Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V jutranjem programu smo gostili Alyo, ki je z Vilijem Resnikom zapela skladbo Dobro jutro, dober dan. Vas zanima ali ima Vili tudi nežnejšo plat? Bi želeli slišati tudi kakšno anekdoto s snemanja videospota? Prisluhnite...
V jutranjem programu smo gostili Alyo, ki je z Vilijem Resnikom zapela skladbo Dobro jutro, dober dan. Vas zanima ali ima Vili tudi nežnejšo plat? Bi želeli slišati tudi kakšno anekdoto s snemanja videospota? Prisluhnite...
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
Legendarni Lado Leskovar navdušil v Jutru ob kavi in kitari Na Radiu Maribor smo v oddaji Jutro ob kavi in kitari gostili eno največjih imen slovenske zabavne glasbe – Lada Leskovarja. S svojim prepoznavnim glasom, šarmom in izjemno interpretacijo je poslušalce popeljal skozi brezčasne melodije, ki jih poznajo številne generacije. Ob njem je za izvrstno glasbeno spremljavo na orglah poskrbel Tone Povše, skupaj pa sta ustvarila jutro topline, nostalgije in vrhunske glasbene elegance. V studiu so zazvenele pesmi Med iskrenimi ljudmi, Malokdaj se srečava, Zemlja pleše, Poslednji vlak, ter svetovni uspešnici Everybody Loves Somebody in I Left My Heart In San Francisco. Bil je to še en dokaz, da dobre pesmi ne poznajo časa – in da glas Lado Leskovar ostaja eden najžlahtnejših v slovenskem glasbenem prostoru.
Legendarni Lado Leskovar navdušil v Jutru ob kavi in kitari Na Radiu Maribor smo v oddaji Jutro ob kavi in kitari gostili eno največjih imen slovenske zabavne glasbe – Lada Leskovarja. S svojim prepoznavnim glasom, šarmom in izjemno interpretacijo je poslušalce popeljal skozi brezčasne melodije, ki jih poznajo številne generacije. Ob njem je za izvrstno glasbeno spremljavo na orglah poskrbel Tone Povše, skupaj pa sta ustvarila jutro topline, nostalgije in vrhunske glasbene elegance. V studiu so zazvenele pesmi Med iskrenimi ljudmi, Malokdaj se srečava, Zemlja pleše, Poslednji vlak, ter svetovni uspešnici Everybody Loves Somebody in I Left My Heart In San Francisco. Bil je to še en dokaz, da dobre pesmi ne poznajo časa – in da glas Lado Leskovar ostaja eden najžlahtnejših v slovenskem glasbenem prostoru.
V tokratnem Lokalnem času smo zavili v Posočje, Mariša Bizjak nas je že navsezgodaj zjutraj odpeljala nad Tolmin, od koder se je odprl čudovit razgled na aktualno lokalno dogajanje.
V tokratnem Lokalnem času smo zavili v Posočje, Mariša Bizjak nas je že navsezgodaj zjutraj odpeljala nad Tolmin, od koder se je odprl čudovit razgled na aktualno lokalno dogajanje.
Že pred sončnim vzhodom smo poklicali Mateja Kranjca, "tajnika in deklico za vse" pri Godbi Zgornje Savinjske doline. O njihovi prvomajski budnici, pomenu le-tega za kraje in godbeniško dejavnost ter vtisih, ki so se nabrali v zadnjih skoraj štiri desetletjih, ko je sam godbenik.
Že pred sončnim vzhodom smo poklicali Mateja Kranjca, "tajnika in deklico za vse" pri Godbi Zgornje Savinjske doline. O njihovi prvomajski budnici, pomenu le-tega za kraje in godbeniško dejavnost ter vtisih, ki so se nabrali v zadnjih skoraj štiri desetletjih, ko je sam godbenik.
Z radijskim mikrofonom smo tokrat obiskali otroke skupine Ptički iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom. Povedali so, kakšna so njihova jutra in kdo jih zbudi, kaj imajo na krožniku za zajtrk in kdo jim doma pripravi najbolj okusno govejo juho in najboljše palačinke. V teh lepih majskih dneh se je marsikdo med vami že podal tudi na kolo, skiro, rolarje, tisti manjši pa na poganjalčka. Ste med njimi tudi vi? Kako poskrbite za varnost? Imate vedno na glavi čelado? In kako se obnašate na cesti, v prometu? Tudi o tem bomo povedali besedo ali dve v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Bodite z nami!
