Zupe.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz svetovno znanih muzikalov, ki so poželi uspeh na odmevnih odrih glasbenih gledališč West Enda v Londonu in Broadwaya v New Yorku. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska. Na sporedu so izbrani odlomki iz muzikalov Doktor Jekyll in gospod Hyde, Kabaret, Zgodba iz Zahodne strani, Lasje ter Porgy in Bess.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz svetovno znanih muzikalov, ki so poželi uspeh na odmevnih odrih glasbenih gledališč West Enda v Londonu in Broadwaya v New Yorku. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska. Na sporedu so izbrani odlomki iz muzikalov Doktor Jekyll in gospod Hyde, Kabaret, Zgodba iz Zahodne strani, Lasje ter Porgy in Bess.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Mačke, Jožef in njegov čudoviti pisani plašč ter Evita. Glasbo za vse omenjene muzikale je ustvaril angleški gledališki režiser in skladatelj številnih svetovno znanih muzikalov, Andrew Lloyd Webber. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih predstavila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so tako nastopili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Mačke, Jožef in njegov čudoviti pisani plašč ter Evita. Glasbo za vse omenjene muzikale je ustvaril angleški gledališki režiser in skladatelj številnih svetovno znanih muzikalov, Andrew Lloyd Webber. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih predstavila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so tako nastopili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikala Les Misérables – Nesrečniki, ki sledi zgodbi istoimenskega romana francoskega pesnika in romanopisca Victorja Hugoja. Glasbo zanj je napisal Claude- Michel Schönberg, izvirna besedila v francoščini Alain Boublil in Jean-Marc Natel, libreto v angleškem jeziku pa je delo Herberta Kretzmerja. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta izvedbo pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikala Les Misérables – Nesrečniki, ki sledi zgodbi istoimenskega romana francoskega pesnika in romanopisca Victorja Hugoja. Glasbo zanj je napisal Claude- Michel Schönberg, izvirna besedila v francoščini Alain Boublil in Jean-Marc Natel, libreto v angleškem jeziku pa je delo Herberta Kretzmerja. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta izvedbo pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
Na Čarobnem decembru, kot je poimenoval svoj čarobni praznični muzikal, se bodo Ribiču Pepetu pridružili Dedek Mraz, Božiček in Miklavž, Otroški pevski zbor RTV Slovenija in plesalci Plesnega mesta. Skozi zabavno in veselo zgodbo nam bodo predstavili otroške ljudske pesmice, ki so izšle tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija z naslovom Barčica po morju plava in so postale velika glasbena uspešnica.
Na Čarobnem decembru, kot je poimenoval svoj čarobni praznični muzikal, se bodo Ribiču Pepetu pridružili Dedek Mraz, Božiček in Miklavž, Otroški pevski zbor RTV Slovenija in plesalci Plesnega mesta. Skozi zabavno in veselo zgodbo nam bodo predstavili otroške ljudske pesmice, ki so izšle tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija z naslovom Barčica po morju plava in so postale velika glasbena uspešnica.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali v svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali v svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.