Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Nasilna smrt je sestavni element cele vrste opernih del. Še posebno je domišljijo skladateljev burila faza umiranja; prizadevali so si, da bi čim bolje izrisali predsmrtne trenutke.
Nasilna smrt je sestavni element cele vrste opernih del. Še posebno je domišljijo skladateljev burila faza umiranja; prizadevali so si, da bi čim bolje izrisali predsmrtne trenutke.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V prvem dejanju muzikala Deset zapovedi smo spremljali Mojzesovo pot, od obrežja Nila, kjer ga je mati pustila v upanju, da ga bo kdo našel in mu pustil živeti, do prvega stika z Bogom, ki se mu je prikazal v obliki gorečega grma in mu ukazal, naj Izraelove sinove iz Egipta odpelje v obljubljeno deželo, kjer tečeta med in mleko. Mojzesu, oboroženemu le s pastirsko palico, uspe odpeljati Izraelove sinove iz Egipta, toda na poti do obljubljene dežele stoji še veliko preizkušenj.
V prvem dejanju muzikala Deset zapovedi smo spremljali Mojzesovo pot, od obrežja Nila, kjer ga je mati pustila v upanju, da ga bo kdo našel in mu pustil živeti, do prvega stika z Bogom, ki se mu je prikazal v obliki gorečega grma in mu ukazal, naj Izraelove sinove iz Egipta odpelje v obljubljeno deželo, kjer tečeta med in mleko. Mojzesu, oboroženemu le s pastirsko palico, uspe odpeljati Izraelove sinove iz Egipta, toda na poti do obljubljene dežele stoji še veliko preizkušenj.
V odlomkih iz del Donizettija, Glucka, Mozarta, Rossinija, Charpentierja in Cilee.
V odlomkih iz del Donizettija, Glucka, Mozarta, Rossinija, Charpentierja in Cilee.
Tragedija, s srečnim koncem, se osredotoča na zasebne težave štirih glavnih likov – prvič na naših valovih.
Tragedija, s srečnim koncem, se osredotoča na zasebne težave štirih glavnih likov – prvič na naših valovih.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Zgodba o Orfeju in Evridiki je navdihnila številne ugledne skladatelje, med njimi tudi Jevstigneja Ipatjeviča Fomina, ki je napisal glasbo za melodramo Jakova Borisoviča Knjažnina Orfej in Evridika; in glede na to, da ima (za razliko od Monteverdijevega Orfeja in Gluckovih Orfeja in Evridike) tragičen konec, je Fomin ustvaril glasbo, polno silovitega patosa in dramatičnosti.
Zgodba o Orfeju in Evridiki je navdihnila številne ugledne skladatelje, med njimi tudi Jevstigneja Ipatjeviča Fomina, ki je napisal glasbo za melodramo Jakova Borisoviča Knjažnina Orfej in Evridika; in glede na to, da ima (za razliko od Monteverdijevega Orfeja in Gluckovih Orfeja in Evridike) tragičen konec, je Fomin ustvaril glasbo, polno silovitega patosa in dramatičnosti.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Dragi ljubitelji muzikala, podajamo se na biblično pot, na pot Mojzesa, ki jo je prehodil pred približno 3300 leti. Po njej pa nas bo vodila hipnotična glasba Pascala Obispoja na besedili Lionela Florencea in Patricea Guiaroja. Muzikal Deset zapovedi je ugledal luč sveta oktobra leta 2000 v Parizu.
Dragi ljubitelji muzikala, podajamo se na biblično pot, na pot Mojzesa, ki jo je prehodil pred približno 3300 leti. Po njej pa nas bo vodila hipnotična glasba Pascala Obispoja na besedili Lionela Florencea in Patricea Guiaroja. Muzikal Deset zapovedi je ugledal luč sveta oktobra leta 2000 v Parizu.
izpod peres Rimskega-Korsakova, Fauréja in Čajkovskega.
izpod peres Rimskega-Korsakova, Fauréja in Čajkovskega.
Glasbena drama o kapitanu Ahabu in njegovem obsesivnem lovu na belega kita, Moby Dicka – prvič na naših valovih.
Glasbena drama o kapitanu Ahabu in njegovem obsesivnem lovu na belega kita, Moby Dicka – prvič na naših valovih.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
V Prévostovem spominskem romanu Zgodba o vitezu Des Grieuxu in Manon Lescaut se mešajo najrazličnejše estetske in nazorske usmeritve; s tem je izjema v književnosti svoje dobe. Čeprav sta naslovna junaka dva, je pritegnila pozornost predvsem Manon; o očaranosti nad njo najbolje priča število umetnikov, ki jih je pritegnila: na gledaliških odrih je zaživela že v 18. stoletju v dramatizaciji anonimnega avtorja, v 19. so njeno zgodbo adaptirali za gledališče, balet in opero, 20. stoletje pa je prineslo tudi štiri filmske upodobitve. Pravzaprav bi bilo mogoče reči, da se je Manon uveljavila kot mitska podoba usodne ženske.
V Prévostovem spominskem romanu Zgodba o vitezu Des Grieuxu in Manon Lescaut se mešajo najrazličnejše estetske in nazorske usmeritve; s tem je izjema v književnosti svoje dobe. Čeprav sta naslovna junaka dva, je pritegnila pozornost predvsem Manon; o očaranosti nad njo najbolje priča število umetnikov, ki jih je pritegnila: na gledaliških odrih je zaživela že v 18. stoletju v dramatizaciji anonimnega avtorja, v 19. so njeno zgodbo adaptirali za gledališče, balet in opero, 20. stoletje pa je prineslo tudi štiri filmske upodobitve. Pravzaprav bi bilo mogoče reči, da se je Manon uveljavila kot mitska podoba usodne ženske.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Danes je pred nami drugi del rokovske opere Grička vještica, ki je nastala po istoimenskem delu Marije Jurič - Zagorke. Ta v svojem pisanju pripoveduje o pregonu čarovnic v Zagrebu. Liki v romanu se spuščjajo v vratolomne pustolovščine z namenom, da bi rešili svoje ideale, ubranili svoja stališča ali razkrili zločince. Zgodovinski dogodki pa so vtkani v delo z namenom, da bi pritegnili zanimanje bralcev za hrvaško zgodovino.
Danes je pred nami drugi del rokovske opere Grička vještica, ki je nastala po istoimenskem delu Marije Jurič - Zagorke. Ta v svojem pisanju pripoveduje o pregonu čarovnic v Zagrebu. Liki v romanu se spuščjajo v vratolomne pustolovščine z namenom, da bi rešili svoje ideale, ubranili svoja stališča ali razkrili zločince. Zgodovinski dogodki pa so vtkani v delo z namenom, da bi pritegnili zanimanje bralcev za hrvaško zgodovino.
V odlomkih iz del Händla, Gounoda, Monteverdija, Rossinija in Hillborga.
V odlomkih iz del Händla, Gounoda, Monteverdija, Rossinija in Hillborga.
Tragična mojstrovina o galski prerokinji, ki je razpeta med ljubeznijo in državniško dolžnostjo.
Tragična mojstrovina o galski prerokinji, ki je razpeta med ljubeznijo in državniško dolžnostjo.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Z Mesečnico si je Vincenzo Bellini dokončno utrdil sloves enega izmed skladateljskih zvezdnikov belkanta 19. stoletja, vendar ni bila njegova prva izbira. Ko sta poleti leta 1830 on in njegov libretist Romani po Kapuletih in Montegih iskala snov za novo opero, sta se namreč ogrela za Hugojevo dramo Ernani, petdejanko, ki je krstno uprizoritev doživela februarja istega leta v Parizu in seveda izzvala navdušenje, saj je bilo v Franciji takrat spet revolucionarno vrenje. Dežela je po julijski revoluciji leta 1830 postala zbirališče revolucionarjev in političnih preganjancev iz vse Evrope, med njimi kajpada tudi italijanskih, katerih politične akcije so vključevale zahtevo po zedinjeni Italiji.
Z Mesečnico si je Vincenzo Bellini dokončno utrdil sloves enega izmed skladateljskih zvezdnikov belkanta 19. stoletja, vendar ni bila njegova prva izbira. Ko sta poleti leta 1830 on in njegov libretist Romani po Kapuletih in Montegih iskala snov za novo opero, sta se namreč ogrela za Hugojevo dramo Ernani, petdejanko, ki je krstno uprizoritev doživela februarja istega leta v Parizu in seveda izzvala navdušenje, saj je bilo v Franciji takrat spet revolucionarno vrenje. Dežela je po julijski revoluciji leta 1830 postala zbirališče revolucionarjev in političnih preganjancev iz vse Evrope, med njimi kajpada tudi italijanskih, katerih politične akcije so vključevale zahtevo po zedinjeni Italiji.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.
Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.
Donizettija, Puccinija, Masseneta in Verdija.
Donizettija, Puccinija, Masseneta in Verdija.
Opera združuje heroičnost, beg iz teme k svetlobi in po zmagi pravice neskončno radost.
Opera združuje heroičnost, beg iz teme k svetlobi in po zmagi pravice neskončno radost.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
Na Čarobnem decembru, kot je poimenoval svoj čarobni praznični muzikal, se bodo Ribiču Pepetu pridružili Dedek Mraz, Božiček in Miklavž, Otroški pevski zbor RTV Slovenija in plesalci Plesnega mesta. Skozi zabavno in veselo zgodbo nam bodo predstavili otroške ljudske pesmice, ki so izšle tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija z naslovom Barčica po morju plava in so postale velika glasbena uspešnica.
Na Čarobnem decembru, kot je poimenoval svoj čarobni praznični muzikal, se bodo Ribiču Pepetu pridružili Dedek Mraz, Božiček in Miklavž, Otroški pevski zbor RTV Slovenija in plesalci Plesnega mesta. Skozi zabavno in veselo zgodbo nam bodo predstavili otroške ljudske pesmice, ki so izšle tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija z naslovom Barčica po morju plava in so postale velika glasbena uspešnica.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali v svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali v svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
S sopranistko Simono Raffanelli Krajnc smo televizijsko upodobili arijo Tatjane iz opere Evgenij Onjegin petra iljiča Čajkovskega. Arijo smo tonsko posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko Liorja Shambadala. Urednica Danica Dolinar, režiser Simon Obleščak.
S sopranistko Simono Raffanelli Krajnc smo televizijsko upodobili arijo Tatjane iz opere Evgenij Onjegin petra iljiča Čajkovskega. Arijo smo tonsko posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko Liorja Shambadala. Urednica Danica Dolinar, režiser Simon Obleščak.
Novomeški simfonični orkester z osmimi solisti in tremi pevskimi zbori Krka, Revoz in Pomlad krstno predstavlja opereto Ženin v zagati skladatelja Viktorja Parme. Izvirno besedilo operete se ni ohranilo, zato je nov libreto po motivih Arnošta Grunda napisal ddr. Igor Grdina. Solisti so bili: Marjetka Podgoršek Horžen (sopran), Katja Konvalinka (sopran), Irena Akweley Yebuah Tiran (alt), Marjan Trček (tenor), Andrej Debevec (tenor), Darko Vidic (bariton) in Zoran Potočan (bas). Povezovalka operete je bila Tajda Lekše, dirigent pa Sandi Franko. Zgodba operete je postavljena v New York v zgodnje 20. stoletje, Viktor Parma (1858–1924) pa je to spevno opereto napisal med letoma 1916 in 1917.
Novomeški simfonični orkester z osmimi solisti in tremi pevskimi zbori Krka, Revoz in Pomlad krstno predstavlja opereto Ženin v zagati skladatelja Viktorja Parme. Izvirno besedilo operete se ni ohranilo, zato je nov libreto po motivih Arnošta Grunda napisal ddr. Igor Grdina. Solisti so bili: Marjetka Podgoršek Horžen (sopran), Katja Konvalinka (sopran), Irena Akweley Yebuah Tiran (alt), Marjan Trček (tenor), Andrej Debevec (tenor), Darko Vidic (bariton) in Zoran Potočan (bas). Povezovalka operete je bila Tajda Lekše, dirigent pa Sandi Franko. Zgodba operete je postavljena v New York v zgodnje 20. stoletje, Viktor Parma (1858–1924) pa je to spevno opereto napisal med letoma 1916 in 1917.
Videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Posnetek koncerta iz Celja, kjer so v okviru festivala Veronikini večeri pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod vodstvom nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi. Sabina Cvilak je ena najobetavnejših slovenskih opernih pevk, ki se že predstavlja na velikih opernih odrih po svetu, prav tako velja za italijanskega baritonista Luca Salsija, ki nastopa v največjih opernih hišah po vsem svetu.
Posnetek koncerta iz Celja, kjer so v okviru festivala Veronikini večeri pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod vodstvom nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi. Sabina Cvilak je ena najobetavnejših slovenskih opernih pevk, ki se že predstavlja na velikih opernih odrih po svetu, prav tako velja za italijanskega baritonista Luca Salsija, ki nastopa v največjih opernih hišah po vsem svetu.
V okviru festivala Veronikini večeri so v športni dvorani v Celju pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod taktirko nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, ki nastopata na najpomembnejših opernih odrih na svetu, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi.
V okviru festivala Veronikini večeri so v športni dvorani v Celju pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod taktirko nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, ki nastopata na najpomembnejših opernih odrih na svetu, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.