Z radijskim mikrofonom smo tokrat obiskali otroke skupine Ptički iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom. Povedali so, kakšna so njihova jutra in kdo jih zbudi, kaj imajo na krožniku za zajtrk in kdo jim doma pripravi najbolj okusno govejo juho in najboljše palačinke. V teh lepih majskih dneh se je marsikdo med vami že podal tudi na kolo, skiro, rolarje, tisti manjši pa na poganjalčka. Ste med njimi tudi vi? Kako poskrbite za varnost? Imate vedno na glavi čelado? In kako se obnašate na cesti, v prometu? Tudi o tem bomo povedali besedo ali dve v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Bodite z nami!
Ste danes že spili prvo kavo? Ali bo morda kmalu na vrsti že druga? Si kavo najraje skuhate kar sami doma ali vam je ljubše, da vam jo prijazno postrežejo v kavarni? V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki sledi, je Tadeja Bizilj skupaj s sogovornico, baristko Evo Bogdan, med drugim ugotavljala, kaj je osnova za dobro kavo, kakšno kavo pri nas najraje pijemo, kako se pripravi prava turška kava in kakšna je razlika med kapučinom in kavo z mlekom. Prisluhnimo …
Ste danes že spili prvo kavo? Ali bo morda kmalu na vrsti že druga? Si kavo najraje skuhate kar sami doma ali vam je ljubše, da vam jo prijazno postrežejo v kavarni? V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki sledi, je Tadeja Bizilj skupaj s sogovornico, baristko Evo Bogdan, med drugim ugotavljala, kaj je osnova za dobro kavo, kakšno kavo pri nas najraje pijemo, kako se pripravi prava turška kava in kakšna je razlika med kapučinom in kavo z mlekom. Prisluhnimo …
Turistični delavci slovenske Istre se po dobrem obisku med velikonočnimi prazniki že spogledujejo s prvomajskimi počitnicami in dopusti. Rezervacije kažejo dobro, kar velja tudi za poletje. Do takrat je sicer še precej časa in marsikaj se lahko še spremeni. V turizmu namreč opažajo, da se zaradi negotovosti, ki so posledica razmer na Bližnjem vzhodu, že spreminjajo navade turistov. Direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič pravi, da so ljudje previdni in odlašajo s končnimi rezervacijami. V oddaji tudi o tem: - Identiteta ne pozna meja, živi tam, kjer jo ljudje z zavzetostjo in ponosom negujejo, sporoča predsednica Nataša Pirc Musar po srečanju s Slovenci na Hrvaškem. - Bohinjska proga od tehničnega čudeža do turističnega bisera- kaj jo čaka jutri? - V Novi Gorici bi si želeli sodobnejšo avtobusno postajo.
Turistični delavci slovenske Istre se po dobrem obisku med velikonočnimi prazniki že spogledujejo s prvomajskimi počitnicami in dopusti. Rezervacije kažejo dobro, kar velja tudi za poletje. Do takrat je sicer še precej časa in marsikaj se lahko še spremeni. V turizmu namreč opažajo, da se zaradi negotovosti, ki so posledica razmer na Bližnjem vzhodu, že spreminjajo navade turistov. Direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič pravi, da so ljudje previdni in odlašajo s končnimi rezervacijami. V oddaji tudi o tem: - Identiteta ne pozna meja, živi tam, kjer jo ljudje z zavzetostjo in ponosom negujejo, sporoča predsednica Nataša Pirc Musar po srečanju s Slovenci na Hrvaškem. - Bohinjska proga od tehničnega čudeža do turističnega bisera- kaj jo čaka jutri? - V Novi Gorici bi si želeli sodobnejšo avtobusno postajo.
Nekega dne mimogrede opazite, da vaš najstnik posluša glasbo, ki se vam zdi nekvalitetna. Sprva zmedenost, saj ste ga še pred nekaj leti vztrajno vozili v glasbeno šolo, pri tem pa v avtu vrteli le najbolj prefinjen izbor skladb, nato pa dilema: kako se lotiti pogovora o tem, zakaj je neka glasba kvalitetna, druga pa spet ne? Je sploh vredno načeti to temo?
Nekega dne mimogrede opazite, da vaš najstnik posluša glasbo, ki se vam zdi nekvalitetna. Sprva zmedenost, saj ste ga še pred nekaj leti vztrajno vozili v glasbeno šolo, pri tem pa v avtu vrteli le najbolj prefinjen izbor skladb, nato pa dilema: kako se lotiti pogovora o tem, zakaj je neka glasba kvalitetna, druga pa spet ne? Je sploh vredno načeti to temo?
Združeni narodi so posvarili Washington, da bi morebitni ameriški napadi na civilno infrastrukturo, ki jih napoveduje ameriški predsednik Donald Trump, pomenili kršitev mednarodnega prava. Trump je v nocojšnji izjavi za medije dejal, da operacija v Iranu poteka dobro in namignil, da bi že jutri lahko izvedli nove uničujoče napade.
Združeni narodi so posvarili Washington, da bi morebitni ameriški napadi na civilno infrastrukturo, ki jih napoveduje ameriški predsednik Donald Trump, pomenili kršitev mednarodnega prava. Trump je v nocojšnji izjavi za medije dejal, da operacija v Iranu poteka dobro in namignil, da bi že jutri lahko izvedli nove uničujoče napade.
Pomlad je tu! Dobro jutro, zgodnji ljudje! Res da vas ni sonce še zbudilo, saj ste vstali prej, kot je to pokukalo izza hribov, je pa že blizu in nas vsak dan bolj razvaja. Saj ga bo še preveč, bi kdo že navsezgodaj kvaril razpoloženje. Prav zaradi tega se moramo veseliti vsake sončne minute več, ko ni treba prižigati teh čudnih modernih luči s to bledolično svetlobo. Ste že opazili, kako se življenje prebuja, kako tu in tam že poganja to ali ono? Res je zanimivo, kaj nekateri vse opazijo, ko drugi hodimo le mimo kot pravi slepci. Bolj ali manj imamo vsi podobne oči in ušesa, kako je potem mogoče, da so se nekateri sposobni čuditi prvi mušici, ki prileti mimo in biti navdušeni nad prvim še tako preprostim cvetom, ki požene izpod snega, drugi pa ne? Verjetno ste že bili kdaj v vlogi starejšega in modrega človeka, ki je otroku razlagal kakšno stvar. Ne tisto zadevo, ki otroka sploh ne zanima, ampak tisto, ki ga je popolnoma prevzela. Se še spomnite pogleda, odprtih ust, ki so izražale otrokovo radovednost in navdušenje nad novim spoznanjem? Predvsem pa, kako je ta otrok gledal, otipaval z vseh strani in se ob tem čudil na novo odkritim skrivnostim? Ponos učitelja je kar kipel od zadovoljstva, saj je otroku odgrnil del sveta, ki mu je bil do takrat zakrit. Vemo, kako se je to nadaljevalo. Ta na novo poučeni otrok je z navdušenjem razlagal svoje novo vedenje prijateljem in pri tem še kaj dodal. Ne smemo misliti, da se je postavljal z novim vedenjem, saj se pogosto pred vrstniki pohvalijo, da jim je to povedal ta ali oni. Preprosto hočejo razveseliti svoje prijatelje s tem novim spoznanjem. Pri tem ne gre le za vedenje, ki se zapiše v knjige. Še posebej otroci doživljajo, da z vsakim novim vedenjem, ki jih res zanima, odkrivajo del sveta, ki jim je bil do takrat zakrit. S tem, ko poučujejo svoje otroške prijatelje, delajo nekaj podobnega, kot bi jim pokazali svoj skriti zaklad. Pozabljamo, da če nečesa ne vemo, tega tudi ne moremo videti, slišati in še manj uporabljati v življenju. Naj bo še tako kipeča pomlad pred našimi vrati, je ne bomo videli, če se tega ne bomo zavedali. Človek, ki samo sedi pred televizijo, ve, da se je dan podaljšal le zato, ker mora bolj zastreti okno. Odgrnimo zavese in dajmo se poučiti stvarstvu, ki se poraja pred nami. Danes nam vsem želim vedenja, ki bi nas zvabilo na plan, in bi tako vedno bolj gledali in videli, kako je ta svet čudovit.
