Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Revija, ki je dobila ime po legendarnem filmu Lepotica dneva, špansko mehiškega režiserja Luisa Bunuela. Revija, pravi glavna urednica Vesna Teržan, pripoveduje o ustvarjalni in intelektualni moči žensk ter predstavlja njihove dosežke na različnih področjih. Vesna Teržan je umetnostna zgodovinarka, kustodinja, publicistka, scenaristka in občasno kolumnistka Mladine. Pred 15 leti je začela barvati najprej zdravniške bele halje in nato še druga oblačila. Pobarvane plašče so izbrale in oblekle zanimive ženske in dekleta in nekega dne je padla ideja, da bi se te barvne kombinacije skupaj z zanimivimi članki predstavile v nekem modnem magazinu. In tako se je rodila ideja o novi slovenski reviji. Brez portretov in intervjujev lastnic oblačil seveda ni šlo, one so os, okoli katerih se vrti njena vsebina. In treba si je bilo izmisliti še ime revije, pravi Vesna Teržan.
Revija, ki je dobila ime po legendarnem filmu Lepotica dneva, špansko mehiškega režiserja Luisa Bunuela. Revija, pravi glavna urednica Vesna Teržan, pripoveduje o ustvarjalni in intelektualni moči žensk ter predstavlja njihove dosežke na različnih področjih. Vesna Teržan je umetnostna zgodovinarka, kustodinja, publicistka, scenaristka in občasno kolumnistka Mladine. Pred 15 leti je začela barvati najprej zdravniške bele halje in nato še druga oblačila. Pobarvane plašče so izbrale in oblekle zanimive ženske in dekleta in nekega dne je padla ideja, da bi se te barvne kombinacije skupaj z zanimivimi članki predstavile v nekem modnem magazinu. In tako se je rodila ideja o novi slovenski reviji. Brez portretov in intervjujev lastnic oblačil seveda ni šlo, one so os, okoli katerih se vrti njena vsebina. In treba si je bilo izmisliti še ime revije, pravi Vesna Teržan.
Ervin Hladnik - Milharčič je za slovenske časopise pisal v zadnjih desetletjih iz od domala vsepovsod: nekdanje Jugoslavije, Severne Irske, Nemčije, Italije, Avstralije, Afrike, Bližnjega vzhoda in Združenih držav Amerike. Preden se je zaposlil pri Dnevniku, je pisal za Radio Študent, Mladino, Das Magazin, Delo in Al Ahram. Piše predvsem o etničnih, političnih in drugih manjšinah. Povabili smo ga v naš dvojezični eter.
Ervin Hladnik - Milharčič je za slovenske časopise pisal v zadnjih desetletjih iz od domala vsepovsod: nekdanje Jugoslavije, Severne Irske, Nemčije, Italije, Avstralije, Afrike, Bližnjega vzhoda in Združenih držav Amerike. Preden se je zaposlil pri Dnevniku, je pisal za Radio Študent, Mladino, Das Magazin, Delo in Al Ahram. Piše predvsem o etničnih, političnih in drugih manjšinah. Povabili smo ga v naš dvojezični eter.
Nedeljska gostja je Alenka Sottler, akademska slikarka in mednarodno uveljavljena ilustratorka, ki je poleg številnih nagrad in priznanj, zlasti v Združenih državah, kjer je postala tudi častna članica Združenja ameriških ilustratorjev, nedavno dobila še eno priznanje: newyorška revija 3X3 Magazin, revija za sodobno ilustracijo, ji je namenila sedemnajst strani dolgo predstavitev njenega opusa, skupaj z ilustracijami za nov prevod knjige Bambi, ki si ga je nekoč prisvojil Walt Desney. »Presenečeni smo nad globino in lepoto vaše interpretacije pripovedi,« so zapisali. In nove podobe Bambija slovenske ilustratorke so obkrožile ves svet.
Nedeljska gostja je Alenka Sottler, akademska slikarka in mednarodno uveljavljena ilustratorka, ki je poleg številnih nagrad in priznanj, zlasti v Združenih državah, kjer je postala tudi častna članica Združenja ameriških ilustratorjev, nedavno dobila še eno priznanje: newyorška revija 3X3 Magazin, revija za sodobno ilustracijo, ji je namenila sedemnajst strani dolgo predstavitev njenega opusa, skupaj z ilustracijami za nov prevod knjige Bambi, ki si ga je nekoč prisvojil Walt Desney. »Presenečeni smo nad globino in lepoto vaše interpretacije pripovedi,« so zapisali. In nove podobe Bambija slovenske ilustratorke so obkrožile ves svet.
Za večino najboljših kolesarjev jesensko vreme s turobnimi dnevi predstavlja oddih po tekmovalnih naporih, nekateri pa tekmujejo tudi po končani sezoni. Med njimi sta bila na nedavni dirki v Singapurju Tadej Pogačar in Jan Tratnik. Po zadnji dirki najvišje ravni po Lombardiji je sledila slavnostna prireditev francoske revije Velo magazine, na kateri so podelili prestižno nagrado zlato kolo. Odločitev, da jo je za letošnje leto prejel Danec Jonas Vingegaard, je razburila številne. O tem kot tudi o prihajajočem olimpijskem letu 2024, za katero sta že znani trasi Gira in Toura, se je v najnovejši epizodi kolesarskega podkasta Tour 202 voditelj Dare Rupar pogovarjal z novinarjem Igorjem Tomincem in selektorjem slovenske ženske reprezentance Gorazdom Penkom, ki več kot štiri desetletja deluje v kolesarstvu.
Za večino najboljših kolesarjev jesensko vreme s turobnimi dnevi predstavlja oddih po tekmovalnih naporih, nekateri pa tekmujejo tudi po končani sezoni. Med njimi sta bila na nedavni dirki v Singapurju Tadej Pogačar in Jan Tratnik. Po zadnji dirki najvišje ravni po Lombardiji je sledila slavnostna prireditev francoske revije Velo magazine, na kateri so podelili prestižno nagrado zlato kolo. Odločitev, da jo je za letošnje leto prejel Danec Jonas Vingegaard, je razburila številne. O tem kot tudi o prihajajočem olimpijskem letu 2024, za katero sta že znani trasi Gira in Toura, se je v najnovejši epizodi kolesarskega podkasta Tour 202 voditelj Dare Rupar pogovarjal z novinarjem Igorjem Tomincem in selektorjem slovenske ženske reprezentance Gorazdom Penkom, ki več kot štiri desetletja deluje v kolesarstvu.
Štirinajstletna Dita se z mamo in očetom znajde v »družinskem taborišču«, natančneje v bloku številka 31 znotraj Auschwitza. Blok 31 pa ni vsakdanji spalni blok, temveč nekaj nenavadnega, skorajda nemogočega. To je prostor, v katerem svoje dni preživljajo otroci skupaj s svojimi učitelji, njihova največja skrivnost pa je osem skrbno varovanih knjig. Skrb zanje je bila zaupana Diti, ki je tako postala »knjižničarka iz Auschwitza«. Čeprav jo spremljajo grozote taborišča in večno hladni pogledi »angela smrti«, se Dita ne preda in je pripravljena storiti vse za ohranitev knjig, družine in prijateljev. »Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki.« Antonio Iturbe (1967, Zaragoza) je španski novinar, profesor novinarstva in pisatelj. Pisal je za številne španske časopise in revije ter jih urejal, trenutno pa je zaposlen kot direktor kulturnega magazina Librújala. Doslej je izdal precej otroških knjig, pa tudi pet romanov, s Knjižničarko iz Auschwitza, ki je bila prevedena v številne jezike, zaživela pa bo tudi na filmskem platnu, pa je doživel mednarodni preboj. Za založbo Učila jo je v slovenščino prevedla Manica Baša. V studiu se nam je pridružila Branka Fišer, urednica slovenske izdaje Knjižničarke iz Auschwitza. Z njo smo se pogovarjali o Diti, zgodbi, sporočilnosti knjige, kako je knjiga nastala in zakaj je pomembna za mlade bralce.
Štirinajstletna Dita se z mamo in očetom znajde v »družinskem taborišču«, natančneje v bloku številka 31 znotraj Auschwitza. Blok 31 pa ni vsakdanji spalni blok, temveč nekaj nenavadnega, skorajda nemogočega. To je prostor, v katerem svoje dni preživljajo otroci skupaj s svojimi učitelji, njihova največja skrivnost pa je osem skrbno varovanih knjig. Skrb zanje je bila zaupana Diti, ki je tako postala »knjižničarka iz Auschwitza«. Čeprav jo spremljajo grozote taborišča in večno hladni pogledi »angela smrti«, se Dita ne preda in je pripravljena storiti vse za ohranitev knjig, družine in prijateljev. »Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki.« Antonio Iturbe (1967, Zaragoza) je španski novinar, profesor novinarstva in pisatelj. Pisal je za številne španske časopise in revije ter jih urejal, trenutno pa je zaposlen kot direktor kulturnega magazina Librújala. Doslej je izdal precej otroških knjig, pa tudi pet romanov, s Knjižničarko iz Auschwitza, ki je bila prevedena v številne jezike, zaživela pa bo tudi na filmskem platnu, pa je doživel mednarodni preboj. Za založbo Učila jo je v slovenščino prevedla Manica Baša. V studiu se nam je pridružila Branka Fišer, urednica slovenske izdaje Knjižničarke iz Auschwitza. Z njo smo se pogovarjali o Diti, zgodbi, sporočilnosti knjige, kako je knjiga nastala in zakaj je pomembna za mlade bralce.
Naša gostja je zdaj upokojena, dolgoletna novinarka TV Koper, Branka Preden, ki občasno še vedno stopi pred in za kamero, saj za TV Slovenija prvi program pripravlja oddajo »Slovenski magazin«, čas pa ima tudi za to, da je dejavna članica piranskega Društva prijateljev zakladov Svetega Jurija, do jo kot damo Roso Klementino lahko vidimo povsod tam, kjer se dogaja kaj lepega in kamor to društvo v starodobnih oblačilih prihaja med nas…., tukaj danes je zaradi vsega naštetega, saj je neusahljiv vir človeške energije, kar je…zagotovo nalezljivo, ampak predvsem zato, ker je že kot upokojenka zagovarjala magistrsko delo na Univerzi na Primorskem, na oddelku Italijanistike. Svojo nalogo je napisal v italijanskem jeziku in nosi naslov »Diego de Castro-poliedrico studioso Piranese - Diego de Castro, vsestranski piranski učenjak«.O tem in radostih življenja se z njo pogovarja Nataša Benčič.
Naša gostja je zdaj upokojena, dolgoletna novinarka TV Koper, Branka Preden, ki občasno še vedno stopi pred in za kamero, saj za TV Slovenija prvi program pripravlja oddajo »Slovenski magazin«, čas pa ima tudi za to, da je dejavna članica piranskega Društva prijateljev zakladov Svetega Jurija, do jo kot damo Roso Klementino lahko vidimo povsod tam, kjer se dogaja kaj lepega in kamor to društvo v starodobnih oblačilih prihaja med nas…., tukaj danes je zaradi vsega naštetega, saj je neusahljiv vir človeške energije, kar je…zagotovo nalezljivo, ampak predvsem zato, ker je že kot upokojenka zagovarjala magistrsko delo na Univerzi na Primorskem, na oddelku Italijanistike. Svojo nalogo je napisal v italijanskem jeziku in nosi naslov »Diego de Castro-poliedrico studioso Piranese - Diego de Castro, vsestranski piranski učenjak«.O tem in radostih življenja se z njo pogovarja Nataša Benčič.
V oddaji Na piedestal smo premierno, pred uradnim izidom, predstavili prvenec dua Warrego Valles z naslovom Botox. Warrego Valles raziskuje elektronsko glasbo z močnimi koreninami v temačni estetiki plesišča in subtilnimi odtenki aktivistične poetike. Z le nekaj nastopi, glasbenimi videi in malo ploščo Location Off, izdani pri Kamizdat, je članicama dua Warrego Valles Nini Hudej in Nini Kodrič (NinaBelle) in v letu 2017 uspelo dodobra razburkati slovensko elektronsko glasbeno prizorišče. Producentka Nina Hudej in glasbenica ter vokalistka Nina Kodrič (NinaBelle) sta uveljavljeni didžejki, izkušeni producentki, organizatorki in zagovornici enakih priložnosti in raznovrstnosti na slovenski elektronski glasbeni sceni. Nina Hudej, ki so jo med drugim pri Vibe Magazine opazili kot eno izmed top 12 ženskih techno producentk, je leta 2015 pri založbi Kamizdat izdala samostojni album Disclaimer Null, pred kratkim pa je bila uvrščena na seznam izbranih glasbenikov za leto 2018 pri evropski platformi SHAPE. NinaBelle je klasično izobražena flavtistka, ki je diplomirala na ljubljanski akademiji za glasbo, po študiju jazzovske improvizacije v Rotterdamu in Celovcu pa je kot didžejka, vokalistka, avtorica besedil, glasbena opremljevalka v Uredništvu igranega programa (Ars – 3. program Radia Slovenija) in producentka nadaljevala raziskovanje na področju elektronske glasbe in njenih zvokov. Glasba za album Botox, dolgometražni prvenec dua Warrego Valles, je nastajala pod vplivi deep underground elektronske plesne glasbe, vendar temelji na njeni sodobni dekonstrukciji, posledica česar sta temačen, minimalističen abstrakten postžanrski electro in z zvočnimi razpokami okrašene zvočne pokrajine. Tematski podtokovi albuma pripovedujejo zgodbo o sedanjosti: minljivosti vseh akcij, uničenje planeta zaradi podnebnih sprememb in suženjstvo. Mračna vizija sveta, ki mu vladajo psihopati, te pa motivirata pohlep ter želja po nadzoru in dominaciji. Botox bo izšel 1. marca pri spletni založbi Kamizdat digitalno na spletni strani Kamizdat Bandcamp s prostim ‘plačaj-kolikor-moreš’ prenosom in v vseh ustaljenih digitalnih trgovinah. Album bo izšel tudi v fizični obliki: v omejeni nakladi 50 izvodov ročno izdelanih in oštevilčenih USB-knjižic. Glasba bo na voljo javnosti za prosto deljenje pod pogoji licence Creative Commons BY-NC-ND oziroma Priznanja avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav. Na dan izida, 1. marca, ob 20. uri bosta v Kinu Šiška v Ljubljani nastopila ameriška producentka Laurel Halo in duo Warrego Valles, ki bo svoj prvenec koncertno premierno predstavil. Foto: Luka Volk
V oddaji Na piedestal smo premierno, pred uradnim izidom, predstavili prvenec dua Warrego Valles z naslovom Botox. Warrego Valles raziskuje elektronsko glasbo z močnimi koreninami v temačni estetiki plesišča in subtilnimi odtenki aktivistične poetike. Z le nekaj nastopi, glasbenimi videi in malo ploščo Location Off, izdani pri Kamizdat, je članicama dua Warrego Valles Nini Hudej in Nini Kodrič (NinaBelle) in v letu 2017 uspelo dodobra razburkati slovensko elektronsko glasbeno prizorišče. Producentka Nina Hudej in glasbenica ter vokalistka Nina Kodrič (NinaBelle) sta uveljavljeni didžejki, izkušeni producentki, organizatorki in zagovornici enakih priložnosti in raznovrstnosti na slovenski elektronski glasbeni sceni. Nina Hudej, ki so jo med drugim pri Vibe Magazine opazili kot eno izmed top 12 ženskih techno producentk, je leta 2015 pri založbi Kamizdat izdala samostojni album Disclaimer Null, pred kratkim pa je bila uvrščena na seznam izbranih glasbenikov za leto 2018 pri evropski platformi SHAPE. NinaBelle je klasično izobražena flavtistka, ki je diplomirala na ljubljanski akademiji za glasbo, po študiju jazzovske improvizacije v Rotterdamu in Celovcu pa je kot didžejka, vokalistka, avtorica besedil, glasbena opremljevalka v Uredništvu igranega programa (Ars – 3. program Radia Slovenija) in producentka nadaljevala raziskovanje na področju elektronske glasbe in njenih zvokov. Glasba za album Botox, dolgometražni prvenec dua Warrego Valles, je nastajala pod vplivi deep underground elektronske plesne glasbe, vendar temelji na njeni sodobni dekonstrukciji, posledica česar sta temačen, minimalističen abstrakten postžanrski electro in z zvočnimi razpokami okrašene zvočne pokrajine. Tematski podtokovi albuma pripovedujejo zgodbo o sedanjosti: minljivosti vseh akcij, uničenje planeta zaradi podnebnih sprememb in suženjstvo. Mračna vizija sveta, ki mu vladajo psihopati, te pa motivirata pohlep ter želja po nadzoru in dominaciji. Botox bo izšel 1. marca pri spletni založbi Kamizdat digitalno na spletni strani Kamizdat Bandcamp s prostim ‘plačaj-kolikor-moreš’ prenosom in v vseh ustaljenih digitalnih trgovinah. Album bo izšel tudi v fizični obliki: v omejeni nakladi 50 izvodov ročno izdelanih in oštevilčenih USB-knjižic. Glasba bo na voljo javnosti za prosto deljenje pod pogoji licence Creative Commons BY-NC-ND oziroma Priznanja avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav. Na dan izida, 1. marca, ob 20. uri bosta v Kinu Šiška v Ljubljani nastopila ameriška producentka Laurel Halo in duo Warrego Valles, ki bo svoj prvenec koncertno premierno predstavil. Foto: Luka Volk
V Novem mestu se je na današnji dan leta 1856 rodil naravoslovec Ferdinand Seidl. Po študiju v Gradcu je bil profesor na meščanski šoli v Krškem, kjer je postavil metereološko postajo, zatem je v Gorici nasledil Frana Erjavca, kjer se je poglobil v geologijo in seizmologijo.12 let je bil na dunajski akademiji znanosti in umetnosti referent za potrese. Leta 1920 je sestavil prvi slovenski nacionalni naravovarstveni program. 10. marca 1876 je Alexander Graham Bell prek telefona v skoraj sosednjo sobo poklical asistenta in mu sporočil naslednje besede: "Mr. Watson, pridite sem, rad bi vas videl". Napravo so predstavili na razstavi v Philadelphiji ob stoletnici razglasitve neodvisnosti. Na današnji dan leta 1861 so na slovesnem zasedanju parlamenta v Torinu razglasili sardinskega kralja Viktorja Emanuela drugega za kralja Italije. Ob 100-letnici združitve je bila slovesnost tudi v koprskem gledališču. Prisluhnimo odlomku govora Gina Gobba: Dunajski »Arbeiter Zeitung« reflektira na včeraj na tem mestu citirano izjavo predsednika ruske dume g. Rodzianka: da se po vojni Rusija reformira. Kmalu bo v svoji notranjosti pred tako silnimi problemi, da bo morala opuščati vsako misel na osvajanja,"je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost Med demonstracijami v podporo Jugoslaviji je v Škednju ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije civilna policija streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je ranila. Slovensko-italijanska unija je v protest organizirala dvodnevno stavko, ki se ji je pridružile vse dmeokratične sile v coni A Svobdonega tržaškega ozemlja. Če na 40 mučenikov zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje/Če mučence mrazi, zmrzuje še 40 noči/Če na 40 mučenikov ni lepo, še 40 dni ne bo Na priporočilo prijatelja je Maurice Ravel začel pisati klavirsko sonatino za natečaj Weekly Critical Review magazine, ki so ga zaradi bankrota razveljavili. Kasneje jo je še dodelal, krstna izvedba pa je bila na današnji dan leta 1906 v Lionu, ko jo je zaigrala gospodična Paule de Lestang, kmalu zatem pa v Parizu Gabriel Grovlez, mi pa prisluhnimo pianistu Aciju Bertonclju
V Novem mestu se je na današnji dan leta 1856 rodil naravoslovec Ferdinand Seidl. Po študiju v Gradcu je bil profesor na meščanski šoli v Krškem, kjer je postavil metereološko postajo, zatem je v Gorici nasledil Frana Erjavca, kjer se je poglobil v geologijo in seizmologijo.12 let je bil na dunajski akademiji znanosti in umetnosti referent za potrese. Leta 1920 je sestavil prvi slovenski nacionalni naravovarstveni program. 10. marca 1876 je Alexander Graham Bell prek telefona v skoraj sosednjo sobo poklical asistenta in mu sporočil naslednje besede: "Mr. Watson, pridite sem, rad bi vas videl". Napravo so predstavili na razstavi v Philadelphiji ob stoletnici razglasitve neodvisnosti. Na današnji dan leta 1861 so na slovesnem zasedanju parlamenta v Torinu razglasili sardinskega kralja Viktorja Emanuela drugega za kralja Italije. Ob 100-letnici združitve je bila slovesnost tudi v koprskem gledališču. Prisluhnimo odlomku govora Gina Gobba: Dunajski »Arbeiter Zeitung« reflektira na včeraj na tem mestu citirano izjavo predsednika ruske dume g. Rodzianka: da se po vojni Rusija reformira. Kmalu bo v svoji notranjosti pred tako silnimi problemi, da bo morala opuščati vsako misel na osvajanja,"je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost Med demonstracijami v podporo Jugoslaviji je v Škednju ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije civilna policija streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je ranila. Slovensko-italijanska unija je v protest organizirala dvodnevno stavko, ki se ji je pridružile vse dmeokratične sile v coni A Svobdonega tržaškega ozemlja. Če na 40 mučenikov zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje/Če mučence mrazi, zmrzuje še 40 noči/Če na 40 mučenikov ni lepo, še 40 dni ne bo Na priporočilo prijatelja je Maurice Ravel začel pisati klavirsko sonatino za natečaj Weekly Critical Review magazine, ki so ga zaradi bankrota razveljavili. Kasneje jo je še dodelal, krstna izvedba pa je bila na današnji dan leta 1906 v Lionu, ko jo je zaigrala gospodična Paule de Lestang, kmalu zatem pa v Parizu Gabriel Grovlez, mi pa prisluhnimo pianistu Aciju Bertonclju
Po silovitih turških napadih, ki so v drugi polovici 15. stoletja močno prizadeli slovenske dežele, se je oglejska patriarhija odločila preprečevati popuščanje moralne drže cerkvenega stanu. Patriarhov kancler Paolo Santoni se je na današnji dan leta 1485 v ta namen odpravil na vizitacijo Koroške in Ziljske doline. V Doberdobu je na današnji dan leta 1880, star komaj 42 let, umrl jezikoslovec in učitelj Ivan Rejec. Po študiju bogoslovja v Gorici je najprej delal kot kaplan in učitelj v Števerjanu in Devinu. Izboljšal in raziširil je knjigo Laški, Nemški in Slovenski pogovori. "Rusi so se iz volinijskega trdnjavskega ozemlja umaknili za Putilovko Novi uspehi Nemcev pred Dvinskom, pri Smorgonu Na italijanski fronti položaj neizpremenjen," tako je tržaška Edinost naslovila poročila s frot prve svetovne na današnji dan leta 1915. »Jugoslavija ima nujno pravico do mesta Trsta, ker leži to mesto na jugoslovanskem narodnostnem ozemlju, samo pa je narodnostno mešano. Največjega moralnega pomena je tudi dejstvo, da je tržaško prebivalstvo že tolikokrat izrazilo svojo željo, da se Trst priključi Jugoslaviji.« tako je na današnji dan leta 1945 na prvi strani pisal Primorski dnevnik. V Portorožu je na današnji dan leta 1985 umrl publicist in politik Vlado Kozak. Bil je viden predvojni komunist, v partizanih član agitpropa, po osvoboditvi urednik Kmečkega glasa, Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca, kasneje še vodja vladnega tiskovnega urada. Postójna je mestno naselje in pokrajinsko središče. Mesto leži na stiku apnenca in fliša. Pravi izvor krajevnega imena je po Marku Snoju mogoče iskati v imenu Postojina vas, kar je tvorjeno iz slovanskega osebnega imena Postoja. Postójna je torej prvotno pomenila Postojevo vas. Zimzelena uspešnica skupine The Beatles, Yesterday, je na vrh ameriške lestvice najbolj poslušanih popevk prodrla na današnji dan leta 1965 in tam ostala rekordnih 11 tednov. Televizijski postaji BBC in MTV ter revija Rolling Stone Magazine sta jo leta 1999 razglasili za pesem stoletja, posnetih je več kot 3 tisoč. V našem arhivu hranimo tudi ploščo nekdanjega prvaka italijanske canzone Claudia Ville iz leta 1971
Po silovitih turških napadih, ki so v drugi polovici 15. stoletja močno prizadeli slovenske dežele, se je oglejska patriarhija odločila preprečevati popuščanje moralne drže cerkvenega stanu. Patriarhov kancler Paolo Santoni se je na današnji dan leta 1485 v ta namen odpravil na vizitacijo Koroške in Ziljske doline. V Doberdobu je na današnji dan leta 1880, star komaj 42 let, umrl jezikoslovec in učitelj Ivan Rejec. Po študiju bogoslovja v Gorici je najprej delal kot kaplan in učitelj v Števerjanu in Devinu. Izboljšal in raziširil je knjigo Laški, Nemški in Slovenski pogovori. "Rusi so se iz volinijskega trdnjavskega ozemlja umaknili za Putilovko Novi uspehi Nemcev pred Dvinskom, pri Smorgonu Na italijanski fronti položaj neizpremenjen," tako je tržaška Edinost naslovila poročila s frot prve svetovne na današnji dan leta 1915. »Jugoslavija ima nujno pravico do mesta Trsta, ker leži to mesto na jugoslovanskem narodnostnem ozemlju, samo pa je narodnostno mešano. Največjega moralnega pomena je tudi dejstvo, da je tržaško prebivalstvo že tolikokrat izrazilo svojo željo, da se Trst priključi Jugoslaviji.« tako je na današnji dan leta 1945 na prvi strani pisal Primorski dnevnik. V Portorožu je na današnji dan leta 1985 umrl publicist in politik Vlado Kozak. Bil je viden predvojni komunist, v partizanih član agitpropa, po osvoboditvi urednik Kmečkega glasa, Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca, kasneje še vodja vladnega tiskovnega urada. Postójna je mestno naselje in pokrajinsko središče. Mesto leži na stiku apnenca in fliša. Pravi izvor krajevnega imena je po Marku Snoju mogoče iskati v imenu Postojina vas, kar je tvorjeno iz slovanskega osebnega imena Postoja. Postójna je torej prvotno pomenila Postojevo vas. Zimzelena uspešnica skupine The Beatles, Yesterday, je na vrh ameriške lestvice najbolj poslušanih popevk prodrla na današnji dan leta 1965 in tam ostala rekordnih 11 tednov. Televizijski postaji BBC in MTV ter revija Rolling Stone Magazine sta jo leta 1999 razglasili za pesem stoletja, posnetih je več kot 3 tisoč. V našem arhivu hranimo tudi ploščo nekdanjega prvaka italijanske canzone Claudia Ville iz leta 1971
Avstrijski cesar Franc Jožef je na današnji dan leta 1866 potrdil pravila Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, katere pobudnik je bil Josip Juraj Strossmayer, delovati pa je začela leta 1867 v Zagrebu. V tržaškem predmestju Rocolu se je na današnji dan leta 1906 rodil bazoviški junak Franjo Marušič. Po končani Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu se je zaposlil pri Živnostenski banki in vodil Mladinsko društvo Rocol. Ko so fašisti leta 1926 začeli razpuščati slovenska društva, se je pridružil Borbi. Leta 1930 so ga aretirali, posebno sodišče ga je na 1. tržaškem procesu obsodilo na smrt. Ustreljen je bil 6.decembra 1930 v Bazovici. Prisluhnimo odlomku oddaje Neve Lukeš ob 50. obletnici procesa: "Dunajski vojaški sotrudnik graške »Tagesposte« piše: "Bitka pri Verdunu stoji. Nemci zaenkrat čakajo, da poneha silni napad sovražnika. Francoska protiofenziva nas spominja ruske ofenzive ob Sanu proti koncu meseca majnika in v začetku juniia leta 1915," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost Med drugo svetovno vojno so imela koncentracijska taborišča od vseh simbolov nasilja in izprijenosti največji naboj. Zahodni zavezniki so bili skeptični do trenutka, ko so sami začeli odkrivati grozote v zasedenih taboriščih, kakršno je bilo naprimer Natzweiler-Struthof, o čemer je Boris Pahor napisal Nekropolo in povedal: V Trstu je na današnji dan leta 1976 umrl profesor, igralec in urednik Jože Peterlin. Po diplomi iz slavistike je delal kot knjižničar v Narodni in univerzitetni knjižnici, od 1942-1945 pa tajnik Teološke fakultete v Ljubljani. Po preselitvi v Trst je do leta 1948 vodil oddaje za govorjeni spored in dramatiko na Radiu Trst A, nato pa poučeval. Ustanovil je radijsko igralsko skupino, česar se je kot upokojenec tako spominjal: Sneg v marcu se obdrži od večera do jutra, pravi istrski pregovor V intervjuju za londonski Evening standard, ki je izšel na današnji dan leta 1966 je v članku Kako živijo Beatli John Lennon med drugim izjavil: "Mi smo bolj popularni kot Jezus". Izjava v Veliki Britaniji ni bila deležna posebne pozornosti, v Združenih državah Amerike jo je 29 junija ponatisnila najstniška revija Date book magazine, kar je poleti sprožilo burne odmeve s protesti, tako da so morali Beatli prekiniti svojo tretjo ameriško turnejo. Glasbeno se vrnimo v tedanje čase betalomanije in prisluhnimo uspešnici Michelle
Avstrijski cesar Franc Jožef je na današnji dan leta 1866 potrdil pravila Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, katere pobudnik je bil Josip Juraj Strossmayer, delovati pa je začela leta 1867 v Zagrebu. V tržaškem predmestju Rocolu se je na današnji dan leta 1906 rodil bazoviški junak Franjo Marušič. Po končani Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu se je zaposlil pri Živnostenski banki in vodil Mladinsko društvo Rocol. Ko so fašisti leta 1926 začeli razpuščati slovenska društva, se je pridružil Borbi. Leta 1930 so ga aretirali, posebno sodišče ga je na 1. tržaškem procesu obsodilo na smrt. Ustreljen je bil 6.decembra 1930 v Bazovici. Prisluhnimo odlomku oddaje Neve Lukeš ob 50. obletnici procesa: "Dunajski vojaški sotrudnik graške »Tagesposte« piše: "Bitka pri Verdunu stoji. Nemci zaenkrat čakajo, da poneha silni napad sovražnika. Francoska protiofenziva nas spominja ruske ofenzive ob Sanu proti koncu meseca majnika in v začetku juniia leta 1915," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost Med drugo svetovno vojno so imela koncentracijska taborišča od vseh simbolov nasilja in izprijenosti največji naboj. Zahodni zavezniki so bili skeptični do trenutka, ko so sami začeli odkrivati grozote v zasedenih taboriščih, kakršno je bilo naprimer Natzweiler-Struthof, o čemer je Boris Pahor napisal Nekropolo in povedal: V Trstu je na današnji dan leta 1976 umrl profesor, igralec in urednik Jože Peterlin. Po diplomi iz slavistike je delal kot knjižničar v Narodni in univerzitetni knjižnici, od 1942-1945 pa tajnik Teološke fakultete v Ljubljani. Po preselitvi v Trst je do leta 1948 vodil oddaje za govorjeni spored in dramatiko na Radiu Trst A, nato pa poučeval. Ustanovil je radijsko igralsko skupino, česar se je kot upokojenec tako spominjal: Sneg v marcu se obdrži od večera do jutra, pravi istrski pregovor V intervjuju za londonski Evening standard, ki je izšel na današnji dan leta 1966 je v članku Kako živijo Beatli John Lennon med drugim izjavil: "Mi smo bolj popularni kot Jezus". Izjava v Veliki Britaniji ni bila deležna posebne pozornosti, v Združenih državah Amerike jo je 29 junija ponatisnila najstniška revija Date book magazine, kar je poleti sprožilo burne odmeve s protesti, tako da so morali Beatli prekiniti svojo tretjo ameriško turnejo. Glasbeno se vrnimo v tedanje čase betalomanije in prisluhnimo uspešnici Michelle