Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Uverture: sporočilnost, zgradba, namen.
Uverture: sporočilnost, zgradba, namen.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Danes so pred nami znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, vsi pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, pred nami pa je njegov drugi del.
Danes so pred nami znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, vsi pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, pred nami pa je njegov drugi del.
Operi o družini, ki si prizadeva biti popolna, a je v resnici disfunkcionalna – prvič na naših valovih.
Operi o družini, ki si prizadeva biti popolna, a je v resnici disfunkcionalna – prvič na naših valovih.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Ermanno Wolf Ferrari se je med študijem v Münchnu silno navdušil nad Wagnerjem, a se pozneje otresel nemškega vpliva in se raje prepustil čarom italijanske, še zlasti beneške glasbe, pa tudi pri izbiri snovi za svoje opere se je rad oprl na beneškega rojaka Carla Goldonija, komediografa, ki mu je še posebno ustrezal zaradi sijajnih prikazov vsakdanjega življenja ljudi in malih človeških slabosti. In na Goldonija se je oprl tudi s komično tridejanko Štirje grobijani.
Ermanno Wolf Ferrari se je med študijem v Münchnu silno navdušil nad Wagnerjem, a se pozneje otresel nemškega vpliva in se raje prepustil čarom italijanske, še zlasti beneške glasbe, pa tudi pri izbiri snovi za svoje opere se je rad oprl na beneškega rojaka Carla Goldonija, komediografa, ki mu je še posebno ustrezal zaradi sijajnih prikazov vsakdanjega življenja ljudi in malih človeških slabosti. In na Goldonija se je oprl tudi s komično tridejanko Štirje grobijani.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Danes in v prihodnji oddaji bomo poslušali znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, pozabiti pa seveda ne smemo niti na dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert, ki je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, je razdeljen na dva dela in danes boste lahko uživali v njegovem prvem delu.
Danes in v prihodnji oddaji bomo poslušali znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, pozabiti pa seveda ne smemo niti na dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert, ki je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, je razdeljen na dva dela in danes boste lahko uživali v njegovem prvem delu.
... pojejo odlomke iz del Richarda Straussa, Wagnerja, Donizettija, Verdija in Puccinija.
... pojejo odlomke iz del Richarda Straussa, Wagnerja, Donizettija, Verdija in Puccinija.
Otvoritvena predstava sezone 2024/2025 je posvečena tudi dvajseti obletnici smrti Renate Tebaldi.
Otvoritvena predstava sezone 2024/2025 je posvečena tudi dvajseti obletnici smrti Renate Tebaldi.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Bellinijeva druidinja ni niti najmanj podobna druidinjam, ki jih zelo poredko in zelo mimogrede omenjajo rimski pisci po Cezarju, in sicer kot »blazne« ali »razkačene« ženske. Norma je razpeta med dolžnostjo, ki ji jo nalaga njen svečeniški položaj v druidskem kultu, in ljubeznijo do Rimljana, kar še toliko bolj odpira vprašanje, ali so bili druidi res samo religiozna združba ali pa tudi bratovščina s političnimi apetiti.
Bellinijeva druidinja ni niti najmanj podobna druidinjam, ki jih zelo poredko in zelo mimogrede omenjajo rimski pisci po Cezarju, in sicer kot »blazne« ali »razkačene« ženske. Norma je razpeta med dolžnostjo, ki ji jo nalaga njen svečeniški položaj v druidskem kultu, in ljubeznijo do Rimljana, kar še toliko bolj odpira vprašanje, ali so bili druidi res samo religiozna združba ali pa tudi bratovščina s političnimi apetiti.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
The Light in the Piazza je muzikal, za katerega je scenarij napisal Craig Lucas, glasbo in besedila pa Adam Guettel. Muzikal je luč sveta ugledal leta 2003 v Seattlu, broadwayski žarometi pa so ga obsijali leta 2005. Za glasbo so ga istega leta, torej 2005., ovenčali z nagrado tony. V središče zgodbe sta postavljeni Margaret Johnson in njena hčerka Clara, ki skupaj počitnikujeta v Italiji. Clara se zaljubi v domačina in kar se na prvi pogled zdi kot romantična zgodba mladostniške ljubezni, se izkaže za tragično zgodbo nesreče iz preteklosti, temačnih družinskih skrivnosti, zavajanja in konflikta med materinsko ljubeznijo in odgovornostjo, pa tudi za fizično in čustveno hrepenenje nedolžnega dekleta. Večplastnost zgodbe pa v sebi skriva tudi elemente komedije, saj nam s stereotipi riše kulturne razlike med Američani in Italijani.
The Light in the Piazza je muzikal, za katerega je scenarij napisal Craig Lucas, glasbo in besedila pa Adam Guettel. Muzikal je luč sveta ugledal leta 2003 v Seattlu, broadwayski žarometi pa so ga obsijali leta 2005. Za glasbo so ga istega leta, torej 2005., ovenčali z nagrado tony. V središče zgodbe sta postavljeni Margaret Johnson in njena hčerka Clara, ki skupaj počitnikujeta v Italiji. Clara se zaljubi v domačina in kar se na prvi pogled zdi kot romantična zgodba mladostniške ljubezni, se izkaže za tragično zgodbo nesreče iz preteklosti, temačnih družinskih skrivnosti, zavajanja in konflikta med materinsko ljubeznijo in odgovornostjo, pa tudi za fizično in čustveno hrepenenje nedolžnega dekleta. Večplastnost zgodbe pa v sebi skriva tudi elemente komedije, saj nam s stereotipi riše kulturne razlike med Američani in Italijani.
Mozarta, Meyerbeerja, Bellinija, Gounoda, Zandonaija, Verdija in Berlioza.
Mozarta, Meyerbeerja, Bellinija, Gounoda, Zandonaija, Verdija in Berlioza.
Gluckov uspeh je bil, z obema operama, izjemen in čez noč je postal prva operna zvezda.
Gluckov uspeh je bil, z obema operama, izjemen in čez noč je postal prva operna zvezda.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Če ne štejemo »Obveze prve in najplemenitejše zapovedi«, ki je duhovne narave, se je »singspiela« (nemške operete z govorjenimi deli), forme, ki je takrat (zgledovaje se po francoski praksi) šele zaživela, Mozart lotil pri 12-ih letih, ko je po naročilu dunajskega zdravnika in zagovornika teorije animalnega magnetizma in njegove terapevtske uporabe Franza Mesmerja napisal enodejanko »Bastien in Bastiena«.
Če ne štejemo »Obveze prve in najplemenitejše zapovedi«, ki je duhovne narave, se je »singspiela« (nemške operete z govorjenimi deli), forme, ki je takrat (zgledovaje se po francoski praksi) šele zaživela, Mozart lotil pri 12-ih letih, ko je po naročilu dunajskega zdravnika in zagovornika teorije animalnega magnetizma in njegove terapevtske uporabe Franza Mesmerja napisal enodejanko »Bastien in Bastiena«.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.
Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.
... v odlomkih del Mozarta, Puccinija, Schuberta, Masseneta, Gounoda, Giordana in Verdija.
... v odlomkih del Mozarta, Puccinija, Schuberta, Masseneta, Gounoda, Giordana in Verdija.
Osnova za libreto je izmišljeno besedilo, ki se nanaša na zgodovinski osebi Hosróesa in Hadrijána – prvič na naših valovih.
Osnova za libreto je izmišljeno besedilo, ki se nanaša na zgodovinski osebi Hosróesa in Hadrijána – prvič na naših valovih.
Koncerti – razvedrilni program
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali v svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali v svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
S sopranistko Simono Raffanelli Krajnc smo televizijsko upodobili arijo Tatjane iz opere Evgenij Onjegin petra iljiča Čajkovskega. Arijo smo tonsko posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko Liorja Shambadala. Urednica Danica Dolinar, režiser Simon Obleščak.
S sopranistko Simono Raffanelli Krajnc smo televizijsko upodobili arijo Tatjane iz opere Evgenij Onjegin petra iljiča Čajkovskega. Arijo smo tonsko posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko Liorja Shambadala. Urednica Danica Dolinar, režiser Simon Obleščak.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Novomeški simfonični orkester z osmimi solisti in tremi pevskimi zbori Krka, Revoz in Pomlad krstno predstavlja opereto Ženin v zagati skladatelja Viktorja Parme. Izvirno besedilo operete se ni ohranilo, zato je nov libreto po motivih Arnošta Grunda napisal ddr. Igor Grdina. Solisti so bili: Marjetka Podgoršek Horžen (sopran), Katja Konvalinka (sopran), Irena Akweley Yebuah Tiran (alt), Marjan Trček (tenor), Andrej Debevec (tenor), Darko Vidic (bariton) in Zoran Potočan (bas). Povezovalka operete je bila Tajda Lekše, dirigent pa Sandi Franko. Zgodba operete je postavljena v New York v zgodnje 20. stoletje, Viktor Parma (1858–1924) pa je to spevno opereto napisal med letoma 1916 in 1917.
Novomeški simfonični orkester z osmimi solisti in tremi pevskimi zbori Krka, Revoz in Pomlad krstno predstavlja opereto Ženin v zagati skladatelja Viktorja Parme. Izvirno besedilo operete se ni ohranilo, zato je nov libreto po motivih Arnošta Grunda napisal ddr. Igor Grdina. Solisti so bili: Marjetka Podgoršek Horžen (sopran), Katja Konvalinka (sopran), Irena Akweley Yebuah Tiran (alt), Marjan Trček (tenor), Andrej Debevec (tenor), Darko Vidic (bariton) in Zoran Potočan (bas). Povezovalka operete je bila Tajda Lekše, dirigent pa Sandi Franko. Zgodba operete je postavljena v New York v zgodnje 20. stoletje, Viktor Parma (1858–1924) pa je to spevno opereto napisal med letoma 1916 in 1917.
Videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta iz Celja, kjer so v okviru festivala Veronikini večeri pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod vodstvom nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi. Sabina Cvilak je ena najobetavnejših slovenskih opernih pevk, ki se že predstavlja na velikih opernih odrih po svetu, prav tako velja za italijanskega baritonista Luca Salsija, ki nastopa v največjih opernih hišah po vsem svetu.
Posnetek koncerta iz Celja, kjer so v okviru festivala Veronikini večeri pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod vodstvom nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi. Sabina Cvilak je ena najobetavnejših slovenskih opernih pevk, ki se že predstavlja na velikih opernih odrih po svetu, prav tako velja za italijanskega baritonista Luca Salsija, ki nastopa v največjih opernih hišah po vsem svetu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V okviru festivala Veronikini večeri so v športni dvorani v Celju pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod taktirko nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, ki nastopata na najpomembnejših opernih odrih na svetu, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi.
V okviru festivala Veronikini večeri so v športni dvorani v Celju pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod taktirko nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, ki nastopata na najpomembnejših opernih odrih na svetu, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Ognjena roža, ki sta jo napisala skladatelj Miha Nahtigal in libretist Jakob Barbo, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah so se predstavili Rebeka Pregelj (Princeska), Marko Ferjančič (Vrag), Pesnik (Domen Vurnik) in Stefanija Udicki (Ognjena roža), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Ognjena roža, ki sta jo napisala skladatelj Miha Nahtigal in libretist Jakob Barbo, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah so se predstavili Rebeka Pregelj (Princeska), Marko Ferjančič (Vrag), Pesnik (Domen Vurnik) in Stefanija Udicki (Ognjena roža), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Vrhunska slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec je že štiri sezone članica Dunajske državne opere, gostuje pa tudi na drugih uglednih koncertnih in opernih odrih po svetu. Posebej za televizijsko upodobitev smo z Moniko Bohinec in Simfoniki RTV Slovenija posneli eno najlepših opernih arij, arijo Dalile iz opere Samson in Dalila. Skladatelj Camille Saint-Saëns jo je napisal po biblični zgodbi o izraelskem junaku, ki ga premaga ženska zvijačnost. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Klemen Dvornik.
Vrhunska slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec je že štiri sezone članica Dunajske državne opere, gostuje pa tudi na drugih uglednih koncertnih in opernih odrih po svetu. Posebej za televizijsko upodobitev smo z Moniko Bohinec in Simfoniki RTV Slovenija posneli eno najlepših opernih arij, arijo Dalile iz opere Samson in Dalila. Skladatelj Camille Saint-Saëns jo je napisal po biblični zgodbi o izraelskem junaku, ki ga premaga ženska zvijačnost. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Klemen Dvornik.
Uživali boste lahko v vizualizaciji Verdijeve glasbe, ki so jo posneli v slikovitem ambientu gradu Turjak. Solist je tenorist Branko Robinšak, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Jan Zakonjšek.
Uživali boste lahko v vizualizaciji Verdijeve glasbe, ki so jo posneli v slikovitem ambientu gradu Turjak. Solist je tenorist Branko Robinšak, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Jan Zakonjšek.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.