Pomlad je tu! Dobro jutro, zgodnji ljudje! Res da vas ni sonce še zbudilo, saj ste vstali prej, kot je to pokukalo izza hribov, je pa že blizu in nas vsak dan bolj razvaja. Saj ga bo še preveč, bi kdo že navsezgodaj kvaril razpoloženje. Prav zaradi tega se moramo veseliti vsake sončne minute več, ko ni treba prižigati teh čudnih modernih luči s to bledolično svetlobo. Ste že opazili, kako se življenje prebuja, kako tu in tam že poganja to ali ono? Res je zanimivo, kaj nekateri vse opazijo, ko drugi hodimo le mimo kot pravi slepci. Bolj ali manj imamo vsi podobne oči in ušesa, kako je potem mogoče, da so se nekateri sposobni čuditi prvi mušici, ki prileti mimo in biti navdušeni nad prvim še tako preprostim cvetom, ki požene izpod snega, drugi pa ne? Verjetno ste že bili kdaj v vlogi starejšega in modrega človeka, ki je otroku razlagal kakšno stvar. Ne tisto zadevo, ki otroka sploh ne zanima, ampak tisto, ki ga je popolnoma prevzela. Se še spomnite pogleda, odprtih ust, ki so izražale otrokovo radovednost in navdušenje nad novim spoznanjem? Predvsem pa, kako je ta otrok gledal, otipaval z vseh strani in se ob tem čudil na novo odkritim skrivnostim? Ponos učitelja je kar kipel od zadovoljstva, saj je otroku odgrnil del sveta, ki mu je bil do takrat zakrit. Vemo, kako se je to nadaljevalo. Ta na novo poučeni otrok je z navdušenjem razlagal svoje novo vedenje prijateljem in pri tem še kaj dodal. Ne smemo misliti, da se je postavljal z novim vedenjem, saj se pogosto pred vrstniki pohvalijo, da jim je to povedal ta ali oni. Preprosto hočejo razveseliti svoje prijatelje s tem novim spoznanjem. Pri tem ne gre le za vedenje, ki se zapiše v knjige. Še posebej otroci doživljajo, da z vsakim novim vedenjem, ki jih res zanima, odkrivajo del sveta, ki jim je bil do takrat zakrit. S tem, ko poučujejo svoje otroške prijatelje, delajo nekaj podobnega, kot bi jim pokazali svoj skriti zaklad. Pozabljamo, da če nečesa ne vemo, tega tudi ne moremo videti, slišati in še manj uporabljati v življenju. Naj bo še tako kipeča pomlad pred našimi vrati, je ne bomo videli, če se tega ne bomo zavedali. Človek, ki samo sedi pred televizijo, ve, da se je dan podaljšal le zato, ker mora bolj zastreti okno. Odgrnimo zavese in dajmo se poučiti stvarstvu, ki se poraja pred nami. Danes nam vsem želim vedenja, ki bi nas zvabilo na plan, in bi tako vedno bolj gledali in videli, kako je ta svet čudovit.
V tokratnem lokalnem času smo se povezali z našim novogoriškim studijem, od koder se nam je z zgodbami oglasila Eva Furlan. O kulturi, ki povezuje obe Gorici, do nove urbanistične zasnove Ajdovščine. Prav ta teden se je zaključila javna razprava o strateiji z amlade v občini Miren Kostanjevica. Po velikem požaru na Krasu leta 2022 se je veliko mladih vpisalo h gasilcem ali civilni zaščiti. Odpravili smo se tudi na Cerje in mladostno navdušenje zaznali tudi na tridnevnih intenzivnih delavnicah Startup izziv Popri.
V tokratnem lokalnem času smo se povezali z našim novogoriškim studijem, od koder se nam je z zgodbami oglasila Eva Furlan. O kulturi, ki povezuje obe Gorici, do nove urbanistične zasnove Ajdovščine. Prav ta teden se je zaključila javna razprava o strateiji z amlade v občini Miren Kostanjevica. Po velikem požaru na Krasu leta 2022 se je veliko mladih vpisalo h gasilcem ali civilni zaščiti. Odpravili smo se tudi na Cerje in mladostno navdušenje zaznali tudi na tridnevnih intenzivnih delavnicah Startup izziv Popri.
Jutri se začne uradna predvolilna kampanja, politični prostor pa je že nekaj časa močno razgret in polariziran. Kako ga vidi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kako gleda na mandat vlade Roberta Goloba, na svoj odnos s premierom in na pola Janša-Golob? Kaj po njenem vladi zamerijo gospodarstveniki, kakšen je odnos politike do neodvisnih državnih institucij in kako se Slovenija vključuje v mednarodno okolje? In kakšna je njena popotnica državljanom in politiki pred volitvami? Nataša Pirc Musar je gostja Ob osmih.
Jutri se začne uradna predvolilna kampanja, politični prostor pa je že nekaj časa močno razgret in polariziran. Kako ga vidi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kako gleda na mandat vlade Roberta Goloba, na svoj odnos s premierom in na pola Janša-Golob? Kaj po njenem vladi zamerijo gospodarstveniki, kakšen je odnos politike do neodvisnih državnih institucij in kako se Slovenija vključuje v mednarodno okolje? In kakšna je njena popotnica državljanom in politiki pred volitvami? Nataša Pirc Musar je gostja Ob osmih.
Od 22. januarja do 2. februarja 2024 na Filozofski fakulteti Ljubljana poteka intenzivni tečaj japonščine za začetnike, ki ga vodijo podiplomske študentke, namenjen pa je vsem, ki jih zanimata japonski jezik in kultura. Udeleženci osvojijo osnovne fraze, kot so “moje ime je” ali pa “dober tek”, spoznajo pa tudi nekaj značilnosti japonske kulture. Te nam v tokratni Radiosferi predstavijo predavateljici Nežka Kočevar in Momoe Kawahara ter njihova mentorica doc. dr. Nagisa Moritoki Škof.
Od 22. januarja do 2. februarja 2024 na Filozofski fakulteti Ljubljana poteka intenzivni tečaj japonščine za začetnike, ki ga vodijo podiplomske študentke, namenjen pa je vsem, ki jih zanimata japonski jezik in kultura. Udeleženci osvojijo osnovne fraze, kot so “moje ime je” ali pa “dober tek”, spoznajo pa tudi nekaj značilnosti japonske kulture. Te nam v tokratni Radiosferi predstavijo predavateljici Nežka Kočevar in Momoe Kawahara ter njihova mentorica doc. dr. Nagisa Moritoki Škof.
Jutri bomo zaznamovali svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom »Skupaj proti osamljenosti«, s katerim mednarodna nevladna organizacija Down Syndrome International poziva ljudi in organizacije po vsem svetu, naj s svojim delovanjem spodbujajo vključevanje ter se tako borijo proti osamljenosti oseb z Downovim sindromom na vseh področjih življenja. V Društvu Downov sindrom Slovenija med drugim izvajajo številna usposabljanja in nudijo podporo za inkluzivno zaposlovanje. Narodna Galerija v Ljubljani je primer dobre prakse, kjer ljudi z Downovim sindromom vključujejo v delovni proces. Več pa v prispevku Petre Medved.
Jutri bomo zaznamovali svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom »Skupaj proti osamljenosti«, s katerim mednarodna nevladna organizacija Down Syndrome International poziva ljudi in organizacije po vsem svetu, naj s svojim delovanjem spodbujajo vključevanje ter se tako borijo proti osamljenosti oseb z Downovim sindromom na vseh področjih življenja. V Društvu Downov sindrom Slovenija med drugim izvajajo številna usposabljanja in nudijo podporo za inkluzivno zaposlovanje. Narodna Galerija v Ljubljani je primer dobre prakse, kjer ljudi z Downovim sindromom vključujejo v delovni proces. Več pa v prispevku Petre Medved.
Ob 4.12 je z ljubljanske železniške postaje krenil poseben navijaški vlak proti bavarski prestolnici, kjer se bo ob 15. uri odvijala nogometna tekma med Slovenijo in Srbijo na Evropskem prvenstvu v nogometu. Na vlaku je tudi športni novinar MMCja Toni Gruden, ki se nam je oglasil z nekaj vtisi in utripom.
Ob 4.12 je z ljubljanske železniške postaje krenil poseben navijaški vlak proti bavarski prestolnici, kjer se bo ob 15. uri odvijala nogometna tekma med Slovenijo in Srbijo na Evropskem prvenstvu v nogometu. Na vlaku je tudi športni novinar MMCja Toni Gruden, ki se nam je oglasil z nekaj vtisi in utripom.
