Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Storacejeva opera tako po motivu kot po sižeju sodi med standardne komične opere 18. stoletja. In kljub Beogradu v naslovu bi se dogajanje lahko odvijalo v katerem koli geografskem prostoru.
Storacejeva opera tako po motivu kot po sižeju sodi med standardne komične opere 18. stoletja. In kljub Beogradu v naslovu bi se dogajanje lahko odvijalo v katerem koli geografskem prostoru.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Peter Pan ali Fant, ki ni hotel odrasti ali Peter in Wendy je najslavnejše delo Jamesa Matthewa Barrieja. Obe različici, igra iz leta 1904 in roman iz leta 1911, pripovedujeta zgodbo o Petru Panu, nepoboljšljivem fantu, ki lahko leti, in njegovih pustolovščinah z Wendy Darling in njenima bratoma na otoku Nije. Igro so prvič uprizorili v Londonu 27. decembra leta 1904, leto dni pozneje pa ji je sledila še broadwayska produkcija. Igro so pozneje priredili za pantomimo, muzikal, za televizijo in nekajkrat tudi za film; leta 1924 celo za nemi film. V Angliji izvirno obliko igre redko uprizorijo, priredbe za pantomimo pa so v času okoli božiča na odru pogoste. Tudi v Združenih državah je izvirno različico igre leta 1954 izpodrinil muzikal. Danes je pred nami glasba, ustvarjena za film Peter Pan iz leta 2003, ki je delo Jamesa Newtona Howarda, večkrat nagrajenega ameriškega skladatelja, dirigenta in glasbenega producenta, ki je v svoji karieri napisal glasbo za več kot sto filmov. In ker je med njimi ustvaril precej glasbe tudi za potrebe Disneyjevih projektov, se ne čudimo, da so ga za skladatelja izbrali tudi za igrano filmsko različico Petra Pana iz leta 2003. Pa ji prisluhnimo.
Peter Pan ali Fant, ki ni hotel odrasti ali Peter in Wendy je najslavnejše delo Jamesa Matthewa Barrieja. Obe različici, igra iz leta 1904 in roman iz leta 1911, pripovedujeta zgodbo o Petru Panu, nepoboljšljivem fantu, ki lahko leti, in njegovih pustolovščinah z Wendy Darling in njenima bratoma na otoku Nije. Igro so prvič uprizorili v Londonu 27. decembra leta 1904, leto dni pozneje pa ji je sledila še broadwayska produkcija. Igro so pozneje priredili za pantomimo, muzikal, za televizijo in nekajkrat tudi za film; leta 1924 celo za nemi film. V Angliji izvirno obliko igre redko uprizorijo, priredbe za pantomimo pa so v času okoli božiča na odru pogoste. Tudi v Združenih državah je izvirno različico igre leta 1954 izpodrinil muzikal. Danes je pred nami glasba, ustvarjena za film Peter Pan iz leta 2003, ki je delo Jamesa Newtona Howarda, večkrat nagrajenega ameriškega skladatelja, dirigenta in glasbenega producenta, ki je v svoji karieri napisal glasbo za več kot sto filmov. In ker je med njimi ustvaril precej glasbe tudi za potrebe Disneyjevih projektov, se ne čudimo, da so ga za skladatelja izbrali tudi za igrano filmsko različico Petra Pana iz leta 2003. Pa ji prisluhnimo.
izpod peres Jommellija,Wagnerja, Mozarta, Verdija, Dutilleuxa in Puccinija.
izpod peres Jommellija,Wagnerja, Mozarta, Verdija, Dutilleuxa in Puccinija.
Zgodba o preobrazbi in večdimenzionalni perspektivi notranjega življenja – prvič na naši valovih.
Zgodba o preobrazbi in večdimenzionalni perspektivi notranjega življenja – prvič na naši valovih.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Ameriški film Peter Pan iz leta 2003 je v pol stoletja, po Disneyjevi različici iz leta 1953, prva filmska ali televizijska avtorizirana različica igre sira Jamesa Matthewa Barrieja. Sir James Matthew Barrie, rodil se je 9. maja 1860, umrl pa 19. junija 1937, je bil škotski pisatelj, ki je v našem spominu zapisan predvsem kot tisti, ki je napisal Petra Pana. Rodil in izobraževal se je na Škotskem, v Londonu, kamor se je pozneje preselil, pa je napisal precej uspešnih rom anov in iger. V Londonu je spoznal tudi fante družine Llewelyn Davies (Georgea, Johna, Petra, Michaela in Nicholasa), fante, ki so mu bili navdih za pisanje, med drugim tudi Petra Pana.
Ameriški film Peter Pan iz leta 2003 je v pol stoletja, po Disneyjevi različici iz leta 1953, prva filmska ali televizijska avtorizirana različica igre sira Jamesa Matthewa Barrieja. Sir James Matthew Barrie, rodil se je 9. maja 1860, umrl pa 19. junija 1937, je bil škotski pisatelj, ki je v našem spominu zapisan predvsem kot tisti, ki je napisal Petra Pana. Rodil in izobraževal se je na Škotskem, v Londonu, kamor se je pozneje preselil, pa je napisal precej uspešnih rom anov in iger. V Londonu je spoznal tudi fante družine Llewelyn Davies (Georgea, Johna, Petra, Michaela in Nicholasa), fante, ki so mu bili navdih za pisanje, med drugim tudi Petra Pana.
v odlomkih Gounoda, Smetane, Wagnerja, Puccinija, Rossinija, Donizettija in Bizeta.
v odlomkih Gounoda, Smetane, Wagnerja, Puccinija, Rossinija, Donizettija in Bizeta.
Opera o Aurelii, ženski srednjih let, ki ob ljubezni doživi razcvet nato pa izve, da je neozdravljivo bolna.
Opera o Aurelii, ženski srednjih let, ki ob ljubezni doživi razcvet nato pa izve, da je neozdravljivo bolna.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Belerofont (njegovo ime pomeni »Belerjev ubijalec«) je v grški mitologiji Glavkov sin in Sizifov vnuk ter junak zelo starega korintskega mita. Potem ko je ubil tiranskega korintskega kralja Belerja, je moral, čeprav je s svojim dejanjem mestu pravzaprav storil uslugo, zaradi svojega zločina v izgnanstvo. "Ubijalčevo" zgodbo je na operni oder postavil Josef Mysliveček.
Belerofont (njegovo ime pomeni »Belerjev ubijalec«) je v grški mitologiji Glavkov sin in Sizifov vnuk ter junak zelo starega korintskega mita. Potem ko je ubil tiranskega korintskega kralja Belerja, je moral, čeprav je s svojim dejanjem mestu pravzaprav storil uslugo, zaradi svojega zločina v izgnanstvo. "Ubijalčevo" zgodbo je na operni oder postavil Josef Mysliveček.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V tokratni oddaji se bomo zazrli v preteklost in se spomnili odraščanja neke generacije. Podali se bomo nazaj v otroštvo, k dobrim starim risankam. Zato zdaj vsem nostalgikom namenjamo nekaj odlomkov iz najbolj priljubljenih risank.
V tokratni oddaji se bomo zazrli v preteklost in se spomnili odraščanja neke generacije. Podali se bomo nazaj v otroštvo, k dobrim starim risankam. Zato zdaj vsem nostalgikom namenjamo nekaj odlomkov iz najbolj priljubljenih risank.
... iz del Albinonija, Nidermeyerja, Webra, Bizeta, Rossinija, Ponchiellija, Verdija in Gomesa.
... iz del Albinonija, Nidermeyerja, Webra, Bizeta, Rossinija, Ponchiellija, Verdija in Gomesa.
Opera izkazuje spoštovanje do ljudskih običajev, podeželskega življenja in ljudske glasbene zakladnice.
Opera izkazuje spoštovanje do ljudskih običajev, podeželskega življenja in ljudske glasbene zakladnice.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Vincenzo Bellini povzroča preglavice vsakemu biografu. Umrl je mlad, na vrhuncu tako slave kot romantičnega gibanja. Poleg tega je bil tudi čeden, svetlolas in modrook oziroma – in to je ključno – čeden, svetlolas in modrook SICILIJANEC, zato ni prav nič čudno, da je zelo hitro postal mit. Tega so začele graditi že okoliščine njegove smrti.
Vincenzo Bellini povzroča preglavice vsakemu biografu. Umrl je mlad, na vrhuncu tako slave kot romantičnega gibanja. Poleg tega je bil tudi čeden, svetlolas in modrook oziroma – in to je ključno – čeden, svetlolas in modrook SICILIJANEC, zato ni prav nič čudno, da je zelo hitro postal mit. Tega so začele graditi že okoliščine njegove smrti.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V tokratni oddaji se bomo zazrli v preteklost in se spomnili odraščanja neke generacije. Podali se bomo nazaj v otroštvo, k dobrim starim risankam. Zato zdaj vsem nostalgikom namenjamo nekaj odlomkov iz najbolj priljubljenih risank.
V tokratni oddaji se bomo zazrli v preteklost in se spomnili odraščanja neke generacije. Podali se bomo nazaj v otroštvo, k dobrim starim risankam. Zato zdaj vsem nostalgikom namenjamo nekaj odlomkov iz najbolj priljubljenih risank.
prepevajo odlomke izpod peres Provenzaleja, Richarda Straussa, Verdija, Berliloza, Masseneta in Prokofjeva.
prepevajo odlomke izpod peres Provenzaleja, Richarda Straussa, Verdija, Berliloza, Masseneta in Prokofjeva.
Opera o dekletu, ki odkriva telesno ljubezen, in ljubici, ki trpi pod očetovim jarmom – prvič na naših valovih.
Opera o dekletu, ki odkriva telesno ljubezen, in ljubici, ki trpi pod očetovim jarmom – prvič na naših valovih.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Ob pogledu na pištolo je grofica drugič pokazala hudo presunjenost. Odkimala je z glavo in vzdignila roko, kakor da se hoče zavarovati pred strelom ... nato je omahnila vznak in negibno obležala. "Nehajte uganjati otročarije Zadnjič vas vprašam: boste povedali svoje tri karte? Da ali ne?" Grofica ni odgovorila. Herman je videl, da je mrtva (A. S. Puškin, Pikova dama).
