Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Maja smo se z Mitjo Gobcem pogovarjali o pesmarici Sto slovenskih ponarodelih pesmi. Dobrodošli ob ponovnem spremljanju pogovora.
Maja smo se z Mitjo Gobcem pogovarjali o pesmarici Sto slovenskih ponarodelih pesmi. Dobrodošli ob ponovnem spremljanju pogovora.
Maja smo z Markom Vatovcem posneli pogovor o njegovem Priročnik za vodenje zbora. Dobrodošli ob spremljanju predstavitve.
Maja smo z Markom Vatovcem posneli pogovor o njegovem Priročnik za vodenje zbora. Dobrodošli ob spremljanju predstavitve.
V soboto, 14. junija, je Komorni zbor Dekor s koncertom v Slovenski filharmoniji v Ljubljani zaokrožil praznovanje 10-letnice svojega delovanja. Ob tej priložnosti je predenj spet stopil finski dirigent Dani Juris, ki je zboru dirigiral že leta 2015 na koncertu ob njegovi ustanovitvi, in tako je nastal program Dekorokrog, simbol neskončnega gibanja, cikličnosti, večnega vračanja in prehajanja – v naravi, življenju in glasbi. V oddaji predvajamo izbrane posnetke jubilejnega koncerta in v pogovoru z gostujočim dirigentom Danijem Jurisom in predsednikom zbora Matejem Primožičem predstavljamo delovanje Komornega zbora Dekor ob njegovi 10-letnici.
V soboto, 14. junija, je Komorni zbor Dekor s koncertom v Slovenski filharmoniji v Ljubljani zaokrožil praznovanje 10-letnice svojega delovanja. Ob tej priložnosti je predenj spet stopil finski dirigent Dani Juris, ki je zboru dirigiral že leta 2015 na koncertu ob njegovi ustanovitvi, in tako je nastal program Dekorokrog, simbol neskončnega gibanja, cikličnosti, večnega vračanja in prehajanja – v naravi, življenju in glasbi. V oddaji predvajamo izbrane posnetke jubilejnega koncerta in v pogovoru z gostujočim dirigentom Danijem Jurisom in predsednikom zbora Matejem Primožičem predstavljamo delovanje Komornega zbora Dekor ob njegovi 10-letnici.
V tokratni oddaji bomo slišali izbrane posnetke s koncerta Zbora dunajskih deklic, ki je v sredo, 11. junija, pel v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Mlade pevke pod vodstvom dirigenta Simona Foidla so navdušile z raznovrstnim in slogovno bogatim programom, s katerim so začele letošnji cikel Plečnik in a cappella.
V tokratni oddaji bomo slišali izbrane posnetke s koncerta Zbora dunajskih deklic, ki je v sredo, 11. junija, pel v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Mlade pevke pod vodstvom dirigenta Simona Foidla so navdušile z raznovrstnim in slogovno bogatim programom, s katerim so začele letošnji cikel Plečnik in a cappella.
Tudi tokrat se srečujejo poti odrskih desk in radijske igre. S ponovitvijo oddaje Skozi glas in njegove podobe, Panoptikum glasov Radka Poliča Raca, se poklanjamo režiserju Igorju Likarju, ki je pred kratkim prejel nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Radiotelevizija Slovenija. Likar in Polič sta bila tesna umetniška sodelavca, ki sta skupaj ustvarila nekaj monumentalnih radijskih stvaritev. Z njo se prav tako še enkrat spomnimo izjemnega igralca, čigar gledališke stvaritve ostajajo v spominih in dokumentih, radijske pa včasih oddaljene le en klik na naših spletnih straneh. Odlomke iz radijskih iger in oddaj: Ivan Mrak: Spoved lučnim bratom, Dušan Jovanović: Don Juan na psu, Igor Likar: Brisanje resničnosti, Drago Jančar: Disident Arnož in njegovi, Goran Gluvić: Smrt Majakovskega, Aleš Berger: Dadaizem, Kabaret Volatire, Lirika Daneta Zajca in Drago Jančar: Halštat, je povezovalo besedilo režiserja Igorja Likarja, ki je skupaj z Radkom Poličem Racem in drugimi umetniškimi sodelavci ustvaril omenjena radijska dela. Brala sta Maja Šumej in Jure Franko, glasbena oprema Darja Hlavka Godina. Oddajo je leta 2009 posnel Mirko Marinšek, režiral Igor Likar, redaktorica Ingrid Kovač Brus.
Tudi tokrat se srečujejo poti odrskih desk in radijske igre. S ponovitvijo oddaje Skozi glas in njegove podobe, Panoptikum glasov Radka Poliča Raca, se poklanjamo režiserju Igorju Likarju, ki je pred kratkim prejel nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Radiotelevizija Slovenija. Likar in Polič sta bila tesna umetniška sodelavca, ki sta skupaj ustvarila nekaj monumentalnih radijskih stvaritev. Z njo se prav tako še enkrat spomnimo izjemnega igralca, čigar gledališke stvaritve ostajajo v spominih in dokumentih, radijske pa včasih oddaljene le en klik na naših spletnih straneh. Odlomke iz radijskih iger in oddaj: Ivan Mrak: Spoved lučnim bratom, Dušan Jovanović: Don Juan na psu, Igor Likar: Brisanje resničnosti, Drago Jančar: Disident Arnož in njegovi, Goran Gluvić: Smrt Majakovskega, Aleš Berger: Dadaizem, Kabaret Volatire, Lirika Daneta Zajca in Drago Jančar: Halštat, je povezovalo besedilo režiserja Igorja Likarja, ki je skupaj z Radkom Poličem Racem in drugimi umetniškimi sodelavci ustvaril omenjena radijska dela. Brala sta Maja Šumej in Jure Franko, glasbena oprema Darja Hlavka Godina. Oddajo je leta 2009 posnel Mirko Marinšek, režiral Igor Likar, redaktorica Ingrid Kovač Brus.
S pametnimi telefoni, ki omogočajo fotografiranje in so neprekinjeno povezani na internet, ves čas sporočamo, kje smo, s kom smo in kaj počnemo. Kdo vse zbira, hrani in preprodaja naše podatke, zakaj prostovoljno razkrivamo vedno več, kako delujejo mojstri razkazovanja in zakaj je razgaljeno človeško telo postalo tako privlačno? Odgovore pozna antropolog doktor Dan Podjed, avtor knjige Videni, ki je izšla pri založbi Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnostim. O tem, kdo nas gleda in kdo se razkazuje, se je z njim pogovarjala Urška Henigman.
S pametnimi telefoni, ki omogočajo fotografiranje in so neprekinjeno povezani na internet, ves čas sporočamo, kje smo, s kom smo in kaj počnemo. Kdo vse zbira, hrani in preprodaja naše podatke, zakaj prostovoljno razkrivamo vedno več, kako delujejo mojstri razkazovanja in zakaj je razgaljeno človeško telo postalo tako privlačno? Odgovore pozna antropolog doktor Dan Podjed, avtor knjige Videni, ki je izšla pri založbi Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnostim. O tem, kdo nas gleda in kdo se razkazuje, se je z njim pogovarjala Urška Henigman.
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta, tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja, postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec. Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu Velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot osebe. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta, tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja, postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec. Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu Velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot osebe. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
Od glasbenih vsebin na programu Ars tokrat izpostavljamo: Zborovski panoptikum (Slovenski zbori v treh desetletjih samostojne Slovenije, ponovitev junijske oddaje, Brigita Rovšek), Oddaljene zvočne svetove (Potovanja 4 – sveti ritmi afriških božanstev, Tomaž Rauch), Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere (Balzacova zapuščina v glasbi in Henzejeva Angleška mačka, 16. oddaja, Mihael Kozjek) in Sobotni operni večer (Benjamin Britten: Billy Budd, posnetek iz New Yorka, Dejan Juravić).
Od glasbenih vsebin na programu Ars tokrat izpostavljamo: Zborovski panoptikum (Slovenski zbori v treh desetletjih samostojne Slovenije, ponovitev junijske oddaje, Brigita Rovšek), Oddaljene zvočne svetove (Potovanja 4 – sveti ritmi afriških božanstev, Tomaž Rauch), Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere (Balzacova zapuščina v glasbi in Henzejeva Angleška mačka, 16. oddaja, Mihael Kozjek) in Sobotni operni večer (Benjamin Britten: Billy Budd, posnetek iz New Yorka, Dejan Juravić).
Gostja Zborovskega panoptikuma bo Franka Žgavec, dobitnica desete Peterlinove nagrade. Spoznali bomo njene poglede na zborovstvo v zamejstvu in na Primorskem ter bogate izkušnje. Po nekoliko daljšem poletnem premoru se na tretjo septembrsko soboto ponovno vračamo k oddajam iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere. Tokrat bo na vrsti 18. oddaja. Sobotni večer je rezerviran za opero. Danes bomo v Ambronayu, na predstavi Händlovega Julij Cezarja.
Gostja Zborovskega panoptikuma bo Franka Žgavec, dobitnica desete Peterlinove nagrade. Spoznali bomo njene poglede na zborovstvo v zamejstvu in na Primorskem ter bogate izkušnje. Po nekoliko daljšem poletnem premoru se na tretjo septembrsko soboto ponovno vračamo k oddajam iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere. Tokrat bo na vrsti 18. oddaja. Sobotni večer je rezerviran za opero. Danes bomo v Ambronayu, na predstavi Händlovega Julij Cezarja.
Pregled sobotnih glasbenih dogodkov na programu ARS: - Zborovski panoptikum (Ruski glasovi) - Oddaljeni zvočni svetovi (Sulavezi, Indonezija) - Baletna glasba (Čajkovski in Gluck) - Sobotni koncert (kvarteta Mandelring in Minetti v Hohenemsu, Avstrija) - Arsov sobotni večer (Macujev igra Rahmaninova) - Sobotni operni večer (P. I. Čajkovski: Jevgenij Onjegin)
Pregled sobotnih glasbenih dogodkov na programu ARS: - Zborovski panoptikum (Ruski glasovi) - Oddaljeni zvočni svetovi (Sulavezi, Indonezija) - Baletna glasba (Čajkovski in Gluck) - Sobotni koncert (kvarteta Mandelring in Minetti v Hohenemsu, Avstrija) - Arsov sobotni večer (Macujev igra Rahmaninova) - Sobotni operni večer (P. I. Čajkovski: Jevgenij Onjegin)
V naslednjih minutah vas vabimo k poslušanju nekaterih glasbenih vsebin, ki jih glasbeni uredniki danes pripravljajo na programu Ars. Ob 10.05 bo na sporedu oddaja Zborovski panoptikum, v kateri predstavljamo delo argentinskega skladatelja Martina Palmerija, ki je združil ritem tanga z latinskim besedilom maše. V Missi a Buenos Aires, imenovani tudi Misatango, je klasično strukturo petih stavkov ordinarija rimskokatoliške maše namenil zboru, elemente argentinskega tanga pa ansambelski spremljavi. V njej je še posebno pomembna vloga bandoneona, s katero Palmeri zvočno ilustrira najbolj dramatične odlomke v maši. Ob 11.25 Tomaž Rauch v oddaji Oddaljeni zvočni svetovi predstavlja glasbo Dominikanske republike, ki je po eni strani značilna karibska otoška država, po drugi strani pa to tipičnost poudarja njena izjemnost, ki izvira iz njene burne preteklosti. Tokrat bomo slišali dva značilna dela dominikanske zvočne kulture: palos – bobne afriškega izvora in merengue – značilen dominikanski ples. Za oddajo Sobotni koncert ob 17h smo izbrali posnetke s koncerta Klavirskega kvarteta Josef Suk, ki je 4. oktobra lani nastopil v gledališču Reduta v Brnu v sklopu tamkajšnjega mednarodnega Janačkovega glasbenega festivala. Češki glasbeniki so na koncertu najprej izvedli Klavirski kvartet v a-molu - edino ohranjeno komorno delo Gustava Mahlerja. Sledil je Klavirski trio Leoša Janačka, ki ga je po ohranjenih fragmentih rekonstruiral češki skladatelj in muzikolog Miloš Štědroň. Zadnje delo na sporedu je bil Klavirski kvartet v a-molu, op. 1 Josefa Suka, skladateljevo študijsko delo polno mladostniške energije, ki pa po drugi strani že izraža tudi zrelost in obvladovanje forme. V oddaji Sobotni operni večer vas nocoj ob 20h vabimo v župnijsko cerkev Notre-Dame v francoskem Beauneju, v kateri so 22. julija 2017 koncertno izvedli Rossinijevo junaško melodramo v dveh dejanjih Tankred. Rossinija se je, zaradi pozornosti, ki jo je posvečal instrumentaciji in orkestru, že zgodaj prijel vzdevek Tedeschino, mali Nemec. Tako mišljenje se je ob krstni predstavi opere Tankred še poglobilo.
V naslednjih minutah vas vabimo k poslušanju nekaterih glasbenih vsebin, ki jih glasbeni uredniki danes pripravljajo na programu Ars. Ob 10.05 bo na sporedu oddaja Zborovski panoptikum, v kateri predstavljamo delo argentinskega skladatelja Martina Palmerija, ki je združil ritem tanga z latinskim besedilom maše. V Missi a Buenos Aires, imenovani tudi Misatango, je klasično strukturo petih stavkov ordinarija rimskokatoliške maše namenil zboru, elemente argentinskega tanga pa ansambelski spremljavi. V njej je še posebno pomembna vloga bandoneona, s katero Palmeri zvočno ilustrira najbolj dramatične odlomke v maši. Ob 11.25 Tomaž Rauch v oddaji Oddaljeni zvočni svetovi predstavlja glasbo Dominikanske republike, ki je po eni strani značilna karibska otoška država, po drugi strani pa to tipičnost poudarja njena izjemnost, ki izvira iz njene burne preteklosti. Tokrat bomo slišali dva značilna dela dominikanske zvočne kulture: palos – bobne afriškega izvora in merengue – značilen dominikanski ples. Za oddajo Sobotni koncert ob 17h smo izbrali posnetke s koncerta Klavirskega kvarteta Josef Suk, ki je 4. oktobra lani nastopil v gledališču Reduta v Brnu v sklopu tamkajšnjega mednarodnega Janačkovega glasbenega festivala. Češki glasbeniki so na koncertu najprej izvedli Klavirski kvartet v a-molu - edino ohranjeno komorno delo Gustava Mahlerja. Sledil je Klavirski trio Leoša Janačka, ki ga je po ohranjenih fragmentih rekonstruiral češki skladatelj in muzikolog Miloš Štědroň. Zadnje delo na sporedu je bil Klavirski kvartet v a-molu, op. 1 Josefa Suka, skladateljevo študijsko delo polno mladostniške energije, ki pa po drugi strani že izraža tudi zrelost in obvladovanje forme. V oddaji Sobotni operni večer vas nocoj ob 20h vabimo v župnijsko cerkev Notre-Dame v francoskem Beauneju, v kateri so 22. julija 2017 koncertno izvedli Rossinijevo junaško melodramo v dveh dejanjih Tankred. Rossinija se je, zaradi pozornosti, ki jo je posvečal instrumentaciji in orkestru, že zgodaj prijel vzdevek Tedeschino, mali Nemec. Tako mišljenje se je ob krstni predstavi opere Tankred še poglobilo.
Do 10. ure lahko poslušate preostanek današnje Glasbene jutranjice, ki jo je pripravil Dejan Juravić. Tik zatem, pet čez deseto, bo na vrsti oddaja Zborovski panoptikum. Glasbena urednica Brigita Rovšek vas danes vabi k spremljanju koncertnega posnetka zbora in orkestra Bavarskega radia, na katerega se je novembra lani ujela glasba Arva Pärta. Dirigent Ivan Repušić je namreč za koncert v münchenski Herkulesovi dvorani izbral skladateljevi uglasbitvi Silvanove pesmi in sekvence Stabat Mater. Dopoldanski sklop glasbenih oddaj bo ob 11. uri in 25 minut zaokrožila oddaja Oddaljeni zvočni svetovi Tomaža Raucha. Tokrat boste lahko slišali lovske pesmi treh ljudstev iz skupine Algonkinov, ki po večini živijo v Kanadi. Posnetki so iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil ta del izročila še živ in je sproti nastajal. Ker so bili staroselci odvisni od lova, se je v glavnem nanašal na lov, vsak izmed njih pa je pel svoje pesmi, ki jih je dobil za darilo v sanjah. Peli so jih po navadi pred lovom in po njem, le izjemoma tudi kot spremljavo plesu. Popoldne najprej izpostavljamo oddajo Sobotni koncert. Ob 17. uri boste lahko poslušali posnetke s klavirskega recitala Igorja Levita, ki je osmega oktobra lani nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. V Rusiji rojeni pianist z nemškim državljanstvom je tam za začetek izvedel Busonijeve klavirske transkripcije šestih koralnih preludijev Johannesa Brahmsa. Sledila je Klavirska sonata št. 8 v c-molu, op. 12, 'Patetična', Ludwiga van Beethovna, spored pa so zaokrožile Štiri resne pesmi, op. 121 Johannesa Brahmsa, ki so zvenele v klavirskih transkripcijah Maxa Regerja. Oddajo je pripravil glasbeni urednik Mihael Kozjek. Ob pol sedmih boste v oddaji Arsov sobotni večer glasbene urednice Tine Ogrin lahko poslušali glasbo Mikisa Theodorakisa, ob 20. uri pa vas vabimo k spremljanju oddaje Sobotni operni večer, ki bo tokrat v znamenju opere Thais Julesa Masseneta. Večina Massenetovih najboljših oper je zaslovela prav zaradi junakinj, nepozabnih žensk, ki imajo največkrat dvomljivo moralo, a so nadvse žive in očarljive – taka je tudi Thais. Nocojšnji posnetek je nastal v koronskem obdobju, zato bomo poslušali nekoliko skrajšano različico opere. Ustvarjalci so črtali baletni vložek v drugem dejanju ter občutno skrajšali 2. in 3. sliko zadnjega dejanja. V glavnih vlogah so nastopili: Nicole Chevalier (Thais), Josef Wagner (Atanael), Roberto Sacca (Nikias), Güneş Gürle (Palemon) in Sofia Vinnik (opatinja Albina).
Do 10. ure lahko poslušate preostanek današnje Glasbene jutranjice, ki jo je pripravil Dejan Juravić. Tik zatem, pet čez deseto, bo na vrsti oddaja Zborovski panoptikum. Glasbena urednica Brigita Rovšek vas danes vabi k spremljanju koncertnega posnetka zbora in orkestra Bavarskega radia, na katerega se je novembra lani ujela glasba Arva Pärta. Dirigent Ivan Repušić je namreč za koncert v münchenski Herkulesovi dvorani izbral skladateljevi uglasbitvi Silvanove pesmi in sekvence Stabat Mater. Dopoldanski sklop glasbenih oddaj bo ob 11. uri in 25 minut zaokrožila oddaja Oddaljeni zvočni svetovi Tomaža Raucha. Tokrat boste lahko slišali lovske pesmi treh ljudstev iz skupine Algonkinov, ki po večini živijo v Kanadi. Posnetki so iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil ta del izročila še živ in je sproti nastajal. Ker so bili staroselci odvisni od lova, se je v glavnem nanašal na lov, vsak izmed njih pa je pel svoje pesmi, ki jih je dobil za darilo v sanjah. Peli so jih po navadi pred lovom in po njem, le izjemoma tudi kot spremljavo plesu. Popoldne najprej izpostavljamo oddajo Sobotni koncert. Ob 17. uri boste lahko poslušali posnetke s klavirskega recitala Igorja Levita, ki je osmega oktobra lani nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. V Rusiji rojeni pianist z nemškim državljanstvom je tam za začetek izvedel Busonijeve klavirske transkripcije šestih koralnih preludijev Johannesa Brahmsa. Sledila je Klavirska sonata št. 8 v c-molu, op. 12, 'Patetična', Ludwiga van Beethovna, spored pa so zaokrožile Štiri resne pesmi, op. 121 Johannesa Brahmsa, ki so zvenele v klavirskih transkripcijah Maxa Regerja. Oddajo je pripravil glasbeni urednik Mihael Kozjek. Ob pol sedmih boste v oddaji Arsov sobotni večer glasbene urednice Tine Ogrin lahko poslušali glasbo Mikisa Theodorakisa, ob 20. uri pa vas vabimo k spremljanju oddaje Sobotni operni večer, ki bo tokrat v znamenju opere Thais Julesa Masseneta. Večina Massenetovih najboljših oper je zaslovela prav zaradi junakinj, nepozabnih žensk, ki imajo največkrat dvomljivo moralo, a so nadvse žive in očarljive – taka je tudi Thais. Nocojšnji posnetek je nastal v koronskem obdobju, zato bomo poslušali nekoliko skrajšano različico opere. Ustvarjalci so črtali baletni vložek v drugem dejanju ter občutno skrajšali 2. in 3. sliko zadnjega dejanja. V glavnih vlogah so nastopili: Nicole Chevalier (Thais), Josef Wagner (Atanael), Roberto Sacca (Nikias), Güneş Gürle (Palemon) in Sofia Vinnik (opatinja Albina).
Spoštovani poslušalke in poslušalci, na današnjo praznično soboto vas vabimo k poslušanju glasbenih vsebin, ki jih za program Ars pripravljajo glasbeni uredniki uredništva za resno glasbo. Po Glasbeni jutranjici, za današnje jutro jo je pripravil Dejan Juravić, bo ob 10.05 na sporedu oddaja Zborovski panoptikum. Avtorica oddaje Urška Čop Šmajgert je izbrala posnetke mladinskih zborov, ki so decembra lani ob svetovnem dnevu zborovske glasbe nastopili v mariborski dvorani Union na koncertu v spomin priznanemu zborovodji Branku Rajštru. Ob 11.25 bo Tomaž Rauch v oddaji Oddaljeni zvočni svetovi predstavil del mahitarističnega bogoslužja meniškega reda mahitaristov, ki je bil v Armeniji ustanovljen na začetku 18. stoletja. Menihi v okviru obredja gojijo petje, ki temelji na najstarejših izvajalskih tehnikah, ki so jih zavestno zapisovali in ohranjali od petega stoletja naprej in odražajo načine izvajanja glasbe starega sveta. Za oddajo Arsove spominčice ob 12.05 je glasbena urednica Tina Ogrin izbrala praznično glasbo: Stabat mater Josefa Gabriela von Rheinbergerja in Kristusov pasijon sodobnega španskega skladatelja Ferrana Ferrerja. V oddaji Baletna glasba, na sporedu ob 16.10, vabljeni k poslušanju 1. dejanja baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, v oddaji Sobotni koncert ob 17h pa bomo predvajali oratorij Kristus na Oljski gori Ludwiga van Beethovna, v katerem sta se skladatelj in libretist Franz Xaver Huber bolj kot na naracijo in monumentalnost osredinila na človeško stran Jezusa Kristusa in njegovo agonijo, ki jo je na večer pred križanjem preživljal v vrtu Getsemani na Oljski gori. V oddaji Sobotni operni večer ob 20h bo na sporedu opera Norma Vincenza Bellinija, katere libreto sodi med najmočnejše po dramaturški in umetniški moči. Predvajali bomo posnetek, ki je nastal 8. marca letos v Hamburški državni operi. Današnji spored ob 22.55 končuje poseben projekt, imenovan Sleep, ki bo trajal kar osem ur.
Spoštovani poslušalke in poslušalci, na današnjo praznično soboto vas vabimo k poslušanju glasbenih vsebin, ki jih za program Ars pripravljajo glasbeni uredniki uredništva za resno glasbo. Po Glasbeni jutranjici, za današnje jutro jo je pripravil Dejan Juravić, bo ob 10.05 na sporedu oddaja Zborovski panoptikum. Avtorica oddaje Urška Čop Šmajgert je izbrala posnetke mladinskih zborov, ki so decembra lani ob svetovnem dnevu zborovske glasbe nastopili v mariborski dvorani Union na koncertu v spomin priznanemu zborovodji Branku Rajštru. Ob 11.25 bo Tomaž Rauch v oddaji Oddaljeni zvočni svetovi predstavil del mahitarističnega bogoslužja meniškega reda mahitaristov, ki je bil v Armeniji ustanovljen na začetku 18. stoletja. Menihi v okviru obredja gojijo petje, ki temelji na najstarejših izvajalskih tehnikah, ki so jih zavestno zapisovali in ohranjali od petega stoletja naprej in odražajo načine izvajanja glasbe starega sveta. Za oddajo Arsove spominčice ob 12.05 je glasbena urednica Tina Ogrin izbrala praznično glasbo: Stabat mater Josefa Gabriela von Rheinbergerja in Kristusov pasijon sodobnega španskega skladatelja Ferrana Ferrerja. V oddaji Baletna glasba, na sporedu ob 16.10, vabljeni k poslušanju 1. dejanja baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, v oddaji Sobotni koncert ob 17h pa bomo predvajali oratorij Kristus na Oljski gori Ludwiga van Beethovna, v katerem sta se skladatelj in libretist Franz Xaver Huber bolj kot na naracijo in monumentalnost osredinila na človeško stran Jezusa Kristusa in njegovo agonijo, ki jo je na večer pred križanjem preživljal v vrtu Getsemani na Oljski gori. V oddaji Sobotni operni večer ob 20h bo na sporedu opera Norma Vincenza Bellinija, katere libreto sodi med najmočnejše po dramaturški in umetniški moči. Predvajali bomo posnetek, ki je nastal 8. marca letos v Hamburški državni operi. Današnji spored ob 22.55 končuje poseben projekt, imenovan Sleep, ki bo trajal kar osem ur.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, danes vas najprej vabimo k poslušanju glasbenih vsebin, ki jih pripravljamo na programu Ars. Ob 10.05 bo na sporedu oddaja Zborovski panoptikum. V oddaji predstavljamo portret Mirka Cudermana. Duhovnik, muzikolog, zborovodja in glasbeni pedagog, ki je v petdesetletni karieri ključno zaznamoval slovensko glasbeno življenje, danes namreč praznuje 90. rojstni dan. Cuderman je vodil najvidnejše slovenske zbore, nekatere je tudi ustanovil: zbor ljubljanskih bogoslovcev, zbor ljubljanske stolnice, Consortium musicum, Komorni zbor RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor, Slovenski oktet. Z njimi je postavljal nove kakovostne standarde in osvojil številne nagrade na zborovskih tekmovanjih. Koncertno je izvedel mnoge sporede velikih vokalno instrumentalnih del in a capella zborovske glasbe; veliko del je bilo pri nas izvedeno prvič. Veliko je snemal ter posnetke s slovenskimi glasbenimi deli izdal na ploščah, v zbirkah Musica sacra Slovenica in Slovenska zborovska glasba je izšlo več kot 100 albumov. Ob 11.25 Tomaž Rauch v oddaji Oddaljeni zvočni svetovi nadaljuje poletno popotovanje in predstavlja alikvotno petje iz Tuve, igranje na mbiro iz Zimbabveja in petje s Tahitija. V oddaji Baletna glasba, na sporedu ob 16.10, bomo predvajali Šest bolgarskih plesov Béle Bartóka, baletno suito Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva in plese iz baleta Gajane Arama Hačaturjana. Za oddajo Sobotni koncert ob 17h je Mihael Kozjek izbral oddajo iz ciklusa Mediteran - glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere, ki je v celoti posvečena v Genovi rojenemu violinskemu virtuozu in skladatelju Niccolóju Paganiniju. Poleg njegove glasbe bodo na sporedu tudi dela Franza Liszta, Johannesa Brahmsa, Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Alfreda Šnitkeja in Camilla Sivorija, ki so našli ustvarjalni navdih v Paganinijevih skladbah. V oddaji Sobotni operni večer, pripravil jo je Dejan Juravić, ob 20h predstavljamo opero Semiramida Gioacchina Rossinija. Lani so jo uprizorili v Pésaru v koprodukciji z Valonsko kraljevo opero iz Liegea. Režiral jo je Graham Vick, peli pa so pevci, specializirani za Rossinijev repertoar. Med dogodki, ki jih lahko danes obiščete v živo, je koncert zasedbe Anakrousis (anakrúzis) Six. Zasedba šestih pevcev nastopa ob pol devetih v Vipavskem Križu v okviru tamkajšnjega poletnega festivala, na njihovem repertoarju pa so večglasne vokalne skladbe različnih glasbenih zvrsti.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, danes vas najprej vabimo k poslušanju glasbenih vsebin, ki jih pripravljamo na programu Ars. Ob 10.05 bo na sporedu oddaja Zborovski panoptikum. V oddaji predstavljamo portret Mirka Cudermana. Duhovnik, muzikolog, zborovodja in glasbeni pedagog, ki je v petdesetletni karieri ključno zaznamoval slovensko glasbeno življenje, danes namreč praznuje 90. rojstni dan. Cuderman je vodil najvidnejše slovenske zbore, nekatere je tudi ustanovil: zbor ljubljanskih bogoslovcev, zbor ljubljanske stolnice, Consortium musicum, Komorni zbor RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor, Slovenski oktet. Z njimi je postavljal nove kakovostne standarde in osvojil številne nagrade na zborovskih tekmovanjih. Koncertno je izvedel mnoge sporede velikih vokalno instrumentalnih del in a capella zborovske glasbe; veliko del je bilo pri nas izvedeno prvič. Veliko je snemal ter posnetke s slovenskimi glasbenimi deli izdal na ploščah, v zbirkah Musica sacra Slovenica in Slovenska zborovska glasba je izšlo več kot 100 albumov. Ob 11.25 Tomaž Rauch v oddaji Oddaljeni zvočni svetovi nadaljuje poletno popotovanje in predstavlja alikvotno petje iz Tuve, igranje na mbiro iz Zimbabveja in petje s Tahitija. V oddaji Baletna glasba, na sporedu ob 16.10, bomo predvajali Šest bolgarskih plesov Béle Bartóka, baletno suito Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva in plese iz baleta Gajane Arama Hačaturjana. Za oddajo Sobotni koncert ob 17h je Mihael Kozjek izbral oddajo iz ciklusa Mediteran - glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere, ki je v celoti posvečena v Genovi rojenemu violinskemu virtuozu in skladatelju Niccolóju Paganiniju. Poleg njegove glasbe bodo na sporedu tudi dela Franza Liszta, Johannesa Brahmsa, Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Alfreda Šnitkeja in Camilla Sivorija, ki so našli ustvarjalni navdih v Paganinijevih skladbah. V oddaji Sobotni operni večer, pripravil jo je Dejan Juravić, ob 20h predstavljamo opero Semiramida Gioacchina Rossinija. Lani so jo uprizorili v Pésaru v koprodukciji z Valonsko kraljevo opero iz Liegea. Režiral jo je Graham Vick, peli pa so pevci, specializirani za Rossinijev repertoar. Med dogodki, ki jih lahko danes obiščete v živo, je koncert zasedbe Anakrousis (anakrúzis) Six. Zasedba šestih pevcev nastopa ob pol devetih v Vipavskem Križu v okviru tamkajšnjega poletnega festivala, na njihovem repertoarju pa so večglasne vokalne skladbe različnih glasbenih zvrsti.
Do 10. ure lahko poslušate preostanek današnje Glasbene jutranjice, ki jo je tokrat pripravila Katarina Radaljac. Izbrala je glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta, Antona Brucknerja in Ralpha Vaughana Williamsa. Pet čez deseto bo na vrsti oddaja Zborovski panoptikum. Njena tokratna avtorica Branka Kljun iz Regionalnega centra RTV Koper/Capodistria jo je posvetila 6. mednarodnemu festivalu moškega petja v Ajdovščini. Oddajo Oddaljeni zvočni svetovi avtorja Tomaža Raucha, ki se bo začela pet do pol dvanajstih, pa bomo še drugič zapored posvetili glasbi ljudstva Dinka, ki danes živi v Južnem Sudanu, kjer so tudi največja etnična skupina. Slišali boste lahko njihove bojne pesmi, ki navadno opevajo slavne bojevnike in njihove lastnosti, ali pa opisujejo boje iz preteklosti, včasih neposredno, velikokrat pa v prispodobah. Pesmi navadno spremljajo bojne plese, ki vsebujejo mnoge elemente različnih drugih plesov… Popoldne izpostavljamo oddajo Sobotni koncert. Ob 17. uri boste lahko poslušali posnetke z recitala v Edinburghu rojenega kitarista Seana Shibeja. Danes ugledni glasbenik v poznih dvajsetih letih, ki je bil pred nekaj leti tudi član BBCjevega programa New Generation Artist, je 3. junija letos nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. Na koncertnem dogodku brez občinstva je izvedel štiri pesmi iz škotskih rokopisov za lutnjo iz 17. stoletja, "Suito za lutnjo v e-molu" Johanna Sebastiana Bacha in za veliki finale svojega recitala še skladbo "Electric counterpoint" oz. "Električni kontrapunkt" za električno kitaro in magnetofonski trak Steva Reicha. Ameriški minimalistični skladatelj jo je napisal v osemdesetih za slovitega jazzovskega kitarista Pata Metheneyja. Oddajo je pripravil glasbeni urednik Mihael Kozjek. Ob 20. uri izpostavljamo še Sobotni operni večer, ki bo tokrat v znamenju Mozartove opere Beg iz Seraja. Urednik oddaje Dejan Juravić je za predvajanje izbral posnetek z Dunaja. Tako imenovane »turške opere«, kakršna je »Beg iz seraja«, so bile v Mozartovih časih zelo priljubljene, imele pa so tudi dolgo tradicijo. V teh delih so se pojavljali bolj ali manj nespretni Turki in veliko pametnejši in plemenitejši Evropejci. Svoje nevarne nasprotnike z Vzhoda so vedno tako ali drugače prelisičili. Nastopili so: dramski igralec Christian Nickel v govorjeni vlogi paše Selíma, tenorist Michael Laurenz kot Pedrillo, sopranistka Regula Mühlemann kot Blonda, basist Goran Jurić kot Osmin, par Belmonte – Konstanca pa sta upodobila Daniel Behle in Lisette Oropesa. Zbor in orkester Dunajske državne opere je vodil Antonello Manacorda.
Do 10. ure lahko poslušate preostanek današnje Glasbene jutranjice, ki jo je tokrat pripravila Katarina Radaljac. Izbrala je glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta, Antona Brucknerja in Ralpha Vaughana Williamsa. Pet čez deseto bo na vrsti oddaja Zborovski panoptikum. Njena tokratna avtorica Branka Kljun iz Regionalnega centra RTV Koper/Capodistria jo je posvetila 6. mednarodnemu festivalu moškega petja v Ajdovščini. Oddajo Oddaljeni zvočni svetovi avtorja Tomaža Raucha, ki se bo začela pet do pol dvanajstih, pa bomo še drugič zapored posvetili glasbi ljudstva Dinka, ki danes živi v Južnem Sudanu, kjer so tudi največja etnična skupina. Slišali boste lahko njihove bojne pesmi, ki navadno opevajo slavne bojevnike in njihove lastnosti, ali pa opisujejo boje iz preteklosti, včasih neposredno, velikokrat pa v prispodobah. Pesmi navadno spremljajo bojne plese, ki vsebujejo mnoge elemente različnih drugih plesov… Popoldne izpostavljamo oddajo Sobotni koncert. Ob 17. uri boste lahko poslušali posnetke z recitala v Edinburghu rojenega kitarista Seana Shibeja. Danes ugledni glasbenik v poznih dvajsetih letih, ki je bil pred nekaj leti tudi član BBCjevega programa New Generation Artist, je 3. junija letos nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. Na koncertnem dogodku brez občinstva je izvedel štiri pesmi iz škotskih rokopisov za lutnjo iz 17. stoletja, "Suito za lutnjo v e-molu" Johanna Sebastiana Bacha in za veliki finale svojega recitala še skladbo "Electric counterpoint" oz. "Električni kontrapunkt" za električno kitaro in magnetofonski trak Steva Reicha. Ameriški minimalistični skladatelj jo je napisal v osemdesetih za slovitega jazzovskega kitarista Pata Metheneyja. Oddajo je pripravil glasbeni urednik Mihael Kozjek. Ob 20. uri izpostavljamo še Sobotni operni večer, ki bo tokrat v znamenju Mozartove opere Beg iz Seraja. Urednik oddaje Dejan Juravić je za predvajanje izbral posnetek z Dunaja. Tako imenovane »turške opere«, kakršna je »Beg iz seraja«, so bile v Mozartovih časih zelo priljubljene, imele pa so tudi dolgo tradicijo. V teh delih so se pojavljali bolj ali manj nespretni Turki in veliko pametnejši in plemenitejši Evropejci. Svoje nevarne nasprotnike z Vzhoda so vedno tako ali drugače prelisičili. Nastopili so: dramski igralec Christian Nickel v govorjeni vlogi paše Selíma, tenorist Michael Laurenz kot Pedrillo, sopranistka Regula Mühlemann kot Blonda, basist Goran Jurić kot Osmin, par Belmonte – Konstanca pa sta upodobila Daniel Behle in Lisette Oropesa. Zbor in orkester Dunajske državne opere je vodil Antonello Manacorda.
Izbor današnje koncertne ponudbe: V Paviljonu Mestnega parka v Mariboru se že desetletja ob sončnih nedeljah odvijajo tradicionalni promenadni koncerti. Danes bo tako ob pol enajstih dopoldne nastopil Brass Band Slovenija, zasedba, ki jo sestavljajo trobila in tolkala, kar ji daje specifičen žametni ton. Ogled koncerta je brezplačen V Slovenski filharmoniji bo ob 11. uri potekal koncert iz cikla Nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. Nastopila bosta Orchestra Matutina in violiniska Rannveig Marta Šarc, koncert bo vodil dirigent Matej Šarc. Na sporedu koncerta bo glasba Johanna Sebastiana Bacha. Ljubljanske madrigaliste bomo ob petih popoldne lahko slišali v spletnem prenosu iz atrija ZRC SAZU: svoj letni koncert prirejajo s pomočjo podpore Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter programa Ars Radia Slovenija. Koncert z naslovom Blagor družinam bo na predvečer dneva slovenskih izgnancev tako lahko dosegel tudi občinstvo prek meja in oceanov. Pevcem se bosta pridružila še basbaritonist Marcos Fink in pianistka Irina Milivojević. Radijski posnetek koncerta boste lahko ujeli v Arsovem Zborovskem panoptikumu čez 14 dni.
Izbor današnje koncertne ponudbe: V Paviljonu Mestnega parka v Mariboru se že desetletja ob sončnih nedeljah odvijajo tradicionalni promenadni koncerti. Danes bo tako ob pol enajstih dopoldne nastopil Brass Band Slovenija, zasedba, ki jo sestavljajo trobila in tolkala, kar ji daje specifičen žametni ton. Ogled koncerta je brezplačen V Slovenski filharmoniji bo ob 11. uri potekal koncert iz cikla Nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. Nastopila bosta Orchestra Matutina in violiniska Rannveig Marta Šarc, koncert bo vodil dirigent Matej Šarc. Na sporedu koncerta bo glasba Johanna Sebastiana Bacha. Ljubljanske madrigaliste bomo ob petih popoldne lahko slišali v spletnem prenosu iz atrija ZRC SAZU: svoj letni koncert prirejajo s pomočjo podpore Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter programa Ars Radia Slovenija. Koncert z naslovom Blagor družinam bo na predvečer dneva slovenskih izgnancev tako lahko dosegel tudi občinstvo prek meja in oceanov. Pevcem se bosta pridružila še basbaritonist Marcos Fink in pianistka Irina Milivojević. Radijski posnetek koncerta boste lahko ujeli v Arsovem Zborovskem panoptikumu čez 14 dni.
Po površini je Slovenija četrta, po številu prebivalstva pa šesta najmanjša evropska država. Majhnost je kompleks, zažrt v psiho nacije, ki se nenehno trudi, da bi se s svojimi izjemnimi dosežki na različnih področjih izvila iz obrobnosti, ki pomeni nepomembnost. Po osamosvojitvi smo sanjali, da bomo druga Švica, pri čemer najbrž nismo imeli v mislih napredovanja po lestvici velikosti držav za dve mesti. Švico smo razumeli kot metaforo – ker smo takrat očitno metafore še razumeli. Ena od manifestacij, namenjenih slavljenju preteklih ter zasidranju sedanjih dosežkov nacije na evropski, pa tudi svetovni zemljevid, je nedvomno tudi frankfurtski knjižni sejem, kjer bo slovenska literatura prihodnje leto častna gostja. Na enem svojih prvih obiskov Slovenije v okviru priprav na to gostovanje je njegov direktor kot našo temeljno differentio specifico izpostavil poezijo, ki naj bi bila po prvotnem načrtu rdeča nit slovenske sejemske predstavitve. Toda v svetu izključno ekonomskih interesov, ki jim v literarnem biznisu najbolj ustreže roman, moraš za kaj takega, za zavestno izpostavitev različnosti, da bi ponarodelo reklo o "narodu pesnikov" dejansko spremenil v prakso, pač posedovati pogum, drznost in smelost. Direktor sejma je razumel, da potrebujemo zgodbo. Samo zgodba pritegne pozornost in posledično prodaja. Slogan smo tako rekoč že imeli, ker pa premoremo tudi resnično vrhunsko poezijo, ki zaradi majhnosti jezika le še ni imela možnosti širše uveljavitve, je bila zmagovalna kombinacija na dosegu roke. Izpadli bi kot samozavestna, pogumna, pa tudi duhovita nacija, ki si upa biti drugačna in ki zna enega svojih ključnih adutov tudi primerno odlično vnovčiti. Toda mi nismo druga Švica. Pri nas so tiste "dovoljene sanje" že zdavnaj umrle, mi bomo raje stavili na predvidljivo povprečnost in ljudem na pozicijah moči dovolili, da se samo zato, ker svet ta čas ni dovolj tih in dober za poezijo, slednji enostavno odpovejo. Mi se bomo zadovoljili z "mikroskopskim vzorcem poezije", kot se je lani v Studio ob 17h izrazil aktualni vodja projekta gostovanja, ki je v nedavnem Panoptikumu na nacionalki prikimaval direktorju ene največjih slovenskih založb, ko je ta poezijo imenoval za "prestižno, a žal obrobno". Morda podobno obrobno kot je Slovenija na evropskem zemljevidu? Ker mi bomo očitno zgolj predvidvidljivo ugodili "globalnim trendom", namesto da bi jih ustvarjali, in jamrali nad premajhno medijsko vidnostjo. Kako bomo vidni, če pa se namesto z nepričakovanim, z zgodbo, ki zažiga, strahopetno zadovoljujemo z mediokriteto brez vizije? Ne, mi danes nismo Švica. Mi ne razumemo več metafor in se tudi, ko gre za literaturo, izražamo izključno v jeziku denarja. Zato smo majhni tudi v glavah, ne le v kvadratnih kilometrih.
Po površini je Slovenija četrta, po številu prebivalstva pa šesta najmanjša evropska država. Majhnost je kompleks, zažrt v psiho nacije, ki se nenehno trudi, da bi se s svojimi izjemnimi dosežki na različnih področjih izvila iz obrobnosti, ki pomeni nepomembnost. Po osamosvojitvi smo sanjali, da bomo druga Švica, pri čemer najbrž nismo imeli v mislih napredovanja po lestvici velikosti držav za dve mesti. Švico smo razumeli kot metaforo – ker smo takrat očitno metafore še razumeli. Ena od manifestacij, namenjenih slavljenju preteklih ter zasidranju sedanjih dosežkov nacije na evropski, pa tudi svetovni zemljevid, je nedvomno tudi frankfurtski knjižni sejem, kjer bo slovenska literatura prihodnje leto častna gostja. Na enem svojih prvih obiskov Slovenije v okviru priprav na to gostovanje je njegov direktor kot našo temeljno differentio specifico izpostavil poezijo, ki naj bi bila po prvotnem načrtu rdeča nit slovenske sejemske predstavitve. Toda v svetu izključno ekonomskih interesov, ki jim v literarnem biznisu najbolj ustreže roman, moraš za kaj takega, za zavestno izpostavitev različnosti, da bi ponarodelo reklo o "narodu pesnikov" dejansko spremenil v prakso, pač posedovati pogum, drznost in smelost. Direktor sejma je razumel, da potrebujemo zgodbo. Samo zgodba pritegne pozornost in posledično prodaja. Slogan smo tako rekoč že imeli, ker pa premoremo tudi resnično vrhunsko poezijo, ki zaradi majhnosti jezika le še ni imela možnosti širše uveljavitve, je bila zmagovalna kombinacija na dosegu roke. Izpadli bi kot samozavestna, pogumna, pa tudi duhovita nacija, ki si upa biti drugačna in ki zna enega svojih ključnih adutov tudi primerno odlično vnovčiti. Toda mi nismo druga Švica. Pri nas so tiste "dovoljene sanje" že zdavnaj umrle, mi bomo raje stavili na predvidljivo povprečnost in ljudem na pozicijah moči dovolili, da se samo zato, ker svet ta čas ni dovolj tih in dober za poezijo, slednji enostavno odpovejo. Mi se bomo zadovoljili z "mikroskopskim vzorcem poezije", kot se je lani v Studio ob 17h izrazil aktualni vodja projekta gostovanja, ki je v nedavnem Panoptikumu na nacionalki prikimaval direktorju ene največjih slovenskih založb, ko je ta poezijo imenoval za "prestižno, a žal obrobno". Morda podobno obrobno kot je Slovenija na evropskem zemljevidu? Ker mi bomo očitno zgolj predvidvidljivo ugodili "globalnim trendom", namesto da bi jih ustvarjali, in jamrali nad premajhno medijsko vidnostjo. Kako bomo vidni, če pa se namesto z nepričakovanim, z zgodbo, ki zažiga, strahopetno zadovoljujemo z mediokriteto brez vizije? Ne, mi danes nismo Švica. Mi ne razumemo več metafor in se tudi, ko gre za literaturo, izražamo izključno v jeziku denarja. Zato smo majhni tudi v glavah, ne le v kvadratnih kilometrih.
Avizo A00160 JOSEPH WEIGL: CONCERTINO ZA HARFO, FLAVTO, OBOO, KLARINET IN FAGOT - 1. STAVEK Po današnji Glasbeni jutranjici, ki jo je do 10. ure pripravil Dejan Juravić, bo pet čez deseto na vrsti oddaja Zborovski panoptikum Brigite Rovšek, ki bo predstavila zgoščenko Katarine Pustinek Rakar. Skladateljica pušča opazno sled med slovenskimi in počasi tudi tujimi zbori, zato smo se odločili za ponovitev novembrske oddaje s predstavitvijo njene "zborovske" zgoščenke. V oddaljenih zvočnih svetovih pa nas pet do pol dvanajstih čaka še ena odprava v zvočne svetove različnih bolj ali manj oddaljenih ljudstev v različnih delih sveta. Avtor oddaje Tomaž Rauch bo predstavil različne vloge glasbe v različnih načinih življenja v različnih časovnih obdobjih… Bogastvo človeštva, ki se s časom in razvojem izgublja in z njim modrost, ki jo izročila hranijo… Popoldne po oddajah »Jazz siesta« Huga Šekoranje ob 15ih in »Baletni glasbi« Dejana Juravića 10 minut čez četrto uro izpostavljamo ponovitev oseminpetdesete oddaje iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V oddaji z naslovom Slavna imena Genove, ki je na sporedu ob 17. uri in jo je uredil Mihael Kozjek, bomo raziskali bogato zgodovino tega ligurskega središča in na kratko predstavili nekaj vidnih umetnikov, ki so živeli ali letovali v mestu. To so bili pesnika Eugenio Montale in William Butler Yeats, kantavtor Fabrizio De André in skladatelji Edward Elgar, Luigi Nono, Benjamin Britten in Jean Sibelius. Ob 18. uri in 30 minut pa vas vabimo k spremljanju Arsov sobotni večer. Tina Ogrin je tokrat pripravila glasbo Georgeja Antheila, Williama Sterndalea Bennetta in Borisa Ljatošinskega. V oddaji Sobotni operni večer, ki jo je pripravil glasbeni urednik Dejan Juravić, boste ob 20. uri zvečer lahko slišali opero Orlando Olge Neuwirth. Delo so prvič izvedli v Dunajski državni operi osmega decembra lani kot prvo opero, ki jo napisala ženska, za dirigentskim pultom pa je v tamkajšnji operi prvič stal Matthias Pintscher. Nova opera, ki jo boste na valovih programa ARS lahko slišali prvič, temelji na istoimenskem romanu Virginie Woolf – libreto sta napisali francosko-ameriška avtorica in dramatičarka Catherine Filloux in skladateljica Olga Neuwirth. Prva svetovna izvedba je bila nestrpno pričakovan dogodek v mednarodnem merilu in pomeni novo poglavje v zgodovini premier operne hiše na dunajskem Ringu.
Avizo A00160 JOSEPH WEIGL: CONCERTINO ZA HARFO, FLAVTO, OBOO, KLARINET IN FAGOT - 1. STAVEK Po današnji Glasbeni jutranjici, ki jo je do 10. ure pripravil Dejan Juravić, bo pet čez deseto na vrsti oddaja Zborovski panoptikum Brigite Rovšek, ki bo predstavila zgoščenko Katarine Pustinek Rakar. Skladateljica pušča opazno sled med slovenskimi in počasi tudi tujimi zbori, zato smo se odločili za ponovitev novembrske oddaje s predstavitvijo njene "zborovske" zgoščenke. V oddaljenih zvočnih svetovih pa nas pet do pol dvanajstih čaka še ena odprava v zvočne svetove različnih bolj ali manj oddaljenih ljudstev v različnih delih sveta. Avtor oddaje Tomaž Rauch bo predstavil različne vloge glasbe v različnih načinih življenja v različnih časovnih obdobjih… Bogastvo človeštva, ki se s časom in razvojem izgublja in z njim modrost, ki jo izročila hranijo… Popoldne po oddajah »Jazz siesta« Huga Šekoranje ob 15ih in »Baletni glasbi« Dejana Juravića 10 minut čez četrto uro izpostavljamo ponovitev oseminpetdesete oddaje iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V oddaji z naslovom Slavna imena Genove, ki je na sporedu ob 17. uri in jo je uredil Mihael Kozjek, bomo raziskali bogato zgodovino tega ligurskega središča in na kratko predstavili nekaj vidnih umetnikov, ki so živeli ali letovali v mestu. To so bili pesnika Eugenio Montale in William Butler Yeats, kantavtor Fabrizio De André in skladatelji Edward Elgar, Luigi Nono, Benjamin Britten in Jean Sibelius. Ob 18. uri in 30 minut pa vas vabimo k spremljanju Arsov sobotni večer. Tina Ogrin je tokrat pripravila glasbo Georgeja Antheila, Williama Sterndalea Bennetta in Borisa Ljatošinskega. V oddaji Sobotni operni večer, ki jo je pripravil glasbeni urednik Dejan Juravić, boste ob 20. uri zvečer lahko slišali opero Orlando Olge Neuwirth. Delo so prvič izvedli v Dunajski državni operi osmega decembra lani kot prvo opero, ki jo napisala ženska, za dirigentskim pultom pa je v tamkajšnji operi prvič stal Matthias Pintscher. Nova opera, ki jo boste na valovih programa ARS lahko slišali prvič, temelji na istoimenskem romanu Virginie Woolf – libreto sta napisali francosko-ameriška avtorica in dramatičarka Catherine Filloux in skladateljica Olga Neuwirth. Prva svetovna izvedba je bila nestrpno pričakovan dogodek v mednarodnem merilu in pomeni novo poglavje v zgodovini premier operne hiše na dunajskem Ringu.