Dragi prijatelji, Vsak dan je nov dan. Je kot nepopisan list papirja. Kaj bo na njem napisano je odvisno od nas samih. Novice, ki jih preberemo v časopisu, morda jih slišimo na radiu, ali jih vidimo na televiziji, nam jemljejo veselje in navdušenje. Dobivamo vtis, da vse propada. Nasilje, vojne so v vseh medijih. Ustvarja se vtis, da lahko samo z nasiljem rešujemo vse konflikte na svetu. Nasilje je najmočnejše orožje, ki ga ne more nič ustaviti. Če dobro premislimo, bomo videli, da ni nasilje najmočnejše. Dobrota je tista, ki na koncu vedno zmaga. Zdi se neverjetno, pa vendar drži. Ko sem po končani vojni v Bosni in Hercegovini obiskoval vasi in naselja, je bil prvi vtis moreč. Porušene hiše, razbite družine, uničena otroštva so bili rezultati več let trajajoče vojne in nasilja. Iz takega razmišljanja me vedno znova zdramijo besede malega fanta Josipa, ki mi je rekel: »Stric! A mi boš naredil hišo?« In res smo tisto poletje v grobem obnovili hišo za njegovo družino. In ko sem razmišljal o vseh teh porušenih hišah, se mi utrnila misel: »Ali ni dobrota, ljubezen močnejša kot najbolj uničujoče orožje?« Ob vseh ruševinah dobi človek občutek, da je nasilje nemogoče ustaviti. Posledice nasilja so takoj vidne. Toda vsako nasilje slej ko prej izgubi ostrino, se utrudi, se izčrpa. Na razvaline in v času vojne uničene hiše so se začeli vračati ljudje, ki so z dobroto in pomočjo dobrih ljudi obnovili porušene vasi. In v te vasi se je počasi spet vračalo življenje, dobrota in prijaznost. Še kako drži misel, ki jo je že v 18. stoletju zapisal Edmund Burke: »Za zmago zla je potrebno le, da dobri ljudje ne ukrepajo!« Ni najpomembnejše kar se dogaja okrog nas, pomembno je, kako znamo mi to sprejemati. In kakšen je naš odziv na slabo in zlo? Na nasilje lahko odgovorimo z nasiljem ali dobroto. Vse je odvisno od nas. Sad nasilja je nasilje, sad dobrote je dobrota. Naše besede in dejanja lahko prinašajo med ljudi razumevanje, sočutje, lahko pa povzročijo nasilje, nerazumevanje. In to ni nekaj novega. Že stoletja pred Kristusom je zapisano v Bibliji: »Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.« Vsak dan lahko z besedami spodbujamo in podpiramo druge. Svoje uho uporabimo, da prisluhnemo drug drugemu. In svet naenkrat postane drugačen tudi zaradi mene in tebe!
Dragi prijatelji, Vsak dan je nov dan. Je kot nepopisan list papirja. Kaj bo na njem napisano je odvisno od nas samih. Novice, ki jih preberemo v časopisu, morda jih slišimo na radiu, ali jih vidimo na televiziji, nam jemljejo veselje in navdušenje. Dobivamo vtis, da vse propada. Nasilje, vojne so v vseh medijih. Ustvarja se vtis, da lahko samo z nasiljem rešujemo vse konflikte na svetu. Nasilje je najmočnejše orožje, ki ga ne more nič ustaviti. Če dobro premislimo, bomo videli, da ni nasilje najmočnejše. Dobrota je tista, ki na koncu vedno zmaga. Zdi se neverjetno, pa vendar drži. Ko sem po končani vojni v Bosni in Hercegovini obiskoval vasi in naselja, je bil prvi vtis moreč. Porušene hiše, razbite družine, uničena otroštva so bili rezultati več let trajajoče vojne in nasilja. Iz takega razmišljanja me vedno znova zdramijo besede malega fanta Josipa, ki mi je rekel: »Stric! A mi boš naredil hišo?« In res smo tisto poletje v grobem obnovili hišo za njegovo družino. In ko sem razmišljal o vseh teh porušenih hišah, se mi utrnila misel: »Ali ni dobrota, ljubezen močnejša kot najbolj uničujoče orožje?« Ob vseh ruševinah dobi človek občutek, da je nasilje nemogoče ustaviti. Posledice nasilja so takoj vidne. Toda vsako nasilje slej ko prej izgubi ostrino, se utrudi, se izčrpa. Na razvaline in v času vojne uničene hiše so se začeli vračati ljudje, ki so z dobroto in pomočjo dobrih ljudi obnovili porušene vasi. In v te vasi se je počasi spet vračalo življenje, dobrota in prijaznost. Še kako drži misel, ki jo je že v 18. stoletju zapisal Edmund Burke: »Za zmago zla je potrebno le, da dobri ljudje ne ukrepajo!« Ni najpomembnejše kar se dogaja okrog nas, pomembno je, kako znamo mi to sprejemati. In kakšen je naš odziv na slabo in zlo? Na nasilje lahko odgovorimo z nasiljem ali dobroto. Vse je odvisno od nas. Sad nasilja je nasilje, sad dobrote je dobrota. Naše besede in dejanja lahko prinašajo med ljudi razumevanje, sočutje, lahko pa povzročijo nasilje, nerazumevanje. In to ni nekaj novega. Že stoletja pred Kristusom je zapisano v Bibliji: »Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.« Vsak dan lahko z besedami spodbujamo in podpiramo druge. Svoje uho uporabimo, da prisluhnemo drug drugemu. In svet naenkrat postane drugačen tudi zaradi mene in tebe!
Oznanjam vam veliko veselje. Danes je božič. Prebujamo se v praznik, ki ga kristjani po vsem svetu obhajamo kot rojstni dan Besede večnega Boga, ki je bivala, še preden se je začel obstoj vesoljnega stvarstva, in si je v tihoti noči nadela našo, človeško naravo. Po Mariji, ki je žena iz neznatnega judovskega Nazareta, je v Jezusu Kristusu Bog postal izmed nas. Prišel je k nam, da ostane z nami in se od nas več ne odmakne. V božični noči si je Bog začel deliti z nami našo zemeljsko usodo. Postal je sopotnik našim korakom, v bolezni in zdravju, v sreči in nesreči – vse dni našega življenja. Znanilec njegovega prihoda je mir, ker on je Knez, ki nikomur ne grozi – samo blagruje; nikogar ne zavrne – vse blagoslavlja; nihče mu ni odvraten – vse ljubi. Veseli se vsakega. Prišel je zato, da bi poiskal izgubljene, ker mi ne najdemo poti do njih; da bi ozdravil bolne, ker drug jih ne more; da bi potolažil hudo žalostne, ker to zmore samo njegovo sočutje. Tudi on je živel sredi nemira in nevarnosti, sredi preganjanj in trpljenja. Ni se ustrašil. Delal je samo dobro, govoril je besede blagodejnosti, ki imajo moč rešitve. Še zmeraj trka na vsa vrata. Povsod želi biti doma. Rad bi nam dal svoj mir. Med nami je ustanovil majhno in skrito kraljestvo pravičnosti, miru in veselja, ki ni vidno, vendar je zelo učinkovito. To kraljestvo v sebi nosijo vsi, ki so delavci za mir. Čeprav se zdi, da so ga krivičnosti in vojne povsem poteptale, ga ni mogoče uničiti. Je namreč večno in z Božjo močjo. Nad njim ima oblast samo Bog. Novorojeni Bog nam je prišel povedat, naj nas ne bo strah. Kdor se mu zaupa in ga vzljubi, bo našel rešitev – ne na tem, ampak v njegovem blaženem svetu, kamor se je po grozovitem trpljenju in vstajenju od mrtvih vrnil, da nam pri sebi pripravi nesluteno čudovitost bivanja, ki nikdar več ne mine. Ob koncu zemeljskega popotovanja bomo potrkali na vrata tega blagodejnega sveta. Ne bomo razočarani, ker nam jih bo odprl Knez miru. Takrat nas bo spomnil, kako zelo je bil vesel, ko smo mu na božič odprli vrata svojega doma. Blagodejen, vesel in miren božič vam želim. Vse vas blagoslavljam z ljubeznijo novorojenega Boga: Očeta, Sina in Svetega Duha.
Oznanjam vam veliko veselje. Danes je božič. Prebujamo se v praznik, ki ga kristjani po vsem svetu obhajamo kot rojstni dan Besede večnega Boga, ki je bivala, še preden se je začel obstoj vesoljnega stvarstva, in si je v tihoti noči nadela našo, človeško naravo. Po Mariji, ki je žena iz neznatnega judovskega Nazareta, je v Jezusu Kristusu Bog postal izmed nas. Prišel je k nam, da ostane z nami in se od nas več ne odmakne. V božični noči si je Bog začel deliti z nami našo zemeljsko usodo. Postal je sopotnik našim korakom, v bolezni in zdravju, v sreči in nesreči – vse dni našega življenja. Znanilec njegovega prihoda je mir, ker on je Knez, ki nikomur ne grozi – samo blagruje; nikogar ne zavrne – vse blagoslavlja; nihče mu ni odvraten – vse ljubi. Veseli se vsakega. Prišel je zato, da bi poiskal izgubljene, ker mi ne najdemo poti do njih; da bi ozdravil bolne, ker drug jih ne more; da bi potolažil hudo žalostne, ker to zmore samo njegovo sočutje. Tudi on je živel sredi nemira in nevarnosti, sredi preganjanj in trpljenja. Ni se ustrašil. Delal je samo dobro, govoril je besede blagodejnosti, ki imajo moč rešitve. Še zmeraj trka na vsa vrata. Povsod želi biti doma. Rad bi nam dal svoj mir. Med nami je ustanovil majhno in skrito kraljestvo pravičnosti, miru in veselja, ki ni vidno, vendar je zelo učinkovito. To kraljestvo v sebi nosijo vsi, ki so delavci za mir. Čeprav se zdi, da so ga krivičnosti in vojne povsem poteptale, ga ni mogoče uničiti. Je namreč večno in z Božjo močjo. Nad njim ima oblast samo Bog. Novorojeni Bog nam je prišel povedat, naj nas ne bo strah. Kdor se mu zaupa in ga vzljubi, bo našel rešitev – ne na tem, ampak v njegovem blaženem svetu, kamor se je po grozovitem trpljenju in vstajenju od mrtvih vrnil, da nam pri sebi pripravi nesluteno čudovitost bivanja, ki nikdar več ne mine. Ob koncu zemeljskega popotovanja bomo potrkali na vrata tega blagodejnega sveta. Ne bomo razočarani, ker nam jih bo odprl Knez miru. Takrat nas bo spomnil, kako zelo je bil vesel, ko smo mu na božič odprli vrata svojega doma. Blagodejen, vesel in miren božič vam želim. Vse vas blagoslavljam z ljubeznijo novorojenega Boga: Očeta, Sina in Svetega Duha.
V tokratni oddaji Lokalni čas na Prvem smo najprej obiskali vas Jurjevica pri Ribnici in predstavili težko življenjsko zgodbo devetletnega fantiča Jake Škofa, ki ga je prizadela redka bolezen Duchennova mišična distrofija. Primernega zdravljenja je lahko deležen le v Združenih državah Amerike, za kar pa mora družina zbrati 2,5 milijona evrov. Doslej so dobri ljudje v ta namen darovali več kot poldrugi milijon evrov, ker bolezen hitro napreduje, pa za zbiranje preostanka v višini 900 tisoč evrov ostaja le še nekaj tednov časa. V drugem delu pa bomo predstavili projekt Dnevno varstvenega centra za starejše na Karlovici v občini Velike Lašče, ki ga bodo tam odprli jutri popoldne, prve uporabnike pa bo sprejel v začetku aprila. Z nami je naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
V tokratni oddaji Lokalni čas na Prvem smo najprej obiskali vas Jurjevica pri Ribnici in predstavili težko življenjsko zgodbo devetletnega fantiča Jake Škofa, ki ga je prizadela redka bolezen Duchennova mišična distrofija. Primernega zdravljenja je lahko deležen le v Združenih državah Amerike, za kar pa mora družina zbrati 2,5 milijona evrov. Doslej so dobri ljudje v ta namen darovali več kot poldrugi milijon evrov, ker bolezen hitro napreduje, pa za zbiranje preostanka v višini 900 tisoč evrov ostaja le še nekaj tednov časa. V drugem delu pa bomo predstavili projekt Dnevno varstvenega centra za starejše na Karlovici v občini Velike Lašče, ki ga bodo tam odprli jutri popoldne, prve uporabnike pa bo sprejel v začetku aprila. Z nami je naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Kako na kakovost našega spanca vplivajo zasloni? Ali je res, da je ženske potrebujejo več spanja kot moški? Lahko ukvarjanje z glasbo spremeni naše možgane? O nevrofiziologiji, spanju, glasbi in vsem vmes s Sašo Vipotnik, nevrologinjo na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo in glasbenico.
Kako na kakovost našega spanca vplivajo zasloni? Ali je res, da je ženske potrebujejo več spanja kot moški? Lahko ukvarjanje z glasbo spremeni naše možgane? O nevrofiziologiji, spanju, glasbi in vsem vmes s Sašo Vipotnik, nevrologinjo na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo in glasbenico.
Predstavljamo najnovejše plošče iz svetovne jazzovske produkcije: Butcher Brown: Freeze Me (Brown) Frankfurt Radio Big Band: The Whell (Potter) Rufus Reid: Celebration (Reid) Melissa Stylianou: My One And Only Love (Mellin) Emmet Cohen: My Love Will Come Again (Cohen) Samara Joy: 'round Midnight (Monk) Miro Kadoić: Horoskop (Kadoić) Dee Dee Bridgewater: Caravan (Tizol) Dave Grusin: I'Ve Got Plenty of Nothing (Gershwin)
Predstavljamo najnovejše plošče iz svetovne jazzovske produkcije: Butcher Brown: Freeze Me (Brown) Frankfurt Radio Big Band: The Whell (Potter) Rufus Reid: Celebration (Reid) Melissa Stylianou: My One And Only Love (Mellin) Emmet Cohen: My Love Will Come Again (Cohen) Samara Joy: 'round Midnight (Monk) Miro Kadoić: Horoskop (Kadoić) Dee Dee Bridgewater: Caravan (Tizol) Dave Grusin: I'Ve Got Plenty of Nothing (Gershwin)
Wynton Marsalis & Richard Galliano: La Foule (A. Amato) Lia Pale: Diamonds And Pearls (mathias rüegg) Keith Jarrett: Sandu (Clifford Brown) Nicholas Payton: The Three Trumpeters (Nicholas Payton) