Opis epizode

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Sicer pa gre za koprodukcijsko predstavo med opernima hišama iz Angers-Nantesa in Rennesa. Režiser je Frank van Laecke, scenograf in kostumograf Philippe Miesch, oblikovalec svetlobe Jasmin Šehić, koreograf pa Tom Baert. 

Opera Hamlet sodi v pozni opus Ambroisa Thomasa. Napisal jo je dve leti za svojo najbolj znano in največkrat izvajano opero Mignon, torej leta 1866. O nastanku opere ni veliko znanega. Sprva je bil štiridejanka, naslovna vloga pa je bila pisana za tenor. Vendar dela niso uprizorili, menda tudi zaradi pevke, ki bi lahko idealno interpretirala Ofelijo. Libreto sta napisala Jules Barbier in Michel Carré. Da se besedilo in vsebina opere Hamlet kar precej razlikujeta od Shakespearjeve tragedije, pa nista toliko kriva libretista kot prevod, pravzaprav že kar priredba Alexandra Dumasa starejšega in Paula Meuricea, manj znanega francoskega pisca. Omenjena sta že slabi dve desetletji prej za neki pariški oder prevedla in po svoje prikrojila to Shakespearjevo tragedijo in ji napisala precej srečen konec. Krstna predstava leta 1868 je bila pravo zmagoslavje za avtorje in izvajalce. Nekaj desetletij so Thomasevega Hamleta pogosto in uspešno uprizarjali, na slovenske operne odre pa je prvič prišel šele prejšnji petek, 9. maja 2025.  

Ob zboru, ki ga je pripravila Zsuzsa Budavari-Novak in orkestru mariborske opere, ki ga tokrat vodi Mojca Lavrenčič, poleg baletnih solistov nastopajo še Charles Rice (Hamlet), Valentina Čuden (Ofelija), Irena Petkova (kraljica Gertruda), Luka Ortar (kralj Klavdij), Martin Sušnik (Laert), Sebastijan Čelofiga (Duh pokojnega kralja), Jaki Jurgec (Horacij), Bogdan Stopar (Marcel), Alfonz Kodrič (Apolonij), Tomaž Planinc (Prvi grobar) in Žiga Lakner (Drugi grobar).

V odmoru - v živo - lahko poslušate pogovor s Charlesom Riceom in Mojco Lavrenčič.

Dejan Juravić