Pojdite na predvajalnik Pojdite v osnovni meni

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Sobotni operni večer
Sobotni operni večer

Ambroise Thomas: Psiha iz Budimpešte

Ars

20.09.2025 156 min še 11 dni

Ambroise Thomas: Psiha iz Budimpešte

Ars

20.09.2025 156 min še 11 dni

Mitološka zgodba o Psihi, žrtvi svoje lastne lepote, in Erosu, ki jo poskuša rešiti - prvič na naših valovih.

Zgodba je preprosta in v grobem povzema antični mit, dodaja pa komične elemente, ki dogajanje obarvajo s posebno melanholičnostjo. Eros (poje ga Antoinette Dennefeld) se zaljubi v Psiho (Hélène Guilmette), edino smrtnico, ki se po lepoti lahko kosa z njegovo materjo Venero. Boginja Merkurju (Tassis Christoyannis) naroči, naj pretrga to zvezo in Erosu prepove snidenja z lepotico. Toda Psiha, pod vplivom ciničnega manipulatorja Merkurja, prekrši prepoved in umre. Na koncu se zgodba vendarle srečno konča, ko Jupiter Erosu in Psihi dovoli, da bi živela srečno življenje. Pojejo še: Mercedes Arcuri (Dafna in Prva nimfa), Anna Dowsley (Berenika in Druga nimfa), Artavazd Sargsyan (Antinoüs), Philippe Estèphe (Gorgias) in Christian Helmer (Kralj). Zbor in Madžarski nacionalni filharmonični orkester vodi György Vashegyi.

Na podlagi libreta Julesa Barbiera in Alberta Carréja – ta je nastal na Corneillevo adaptacijo istoimenske Molièrove tragedije-baleta – ki zelo duhovito obravnava antični mit, je Ambroise Thomas komponiral zelo raznoliko, toda vedno očarljivo glasbo. V arijah tako slišimo Rossinija, v tutti prizorih Meyerbeerja ali Halévyja, v komičnih duetih Auberja ali Offenbacha, v nekaterih liričnih odlomkih pa Gounoda ... Psiho zato lahko označimo za obsežen katalog francoske in italijanske operne produkcije prve polovice 19. stoletja, to pa pravzaprav povzema okus pariškega občinstva v času drugega cesarstva.

Opera Psiha, prvič izvedena leta 1857 v Opéri-Comique, je bila eden skladateljevih velikih uspehov v tem tipično francoskem žanru. Leta 1878 je skladatelj opero predelal v štiridejanko in govorjene dialoge zamenjal z recitativi ter ​​naredil več pomembnih rezov in sprememb. Na našem posnetku poslušamo izvirnik z govorjenimi dialogi, ki so mu za koncertno izvedbo v Palači umetnosti v Budimpešti dodali nekaj odlomkov iz revidirane opere: dve ariji Psihe in baritonsko vlogo Merkurja, ki jo je v izvirni različici pel basist. 

Dejan Juravić

Prikaži več
Prikaži manj

Sobotni operni večer

Opis epizode

Mitološka zgodba o Psihi, žrtvi svoje lastne lepote, in Erosu, ki jo poskuša rešiti - prvič na naših valovih.

Zgodba je preprosta in v grobem povzema antični mit, dodaja pa komične elemente, ki dogajanje obarvajo s posebno melanholičnostjo. Eros (poje ga Antoinette Dennefeld) se zaljubi v Psiho (Hélène Guilmette), edino smrtnico, ki se po lepoti lahko kosa z njegovo materjo Venero. Boginja Merkurju (Tassis Christoyannis) naroči, naj pretrga to zvezo in Erosu prepove snidenja z lepotico. Toda Psiha, pod vplivom ciničnega manipulatorja Merkurja, prekrši prepoved in umre. Na koncu se zgodba vendarle srečno konča, ko Jupiter Erosu in Psihi dovoli, da bi živela srečno življenje. Pojejo še: Mercedes Arcuri (Dafna in Prva nimfa), Anna Dowsley (Berenika in Druga nimfa), Artavazd Sargsyan (Antinoüs), Philippe Estèphe (Gorgias) in Christian Helmer (Kralj). Zbor in Madžarski nacionalni filharmonični orkester vodi György Vashegyi.

Na podlagi libreta Julesa Barbiera in Alberta Carréja – ta je nastal na Corneillevo adaptacijo istoimenske Molièrove tragedije-baleta – ki zelo duhovito obravnava antični mit, je Ambroise Thomas komponiral zelo raznoliko, toda vedno očarljivo glasbo. V arijah tako slišimo Rossinija, v tutti prizorih Meyerbeerja ali Halévyja, v komičnih duetih Auberja ali Offenbacha, v nekaterih liričnih odlomkih pa Gounoda ... Psiho zato lahko označimo za obsežen katalog francoske in italijanske operne produkcije prve polovice 19. stoletja, to pa pravzaprav povzema okus pariškega občinstva v času drugega cesarstva.

Opera Psiha, prvič izvedena leta 1857 v Opéri-Comique, je bila eden skladateljevih velikih uspehov v tem tipično francoskem žanru. Leta 1878 je skladatelj opero predelal v štiridejanko in govorjene dialoge zamenjal z recitativi ter ​​naredil več pomembnih rezov in sprememb. Na našem posnetku poslušamo izvirnik z govorjenimi dialogi, ki so mu za koncertno izvedbo v Palači umetnosti v Budimpešti dodali nekaj odlomkov iz revidirane opere: dve ariji Psihe in baritonsko vlogo Merkurja, ki jo je v izvirni različici pel basist. 

Dejan Juravić

Vse epizode

51. epizod

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine