Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ervin Hladnik - Milharčič je za slovenske časopise pisal v zadnjih desetletjih iz od domala vsepovsod: nekdanje Jugoslavije, Severne Irske, Nemčije, Italije, Avstralije, Afrike, Bližnjega vzhoda in Združenih držav Amerike. Preden se je zaposlil pri Dnevniku, je pisal za Radio Študent, Mladino, Das Magazin, Delo in Al Ahram. Piše predvsem o etničnih, političnih in drugih manjšinah. Povabili smo ga v naš dvojezični eter.
Ervin Hladnik - Milharčič je za slovenske časopise pisal v zadnjih desetletjih iz od domala vsepovsod: nekdanje Jugoslavije, Severne Irske, Nemčije, Italije, Avstralije, Afrike, Bližnjega vzhoda in Združenih držav Amerike. Preden se je zaposlil pri Dnevniku, je pisal za Radio Študent, Mladino, Das Magazin, Delo in Al Ahram. Piše predvsem o etničnih, političnih in drugih manjšinah. Povabili smo ga v naš dvojezični eter.
Nedeljska gostja je Alenka Sottler, akademska slikarka in mednarodno uveljavljena ilustratorka, ki je poleg številnih nagrad in priznanj, zlasti v Združenih državah, kjer je postala tudi častna članica Združenja ameriških ilustratorjev, nedavno dobila še eno priznanje: newyorška revija 3X3 Magazin, revija za sodobno ilustracijo, ji je namenila sedemnajst strani dolgo predstavitev njenega opusa, skupaj z ilustracijami za nov prevod knjige Bambi, ki si ga je nekoč prisvojil Walt Desney. »Presenečeni smo nad globino in lepoto vaše interpretacije pripovedi,« so zapisali. In nove podobe Bambija slovenske ilustratorke so obkrožile ves svet.
Nedeljska gostja je Alenka Sottler, akademska slikarka in mednarodno uveljavljena ilustratorka, ki je poleg številnih nagrad in priznanj, zlasti v Združenih državah, kjer je postala tudi častna članica Združenja ameriških ilustratorjev, nedavno dobila še eno priznanje: newyorška revija 3X3 Magazin, revija za sodobno ilustracijo, ji je namenila sedemnajst strani dolgo predstavitev njenega opusa, skupaj z ilustracijami za nov prevod knjige Bambi, ki si ga je nekoč prisvojil Walt Desney. »Presenečeni smo nad globino in lepoto vaše interpretacije pripovedi,« so zapisali. In nove podobe Bambija slovenske ilustratorke so obkrožile ves svet.
Revija, ki je dobila ime po legendarnem filmu Lepotica dneva, špansko mehiškega režiserja Luisa Bunuela. Revija, pravi glavna urednica Vesna Teržan, pripoveduje o ustvarjalni in intelektualni moči žensk ter predstavlja njihove dosežke na različnih področjih. Vesna Teržan je umetnostna zgodovinarka, kustodinja, publicistka, scenaristka in občasno kolumnistka Mladine. Pred 15 leti je začela barvati najprej zdravniške bele halje in nato še druga oblačila. Pobarvane plašče so izbrale in oblekle zanimive ženske in dekleta in nekega dne je padla ideja, da bi se te barvne kombinacije skupaj z zanimivimi članki predstavile v nekem modnem magazinu. In tako se je rodila ideja o novi slovenski reviji. Brez portretov in intervjujev lastnic oblačil seveda ni šlo, one so os, okoli katerih se vrti njena vsebina. In treba si je bilo izmisliti še ime revije, pravi Vesna Teržan.
Revija, ki je dobila ime po legendarnem filmu Lepotica dneva, špansko mehiškega režiserja Luisa Bunuela. Revija, pravi glavna urednica Vesna Teržan, pripoveduje o ustvarjalni in intelektualni moči žensk ter predstavlja njihove dosežke na različnih področjih. Vesna Teržan je umetnostna zgodovinarka, kustodinja, publicistka, scenaristka in občasno kolumnistka Mladine. Pred 15 leti je začela barvati najprej zdravniške bele halje in nato še druga oblačila. Pobarvane plašče so izbrale in oblekle zanimive ženske in dekleta in nekega dne je padla ideja, da bi se te barvne kombinacije skupaj z zanimivimi članki predstavile v nekem modnem magazinu. In tako se je rodila ideja o novi slovenski reviji. Brez portretov in intervjujev lastnic oblačil seveda ni šlo, one so os, okoli katerih se vrti njena vsebina. In treba si je bilo izmisliti še ime revije, pravi Vesna Teržan.
Za večino najboljših kolesarjev jesensko vreme s turobnimi dnevi predstavlja oddih po tekmovalnih naporih, nekateri pa tekmujejo tudi po končani sezoni. Med njimi sta bila na nedavni dirki v Singapurju Tadej Pogačar in Jan Tratnik. Po zadnji dirki najvišje ravni po Lombardiji je sledila slavnostna prireditev francoske revije Velo magazine, na kateri so podelili prestižno nagrado zlato kolo. Odločitev, da jo je za letošnje leto prejel Danec Jonas Vingegaard, je razburila številne. O tem kot tudi o prihajajočem olimpijskem letu 2024, za katero sta že znani trasi Gira in Toura, se je v najnovejši epizodi kolesarskega podkasta Tour 202 voditelj Dare Rupar pogovarjal z novinarjem Igorjem Tomincem in selektorjem slovenske ženske reprezentance Gorazdom Penkom, ki več kot štiri desetletja deluje v kolesarstvu.
Za večino najboljših kolesarjev jesensko vreme s turobnimi dnevi predstavlja oddih po tekmovalnih naporih, nekateri pa tekmujejo tudi po končani sezoni. Med njimi sta bila na nedavni dirki v Singapurju Tadej Pogačar in Jan Tratnik. Po zadnji dirki najvišje ravni po Lombardiji je sledila slavnostna prireditev francoske revije Velo magazine, na kateri so podelili prestižno nagrado zlato kolo. Odločitev, da jo je za letošnje leto prejel Danec Jonas Vingegaard, je razburila številne. O tem kot tudi o prihajajočem olimpijskem letu 2024, za katero sta že znani trasi Gira in Toura, se je v najnovejši epizodi kolesarskega podkasta Tour 202 voditelj Dare Rupar pogovarjal z novinarjem Igorjem Tomincem in selektorjem slovenske ženske reprezentance Gorazdom Penkom, ki več kot štiri desetletja deluje v kolesarstvu.
Štirinajstletna Dita se z mamo in očetom znajde v »družinskem taborišču«, natančneje v bloku številka 31 znotraj Auschwitza. Blok 31 pa ni vsakdanji spalni blok, temveč nekaj nenavadnega, skorajda nemogočega. To je prostor, v katerem svoje dni preživljajo otroci skupaj s svojimi učitelji, njihova največja skrivnost pa je osem skrbno varovanih knjig. Skrb zanje je bila zaupana Diti, ki je tako postala »knjižničarka iz Auschwitza«. Čeprav jo spremljajo grozote taborišča in večno hladni pogledi »angela smrti«, se Dita ne preda in je pripravljena storiti vse za ohranitev knjig, družine in prijateljev. »Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki.« Antonio Iturbe (1967, Zaragoza) je španski novinar, profesor novinarstva in pisatelj. Pisal je za številne španske časopise in revije ter jih urejal, trenutno pa je zaposlen kot direktor kulturnega magazina Librújala. Doslej je izdal precej otroških knjig, pa tudi pet romanov, s Knjižničarko iz Auschwitza, ki je bila prevedena v številne jezike, zaživela pa bo tudi na filmskem platnu, pa je doživel mednarodni preboj. Za založbo Učila jo je v slovenščino prevedla Manica Baša. V studiu se nam je pridružila Branka Fišer, urednica slovenske izdaje Knjižničarke iz Auschwitza. Z njo smo se pogovarjali o Diti, zgodbi, sporočilnosti knjige, kako je knjiga nastala in zakaj je pomembna za mlade bralce.
Štirinajstletna Dita se z mamo in očetom znajde v »družinskem taborišču«, natančneje v bloku številka 31 znotraj Auschwitza. Blok 31 pa ni vsakdanji spalni blok, temveč nekaj nenavadnega, skorajda nemogočega. To je prostor, v katerem svoje dni preživljajo otroci skupaj s svojimi učitelji, njihova največja skrivnost pa je osem skrbno varovanih knjig. Skrb zanje je bila zaupana Diti, ki je tako postala »knjižničarka iz Auschwitza«. Čeprav jo spremljajo grozote taborišča in večno hladni pogledi »angela smrti«, se Dita ne preda in je pripravljena storiti vse za ohranitev knjig, družine in prijateljev. »Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki.« Antonio Iturbe (1967, Zaragoza) je španski novinar, profesor novinarstva in pisatelj. Pisal je za številne španske časopise in revije ter jih urejal, trenutno pa je zaposlen kot direktor kulturnega magazina Librújala. Doslej je izdal precej otroških knjig, pa tudi pet romanov, s Knjižničarko iz Auschwitza, ki je bila prevedena v številne jezike, zaživela pa bo tudi na filmskem platnu, pa je doživel mednarodni preboj. Za založbo Učila jo je v slovenščino prevedla Manica Baša. V studiu se nam je pridružila Branka Fišer, urednica slovenske izdaje Knjižničarke iz Auschwitza. Z njo smo se pogovarjali o Diti, zgodbi, sporočilnosti knjige, kako je knjiga nastala in zakaj je pomembna za mlade bralce.
V oddaji Na piedestal smo premierno, pred uradnim izidom, predstavili prvenec dua Warrego Valles z naslovom Botox. Warrego Valles raziskuje elektronsko glasbo z močnimi koreninami v temačni estetiki plesišča in subtilnimi odtenki aktivistične poetike. Z le nekaj nastopi, glasbenimi videi in malo ploščo Location Off, izdani pri Kamizdat, je članicama dua Warrego Valles Nini Hudej in Nini Kodrič (NinaBelle) in v letu 2017 uspelo dodobra razburkati slovensko elektronsko glasbeno prizorišče. Producentka Nina Hudej in glasbenica ter vokalistka Nina Kodrič (NinaBelle) sta uveljavljeni didžejki, izkušeni producentki, organizatorki in zagovornici enakih priložnosti in raznovrstnosti na slovenski elektronski glasbeni sceni. Nina Hudej, ki so jo med drugim pri Vibe Magazine opazili kot eno izmed top 12 ženskih techno producentk, je leta 2015 pri založbi Kamizdat izdala samostojni album Disclaimer Null, pred kratkim pa je bila uvrščena na seznam izbranih glasbenikov za leto 2018 pri evropski platformi SHAPE. NinaBelle je klasično izobražena flavtistka, ki je diplomirala na ljubljanski akademiji za glasbo, po študiju jazzovske improvizacije v Rotterdamu in Celovcu pa je kot didžejka, vokalistka, avtorica besedil, glasbena opremljevalka v Uredništvu igranega programa (Ars – 3. program Radia Slovenija) in producentka nadaljevala raziskovanje na področju elektronske glasbe in njenih zvokov. Glasba za album Botox, dolgometražni prvenec dua Warrego Valles, je nastajala pod vplivi deep underground elektronske plesne glasbe, vendar temelji na njeni sodobni dekonstrukciji, posledica česar sta temačen, minimalističen abstrakten postžanrski electro in z zvočnimi razpokami okrašene zvočne pokrajine. Tematski podtokovi albuma pripovedujejo zgodbo o sedanjosti: minljivosti vseh akcij, uničenje planeta zaradi podnebnih sprememb in suženjstvo. Mračna vizija sveta, ki mu vladajo psihopati, te pa motivirata pohlep ter želja po nadzoru in dominaciji. Botox bo izšel 1. marca pri spletni založbi Kamizdat digitalno na spletni strani Kamizdat Bandcamp s prostim ‘plačaj-kolikor-moreš’ prenosom in v vseh ustaljenih digitalnih trgovinah. Album bo izšel tudi v fizični obliki: v omejeni nakladi 50 izvodov ročno izdelanih in oštevilčenih USB-knjižic. Glasba bo na voljo javnosti za prosto deljenje pod pogoji licence Creative Commons BY-NC-ND oziroma Priznanja avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav. Na dan izida, 1. marca, ob 20. uri bosta v Kinu Šiška v Ljubljani nastopila ameriška producentka Laurel Halo in duo Warrego Valles, ki bo svoj prvenec koncertno premierno predstavil. Foto: Luka Volk
V oddaji Na piedestal smo premierno, pred uradnim izidom, predstavili prvenec dua Warrego Valles z naslovom Botox. Warrego Valles raziskuje elektronsko glasbo z močnimi koreninami v temačni estetiki plesišča in subtilnimi odtenki aktivistične poetike. Z le nekaj nastopi, glasbenimi videi in malo ploščo Location Off, izdani pri Kamizdat, je članicama dua Warrego Valles Nini Hudej in Nini Kodrič (NinaBelle) in v letu 2017 uspelo dodobra razburkati slovensko elektronsko glasbeno prizorišče. Producentka Nina Hudej in glasbenica ter vokalistka Nina Kodrič (NinaBelle) sta uveljavljeni didžejki, izkušeni producentki, organizatorki in zagovornici enakih priložnosti in raznovrstnosti na slovenski elektronski glasbeni sceni. Nina Hudej, ki so jo med drugim pri Vibe Magazine opazili kot eno izmed top 12 ženskih techno producentk, je leta 2015 pri založbi Kamizdat izdala samostojni album Disclaimer Null, pred kratkim pa je bila uvrščena na seznam izbranih glasbenikov za leto 2018 pri evropski platformi SHAPE. NinaBelle je klasično izobražena flavtistka, ki je diplomirala na ljubljanski akademiji za glasbo, po študiju jazzovske improvizacije v Rotterdamu in Celovcu pa je kot didžejka, vokalistka, avtorica besedil, glasbena opremljevalka v Uredništvu igranega programa (Ars – 3. program Radia Slovenija) in producentka nadaljevala raziskovanje na področju elektronske glasbe in njenih zvokov. Glasba za album Botox, dolgometražni prvenec dua Warrego Valles, je nastajala pod vplivi deep underground elektronske plesne glasbe, vendar temelji na njeni sodobni dekonstrukciji, posledica česar sta temačen, minimalističen abstrakten postžanrski electro in z zvočnimi razpokami okrašene zvočne pokrajine. Tematski podtokovi albuma pripovedujejo zgodbo o sedanjosti: minljivosti vseh akcij, uničenje planeta zaradi podnebnih sprememb in suženjstvo. Mračna vizija sveta, ki mu vladajo psihopati, te pa motivirata pohlep ter želja po nadzoru in dominaciji. Botox bo izšel 1. marca pri spletni založbi Kamizdat digitalno na spletni strani Kamizdat Bandcamp s prostim ‘plačaj-kolikor-moreš’ prenosom in v vseh ustaljenih digitalnih trgovinah. Album bo izšel tudi v fizični obliki: v omejeni nakladi 50 izvodov ročno izdelanih in oštevilčenih USB-knjižic. Glasba bo na voljo javnosti za prosto deljenje pod pogoji licence Creative Commons BY-NC-ND oziroma Priznanja avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav. Na dan izida, 1. marca, ob 20. uri bosta v Kinu Šiška v Ljubljani nastopila ameriška producentka Laurel Halo in duo Warrego Valles, ki bo svoj prvenec koncertno premierno predstavil. Foto: Luka Volk