Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z aprilom smo odločno zakorakali v pomlad in tako tudi v obdobje pomembnejših državnih zborovskih tekmovanj. V začetku aprila je svojevrstno središče vokalne glasbe spet postalo naše knežje mesto. V Celju je bil namreč znova mladinski pevski festival, tokrat združen z državnim tekmovanjem in revijo mladinskih pevskih zborov.
Z aprilom smo odločno zakorakali v pomlad in tako tudi v obdobje pomembnejših državnih zborovskih tekmovanj. V začetku aprila je svojevrstno središče vokalne glasbe spet postalo naše knežje mesto. V Celju je bil namreč znova mladinski pevski festival, tokrat združen z državnim tekmovanjem in revijo mladinskih pevskih zborov.
V aprilu je na predzadnjem abonmajskem koncertu Kulturnega doma Nova Gorica nastopila vokalna skupina Vikra, Komorni zbor Glasbene matice, ki jo vodi izvrstna Petra Grassi. V Novi Gorici se je Vikra predstavila s programom, posvečenim Borisu Pahorju, s katerim je v januarju leta 2023 gostovala v glasbenem abonmaju imenitnega Gledališča Pavarotti-Freni v Modeni. S tem koncertom so organizatorji v Modeni zaznamovali dan spomina (deportiranih) in dialoga. Mednarodno priznana dirigentka Petra Grassi je pristopila k oblikovanju tega programa z veliko mero odgovornosti do zaupane naloge, s spoštovanjem do tematike in z veliko zborovsko disciplino, ki se je kazala v odlični interpretaciji Vikre tega zahtevnega zborovskega programa.
V aprilu je na predzadnjem abonmajskem koncertu Kulturnega doma Nova Gorica nastopila vokalna skupina Vikra, Komorni zbor Glasbene matice, ki jo vodi izvrstna Petra Grassi. V Novi Gorici se je Vikra predstavila s programom, posvečenim Borisu Pahorju, s katerim je v januarju leta 2023 gostovala v glasbenem abonmaju imenitnega Gledališča Pavarotti-Freni v Modeni. S tem koncertom so organizatorji v Modeni zaznamovali dan spomina (deportiranih) in dialoga. Mednarodno priznana dirigentka Petra Grassi je pristopila k oblikovanju tega programa z veliko mero odgovornosti do zaupane naloge, s spoštovanjem do tematike in z veliko zborovsko disciplino, ki se je kazala v odlični interpretaciji Vikre tega zahtevnega zborovskega programa.
Tudi tokrat se srečujejo poti odrskih desk in radijske igre. S ponovitvijo oddaje Skozi glas in njegove podobe, Panoptikum glasov Radka Poliča Raca, se poklanjamo režiserju Igorju Likarju, ki je pred kratkim prejel nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Radiotelevizija Slovenija. Likar in Polič sta bila tesna umetniška sodelavca, ki sta skupaj ustvarila nekaj monumentalnih radijskih stvaritev. Z njo se prav tako še enkrat spomnimo izjemnega igralca, čigar gledališke stvaritve ostajajo v spominih in dokumentih, radijske pa včasih oddaljene le en klik na naših spletnih straneh. Odlomke iz radijskih iger in oddaj: Ivan Mrak: Spoved lučnim bratom, Dušan Jovanović: Don Juan na psu, Igor Likar: Brisanje resničnosti, Drago Jančar: Disident Arnož in njegovi, Goran Gluvić: Smrt Majakovskega, Aleš Berger: Dadaizem, Kabaret Volatire, Lirika Daneta Zajca in Drago Jančar: Halštat, je povezovalo besedilo režiserja Igorja Likarja, ki je skupaj z Radkom Poličem Racem in drugimi umetniškimi sodelavci ustvaril omenjena radijska dela. Brala sta Maja Šumej in Jure Franko, glasbena oprema Darja Hlavka Godina. Oddajo je leta 2009 posnel Mirko Marinšek, režiral Igor Likar, redaktorica Ingrid Kovač Brus.
Tudi tokrat se srečujejo poti odrskih desk in radijske igre. S ponovitvijo oddaje Skozi glas in njegove podobe, Panoptikum glasov Radka Poliča Raca, se poklanjamo režiserju Igorju Likarju, ki je pred kratkim prejel nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Radiotelevizija Slovenija. Likar in Polič sta bila tesna umetniška sodelavca, ki sta skupaj ustvarila nekaj monumentalnih radijskih stvaritev. Z njo se prav tako še enkrat spomnimo izjemnega igralca, čigar gledališke stvaritve ostajajo v spominih in dokumentih, radijske pa včasih oddaljene le en klik na naših spletnih straneh. Odlomke iz radijskih iger in oddaj: Ivan Mrak: Spoved lučnim bratom, Dušan Jovanović: Don Juan na psu, Igor Likar: Brisanje resničnosti, Drago Jančar: Disident Arnož in njegovi, Goran Gluvić: Smrt Majakovskega, Aleš Berger: Dadaizem, Kabaret Volatire, Lirika Daneta Zajca in Drago Jančar: Halštat, je povezovalo besedilo režiserja Igorja Likarja, ki je skupaj z Radkom Poličem Racem in drugimi umetniškimi sodelavci ustvaril omenjena radijska dela. Brala sta Maja Šumej in Jure Franko, glasbena oprema Darja Hlavka Godina. Oddajo je leta 2009 posnel Mirko Marinšek, režiral Igor Likar, redaktorica Ingrid Kovač Brus.
Vokalna skupina Aurora je preteklega decembra s koncertom v Slovenski filharmoniji praznovala 20-letnico delovanja Kulturnega društva, pod okriljem katerega Vokalna skupina deluje. Kulturno društvo Dekliški zbor Aurora Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana je bilo ustanovljeno spomladi leta 2003. Pred tem je pod vodstvom zborovodkinje Janje Dragan Gombač zbor na šoli deloval že dobrih deset let, od leta 1992. Dekliški zbor je vse od ustanovitve dobro delal in nizal uspehe na domačih in tujih odrih: srebrnih, zlatih in zlatih priznanj z odliko se je nabralo kar veliko. Vse te nagrade in priznanja pevkam pomenijo pohvalo in veliko spodbudo, med njihovimi najlepšimi zborovskimi izkušnjami pa so: koncert s švedskim dirigentom Bo-jem Johanssonom leta 2010, sodelovanje na državnem seminarju za vokalno jazz in pop glasbo s švedskim dirigentom Fredom Sjobergom in pianistom Stefanom Berglundom in izvedbe Ceremony of Carols Benjamina Brittna in Pergolesijevega dela Stabat Mater.
Vokalna skupina Aurora je preteklega decembra s koncertom v Slovenski filharmoniji praznovala 20-letnico delovanja Kulturnega društva, pod okriljem katerega Vokalna skupina deluje. Kulturno društvo Dekliški zbor Aurora Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana je bilo ustanovljeno spomladi leta 2003. Pred tem je pod vodstvom zborovodkinje Janje Dragan Gombač zbor na šoli deloval že dobrih deset let, od leta 1992. Dekliški zbor je vse od ustanovitve dobro delal in nizal uspehe na domačih in tujih odrih: srebrnih, zlatih in zlatih priznanj z odliko se je nabralo kar veliko. Vse te nagrade in priznanja pevkam pomenijo pohvalo in veliko spodbudo, med njihovimi najlepšimi zborovskimi izkušnjami pa so: koncert s švedskim dirigentom Bo-jem Johanssonom leta 2010, sodelovanje na državnem seminarju za vokalno jazz in pop glasbo s švedskim dirigentom Fredom Sjobergom in pianistom Stefanom Berglundom in izvedbe Ceremony of Carols Benjamina Brittna in Pergolesijevega dela Stabat Mater.
Zborovski panoptikum namenjamo predstavitvi posnetkov s koncerta Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je bil izveden teden dni po letošnjem 8. marcu, v petek, 15. marca, na sedmem dogodku koncertnega cikla Tutti Akademije za glasbo. Koncert je umetniški vodja sestava Marko Vatovec poimenoval Kakor lilija med trnjem in nanj uvrstil izključno dela skladateljic različnih zgodovinskih obdobij.
Zborovski panoptikum namenjamo predstavitvi posnetkov s koncerta Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je bil izveden teden dni po letošnjem 8. marcu, v petek, 15. marca, na sedmem dogodku koncertnega cikla Tutti Akademije za glasbo. Koncert je umetniški vodja sestava Marko Vatovec poimenoval Kakor lilija med trnjem in nanj uvrstil izključno dela skladateljic različnih zgodovinskih obdobij.
S pametnimi telefoni, ki omogočajo fotografiranje in so neprekinjeno povezani na internet, ves čas sporočamo, kje smo, s kom smo in kaj počnemo. Kdo vse zbira, hrani in preprodaja naše podatke, zakaj prostovoljno razkrivamo vedno več, kako delujejo mojstri razkazovanja in zakaj je razgaljeno človeško telo postalo tako privlačno? Odgovore pozna antropolog doktor Dan Podjed, avtor knjige Videni, ki je izšla pri založbi Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnostim. O tem, kdo nas gleda in kdo se razkazuje, se je z njim pogovarjala Urška Henigman.
S pametnimi telefoni, ki omogočajo fotografiranje in so neprekinjeno povezani na internet, ves čas sporočamo, kje smo, s kom smo in kaj počnemo. Kdo vse zbira, hrani in preprodaja naše podatke, zakaj prostovoljno razkrivamo vedno več, kako delujejo mojstri razkazovanja in zakaj je razgaljeno človeško telo postalo tako privlačno? Odgovore pozna antropolog doktor Dan Podjed, avtor knjige Videni, ki je izšla pri založbi Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnostim. O tem, kdo nas gleda in kdo se razkazuje, se je z njim pogovarjala Urška Henigman.