Ob pogledu na pištolo je grofica drugič pokazala hudo presunjenost. Odkimala je z glavo in vzdignila roko, kakor da se hoče zavarovati pred strelom ... nato je omahnila vznak in negibno obležala. "Nehajte uganjati otročarije Zadnjič vas vprašam: boste povedali svoje tri karte? Da ali ne?" Grofica ni odgovorila. Herman je videl, da je mrtva (A. S. Puškin, Pikova dama).
Popularni kvartet iz operne literature – Bella figlia ... iz 3. dejanja Verdijeve opere Rigoletto. Po našem naročilu smo ga v radijskem studiu 26 posneli tonsko s simfoniki RTV Slovenija in ga vizualizirali v televizijskem studiu 1. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Igor Zupe.
Popularni kvartet iz operne literature – Bella figlia ... iz 3. dejanja Verdijeve opere Rigoletto. Po našem naročilu smo ga v radijskem studiu 26 posneli tonsko s simfoniki RTV Slovenija in ga vizualizirali v televizijskem studiu 1. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Igor Zupe.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz svetovno znanih muzikalov, ki so poželi uspeh na odmevnih odrih glasbenih gledališč West Enda v Londonu in Broadwaya v New Yorku. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska. Na sporedu so izbrani odlomki iz muzikalov Doktor Jekyll in gospod Hyde, Kabaret, Zgodba iz Zahodne strani, Lasje ter Porgy in Bess.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz svetovno znanih muzikalov, ki so poželi uspeh na odmevnih odrih glasbenih gledališč West Enda v Londonu in Broadwaya v New Yorku. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska. Na sporedu so izbrani odlomki iz muzikalov Doktor Jekyll in gospod Hyde, Kabaret, Zgodba iz Zahodne strani, Lasje ter Porgy in Bess.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Mačke, Jožef in njegov čudoviti pisani plašč ter Evita. Glasbo za vse omenjene muzikale je ustvaril angleški gledališki režiser in skladatelj številnih svetovno znanih muzikalov, Andrew Lloyd Webber. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih predstavila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so tako nastopili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Mačke, Jožef in njegov čudoviti pisani plašč ter Evita. Glasbo za vse omenjene muzikale je ustvaril angleški gledališki režiser in skladatelj številnih svetovno znanih muzikalov, Andrew Lloyd Webber. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih predstavila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so tako nastopili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikala Les Misérables – Nesrečniki, ki sledi zgodbi istoimenskega romana francoskega pesnika in romanopisca Victorja Hugoja. Glasbo zanj je napisal Claude- Michel Schönberg, izvirna besedila v francoščini Alain Boublil in Jean-Marc Natel, libreto v angleškem jeziku pa je delo Herberta Kretzmerja. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta izvedbo pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikala Les Misérables – Nesrečniki, ki sledi zgodbi istoimenskega romana francoskega pesnika in romanopisca Victorja Hugoja. Glasbo zanj je napisal Claude- Michel Schönberg, izvirna besedila v francoščini Alain Boublil in Jean-Marc Natel, libreto v angleškem jeziku pa je delo Herberta Kretzmerja. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta izvedbo pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
Solist ljubljanske operno-baletne hiše, baritonist Marko Kobal, v televizijskih upodobitvah interpretira arije iz oper Ples v maskah G. Verdija, Aleco S. Rahmaninova in Glumači R. Leoncavalla. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers. Režiser Aleš Žemlja, urednica Danica Dolinar.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
Na Čarobnem decembru, kot je poimenoval svoj čarobni praznični muzikal, se bodo Ribiču Pepetu pridružili Dedek Mraz, Božiček in Miklavž, Otroški pevski zbor RTV Slovenija in plesalci Plesnega mesta. Skozi zabavno in veselo zgodbo nam bodo predstavili otroške ljudske pesmice, ki so izšle tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija z naslovom Barčica po morju plava in so postale velika glasbena uspešnica.
Na Čarobnem decembru, kot je poimenoval svoj čarobni praznični muzikal, se bodo Ribiču Pepetu pridružili Dedek Mraz, Božiček in Miklavž, Otroški pevski zbor RTV Slovenija in plesalci Plesnega mesta. Skozi zabavno in veselo zgodbo nam bodo predstavili otroške ljudske pesmice, ki so izšle tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija z naslovom Barčica po morju plava in so postale velika glasbena uspešnica.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali v svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
Simfonični orkester, zbor in solisti SNG Maribor vas bodo popeljali v svet romantičnih opernih arij. Posnetek izvedb, ki je nastal na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, bogatijo doživete in občutene interpretacije solistk in solistov: Sabine Cvilak, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Rebeke Lokar, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petrove Martina Sušnika in Jakija Jurgeca. Glasbenike je v lepem, večernem ambientu Kongresnega trga vodil dirigent Simon Krečič.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.