Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Mladi Richard Wagner je zelo dobro zaznal potencial francoske velike opere, zato jo je sprejel z odprtimi rokami. Leta 1838 se je odločil, da bo »z razkošno ekstravaganco presegel vse dotedanje primere«, in do novembra leta 1840 je končal svojega Rienzija.
Mladi Richard Wagner je zelo dobro zaznal potencial francoske velike opere, zato jo je sprejel z odprtimi rokami. Leta 1838 se je odločil, da bo »z razkošno ekstravaganco presegel vse dotedanje primere«, in do novembra leta 1840 je končal svojega Rienzija.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V današnji in prihodnji oddaji bomo v družbi muzikala Kamelot, za katerega je Alan Jay Lerner spisal scenarij in besedila, Frederick Loewe pa glasbo. Preden vas prepustimo tej, še nekaj besed o sami vsebini prvega dejanja muzikala, ki se začne s prihodom Guinevere v Kamelot. Prišla je, da bi se poročila z Arturjem in na dvoru jo seveda sprejmejo odprtih rok. Arturja, ki je tako sramežljiv kot tudi živčen, ni na dvoru, skriva se v bližnjem gozdu, kjer se sprašuje, kaj si o njem mislijo njegovi podložniki. Tudi Guinevera se nekako izmuzne z dvora in odkoraka v gozd. Negotova je glede svoje prihodnosti. Tako zamišljena sreča Arturja, za katerega še ne ve, da bo postal njen mož. Potem ko ji Artur pove vse o življenju v Kamelotu, ji pove tudi, kdo v resnici je. Ker sta oba očarana drug nad drugim, sta seveda zadovoljna, da bosta postala mož in žena.
V današnji in prihodnji oddaji bomo v družbi muzikala Kamelot, za katerega je Alan Jay Lerner spisal scenarij in besedila, Frederick Loewe pa glasbo. Preden vas prepustimo tej, še nekaj besed o sami vsebini prvega dejanja muzikala, ki se začne s prihodom Guinevere v Kamelot. Prišla je, da bi se poročila z Arturjem in na dvoru jo seveda sprejmejo odprtih rok. Arturja, ki je tako sramežljiv kot tudi živčen, ni na dvoru, skriva se v bližnjem gozdu, kjer se sprašuje, kaj si o njem mislijo njegovi podložniki. Tudi Guinevera se nekako izmuzne z dvora in odkoraka v gozd. Negotova je glede svoje prihodnosti. Tako zamišljena sreča Arturja, za katerega še ne ve, da bo postal njen mož. Potem ko ji Artur pove vse o življenju v Kamelotu, ji pove tudi, kdo v resnici je. Ker sta oba očarana drug nad drugim, sta seveda zadovoljna, da bosta postala mož in žena.
... pojejo odlomke iz del Bacha, Händla, Reyerja, Hahna, Prokofjeva, Rossinija in Čajkovskega.
... pojejo odlomke iz del Bacha, Händla, Reyerja, Hahna, Prokofjeva, Rossinija in Čajkovskega.
Literarni predložek je povzročil polemike po vsej Evropi, saj je neusmiljeno napadal tedanjo aristokracijo.
Literarni predložek je povzročil polemike po vsej Evropi, saj je neusmiljeno napadal tedanjo aristokracijo.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Leto 1828 je pomemben mejnik v zgodovini glasbe, saj je takrat oder zasedla »pionirka« povsem nove operne zvrsti, tako imenovana vélika opera. Tovrstna dela imajo štiri ali pet dejanj, ki slikajo romantično ljubezen in strast na ozadju zgodovinskih dogodkov, sestavna elementa operne fabule sta mimika in gestikulacija, obsežen orkester in množični zbori pa so generatorji popularnih melodij.
Leto 1828 je pomemben mejnik v zgodovini glasbe, saj je takrat oder zasedla »pionirka« povsem nove operne zvrsti, tako imenovana vélika opera. Tovrstna dela imajo štiri ali pet dejanj, ki slikajo romantično ljubezen in strast na ozadju zgodovinskih dogodkov, sestavna elementa operne fabule sta mimika in gestikulacija, obsežen orkester in množični zbori pa so generatorji popularnih melodij.
Iz opusov Händla, Masseneta, Monteverdija, Rossinija in Barberja.
Iz opusov Händla, Masseneta, Monteverdija, Rossinija in Barberja.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
V človeškem telesu ni nobena celica starejša od 10 let. Nekatere imajo še krajšo življenjsko dobo: celice, ki obdajajo želodec, »živijo« pet dni, naši eritrociti se obnovijo po približno 120-ih dneh, vrhnja plast kože pa vsaka dva tedna; tudi tkivo in kosti so v nenehni fazi obnavljanja, pri čemer ves čas izdelujejo bolj ali manj natančne kopije sebe. In ker to velja tudi za možganske celice, ni prav nič presenetljivo, da je naš spomin bolj ali manj nezanesljiva zadeva. Tudi Verdijev spomin ni bil izjema.
V človeškem telesu ni nobena celica starejša od 10 let. Nekatere imajo še krajšo življenjsko dobo: celice, ki obdajajo želodec, »živijo« pet dni, naši eritrociti se obnovijo po približno 120-ih dneh, vrhnja plast kože pa vsaka dva tedna; tudi tkivo in kosti so v nenehni fazi obnavljanja, pri čemer ves čas izdelujejo bolj ali manj natančne kopije sebe. In ker to velja tudi za možganske celice, ni prav nič presenetljivo, da je naš spomin bolj ali manj nezanesljiva zadeva. Tudi Verdijev spomin ni bil izjema.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Rock muzikal Blood Brothers, pod katerega se je podpisal Willy Russell, je bil leta 1983, ko so ga prvič uprizorili, nekakšna anomalija v takratnem trendu. V tistem desetletju so namreč na odrih prevladovala bleščeče ekstravagantna dela Mclntosha in Webbra, dela, kot so Mačke, Starling Express, Fantom iz Opere in tako dalje. V nasprotju z muzikali omenjenih tekmecev je vsebina muzikala Blood Brothers zajemala resnično življenje, in kot taka ni premogla prav nič bleščečega ali ekstravagantnega.
Rock muzikal Blood Brothers, pod katerega se je podpisal Willy Russell, je bil leta 1983, ko so ga prvič uprizorili, nekakšna anomalija v takratnem trendu. V tistem desetletju so namreč na odrih prevladovala bleščeče ekstravagantna dela Mclntosha in Webbra, dela, kot so Mačke, Starling Express, Fantom iz Opere in tako dalje. V nasprotju z muzikali omenjenih tekmecev je vsebina muzikala Blood Brothers zajemala resnično življenje, in kot taka ni premogla prav nič bleščečega ali ekstravagantnega.
v odlomkih iz del Valentinija, Puccinija, Rossinija, Mozarta, Straussa mlajšega, Castrovillarija, Glinke, Rimskega-Korsakova in Donizettija.
v odlomkih iz del Valentinija, Puccinija, Rossinija, Mozarta, Straussa mlajšega, Castrovillarija, Glinke, Rimskega-Korsakova in Donizettija.
Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.
Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Richard Wagner: DIE HOCHZEIT (Svatba), DIE FEEN (Vile) Carl Maria von Weber: OBERON, EURYANTHE Heinrich Marchner: HANS HEILING
Richard Wagner: DIE HOCHZEIT (Svatba), DIE FEEN (Vile) Carl Maria von Weber: OBERON, EURYANTHE Heinrich Marchner: HANS HEILING
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Danes je, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, pred nami izbor najbolj priljubljenih skladb, ki so nastale kot košček v mozaiku večjega glasbenega dela - muzikala, a so zaživele tudi zunaj odrskih desk. Slišali bomo songe iz muzikalov Nesrečniki, Fantom iz opere, My Fair Lady, Moje pesmi, moje sanje, Mary Poppins, Joseph and the amazing tehnicolor dreamcoat, The music man in Anything Goes.
Danes je, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, pred nami izbor najbolj priljubljenih skladb, ki so nastale kot košček v mozaiku večjega glasbenega dela - muzikala, a so zaživele tudi zunaj odrskih desk. Slišali bomo songe iz muzikalov Nesrečniki, Fantom iz opere, My Fair Lady, Moje pesmi, moje sanje, Mary Poppins, Joseph and the amazing tehnicolor dreamcoat, The music man in Anything Goes.
Bellinija, Puccinija, Mozarta, Rossinija, Straussa mloajšega, Händla, Rimskega-Korsakova in Verdija.
Bellinija, Puccinija, Mozarta, Rossinija, Straussa mloajšega, Händla, Rimskega-Korsakova in Verdija.
Netopir je najbolj priljubljena opereta Johanna Straussa. Uglasbeno zgodbo o vrsti prevar, preoblek in lažnih identitet družbe, ki zaživi šele, ko se stemni, vse skupaj pa se razreši šele ob zori, boste videli v izvedbi solistov in ansamblov Opere in baleta SNG Ljubljana. Nastopajo: Janez Hočevar - Rifle (Frosch), Milena Morača (Rozalinda), Karel Jerič (Eisenstein), Jurij Reja (Alfred), Dunja Spruk (Adela), Jaka Jeraša (Falke), Ferdinand Radovan (Frank), Jože Kores (Orlovski). Orkester in balet SNG Opera in balet Ljubljana, dirigent Igor Švara, koreograf Ivo Kosi. Režiser predstave Zvone Šedlbauer, TV-režiser Andrej Stojan.
Netopir je najbolj priljubljena opereta Johanna Straussa. Uglasbeno zgodbo o vrsti prevar, preoblek in lažnih identitet družbe, ki zaživi šele, ko se stemni, vse skupaj pa se razreši šele ob zori, boste videli v izvedbi solistov in ansamblov Opere in baleta SNG Ljubljana. Nastopajo: Janez Hočevar - Rifle (Frosch), Milena Morača (Rozalinda), Karel Jerič (Eisenstein), Jurij Reja (Alfred), Dunja Spruk (Adela), Jaka Jeraša (Falke), Ferdinand Radovan (Frank), Jože Kores (Orlovski). Orkester in balet SNG Opera in balet Ljubljana, dirigent Igor Švara, koreograf Ivo Kosi. Režiser predstave Zvone Šedlbauer, TV-režiser Andrej Stojan.
Nebrzdane ljubezenske strasti vodijo vdovo Pepito v tragičen konec - prvič na naših valovih.
Nebrzdane ljubezenske strasti vodijo vdovo Pepito v tragičen konec - prvič na naših valovih.
Opera o Aurelii, ženski srednjih let, ki ob ljubezni doživi razcvet nato pa izve, da je neozdravljivo bolna.
Opera o Aurelii, ženski srednjih let, ki ob ljubezni doživi razcvet nato pa izve, da je neozdravljivo bolna.
Popularni kvartet iz operne literature – Bella figlia ... iz 3. dejanja Verdijeve opere Rigoletto. Po našem naročilu smo ga v radijskem studiu 26 posneli tonsko s simfoniki RTV Slovenija in ga vizualizirali v televizijskem studiu 1. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Igor Zupe.
Popularni kvartet iz operne literature – Bella figlia ... iz 3. dejanja Verdijeve opere Rigoletto. Po našem naročilu smo ga v radijskem studiu 26 posneli tonsko s simfoniki RTV Slovenija in ga vizualizirali v televizijskem studiu 1. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Igor Zupe.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz svetovno znanih muzikalov, ki so poželi uspeh na odmevnih odrih glasbenih gledališč West Enda v Londonu in Broadwaya v New Yorku. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska. Na sporedu so izbrani odlomki iz muzikalov Doktor Jekyll in gospod Hyde, Kabaret, Zgodba iz Zahodne strani, Lasje ter Porgy in Bess.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz svetovno znanih muzikalov, ki so poželi uspeh na odmevnih odrih glasbenih gledališč West Enda v Londonu in Broadwaya v New Yorku. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska. Na sporedu so izbrani odlomki iz muzikalov Doktor Jekyll in gospod Hyde, Kabaret, Zgodba iz Zahodne strani, Lasje ter Porgy in Bess.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Mačke, Jožef in njegov čudoviti pisani plašč ter Evita. Glasbo za vse omenjene muzikale je ustvaril angleški gledališki režiser in skladatelj številnih svetovno znanih muzikalov, Andrew Lloyd Webber. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih predstavila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so tako nastopili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Mačke, Jožef in njegov čudoviti pisani plašč ter Evita. Glasbo za vse omenjene muzikale je ustvaril angleški gledališki režiser in skladatelj številnih svetovno znanih muzikalov, Andrew Lloyd Webber. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih predstavila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so tako nastopili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikala Les Misérables – Nesrečniki, ki sledi zgodbi istoimenskega romana francoskega pesnika in romanopisca Victorja Hugoja. Glasbo zanj je napisal Claude- Michel Schönberg, izvirna besedila v francoščini Alain Boublil in Jean-Marc Natel, libreto v angleškem jeziku pa je delo Herberta Kretzmerja. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta izvedbo pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikala Les Misérables – Nesrečniki, ki sledi zgodbi istoimenskega romana francoskega pesnika in romanopisca Victorja Hugoja. Glasbo zanj je napisal Claude- Michel Schönberg, izvirna besedila v francoščini Alain Boublil in Jean-Marc Natel, libreto v angleškem jeziku pa je delo Herberta Kretzmerja. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta izvedbo pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
Na Čarobnem decembru, kot je poimenoval svoj čarobni praznični muzikal, se bodo Ribiču Pepetu pridružili Dedek Mraz, Božiček in Miklavž, Otroški pevski zbor RTV Slovenija in plesalci Plesnega mesta. Skozi zabavno in veselo zgodbo nam bodo predstavili otroške ljudske pesmice, ki so izšle tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija z naslovom Barčica po morju plava in so postale velika glasbena uspešnica.
Na Čarobnem decembru, kot je poimenoval svoj čarobni praznični muzikal, se bodo Ribiču Pepetu pridružili Dedek Mraz, Božiček in Miklavž, Otroški pevski zbor RTV Slovenija in plesalci Plesnega mesta. Skozi zabavno in veselo zgodbo nam bodo predstavili otroške ljudske pesmice, ki so izšle tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija z naslovom Barčica po morju plava in so postale velika glasbena uspešnica.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali v svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali v svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.