Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
Mitološka zgodba o Psihi, žrtvi svoje lastne lepote, in Erosu, ki jo poskuša rešiti - prvič na naših valovih.
Zgodba je preprosta in v grobem povzema antični mit, dodaja pa komične elemente, ki dogajanje obarvajo s posebno melanholičnostjo. Eros (poje ga Antoinette Dennefeld) se zaljubi v Psiho (Hélène Guilmette), edino smrtnico, ki se po lepoti lahko kosa z njegovo materjo Venero. Boginja Merkurju (Tassis Christoyannis) naroči, naj pretrga to zvezo in Erosu prepove snidenja z lepotico. Toda Psiha, pod vplivom ciničnega manipulatorja Merkurja, prekrši prepoved in umre. Na koncu se zgodba vendarle srečno konča, ko Jupiter Erosu in Psihi dovoli, da bi živela srečno življenje. Pojejo še: Mercedes Arcuri (Dafna in Prva nimfa), Anna Dowsley (Berenika in Druga nimfa), Artavazd Sargsyan (Antinoüs), Philippe Estèphe (Gorgias) in Christian Helmer (Kralj). Zbor in Madžarski nacionalni filharmonični orkester vodi György Vashegyi.
Na podlagi libreta Julesa Barbiera in Alberta Carréja – ta je nastal na Corneillevo adaptacijo istoimenske Molièrove tragedije-baleta – ki zelo duhovito obravnava antični mit, je Ambroise Thomas komponiral zelo raznoliko, toda vedno očarljivo glasbo. V arijah tako slišimo Rossinija, v tutti prizorih Meyerbeerja ali Halévyja, v komičnih duetih Auberja ali Offenbacha, v nekaterih liričnih odlomkih pa Gounoda ... Psiho zato lahko označimo za obsežen katalog francoske in italijanske operne produkcije prve polovice 19. stoletja, to pa pravzaprav povzema okus pariškega občinstva v času drugega cesarstva.
Opera Psiha, prvič izvedena leta 1857 v Opéri-Comique, je bila eden skladateljevih velikih uspehov v tem tipično francoskem žanru. Leta 1878 je skladatelj opero predelal v štiridejanko in govorjene dialoge zamenjal z recitativi ter naredil več pomembnih rezov in sprememb. Na našem posnetku poslušamo izvirnik z govorjenimi dialogi, ki so mu za koncertno izvedbo v Palači umetnosti v Budimpešti dodali nekaj odlomkov iz revidirane opere: dve ariji Psihe in baritonsko vlogo Merkurja, ki jo je v izvirni različici pel basist.
Dejan Juravić
Mitološka zgodba o Psihi, žrtvi svoje lastne lepote, in Erosu, ki jo poskuša rešiti - prvič na naših valovih.
Zgodba je preprosta in v grobem povzema antični mit, dodaja pa komične elemente, ki dogajanje obarvajo s posebno melanholičnostjo. Eros (poje ga Antoinette Dennefeld) se zaljubi v Psiho (Hélène Guilmette), edino smrtnico, ki se po lepoti lahko kosa z njegovo materjo Venero. Boginja Merkurju (Tassis Christoyannis) naroči, naj pretrga to zvezo in Erosu prepove snidenja z lepotico. Toda Psiha, pod vplivom ciničnega manipulatorja Merkurja, prekrši prepoved in umre. Na koncu se zgodba vendarle srečno konča, ko Jupiter Erosu in Psihi dovoli, da bi živela srečno življenje. Pojejo še: Mercedes Arcuri (Dafna in Prva nimfa), Anna Dowsley (Berenika in Druga nimfa), Artavazd Sargsyan (Antinoüs), Philippe Estèphe (Gorgias) in Christian Helmer (Kralj). Zbor in Madžarski nacionalni filharmonični orkester vodi György Vashegyi.
Na podlagi libreta Julesa Barbiera in Alberta Carréja – ta je nastal na Corneillevo adaptacijo istoimenske Molièrove tragedije-baleta – ki zelo duhovito obravnava antični mit, je Ambroise Thomas komponiral zelo raznoliko, toda vedno očarljivo glasbo. V arijah tako slišimo Rossinija, v tutti prizorih Meyerbeerja ali Halévyja, v komičnih duetih Auberja ali Offenbacha, v nekaterih liričnih odlomkih pa Gounoda ... Psiho zato lahko označimo za obsežen katalog francoske in italijanske operne produkcije prve polovice 19. stoletja, to pa pravzaprav povzema okus pariškega občinstva v času drugega cesarstva.
Opera Psiha, prvič izvedena leta 1857 v Opéri-Comique, je bila eden skladateljevih velikih uspehov v tem tipično francoskem žanru. Leta 1878 je skladatelj opero predelal v štiridejanko in govorjene dialoge zamenjal z recitativi ter naredil več pomembnih rezov in sprememb. Na našem posnetku poslušamo izvirnik z govorjenimi dialogi, ki so mu za koncertno izvedbo v Palači umetnosti v Budimpešti dodali nekaj odlomkov iz revidirane opere: dve ariji Psihe in baritonsko vlogo Merkurja, ki jo je v izvirni različici pel basist.
Dejan Juravić
Vse epizode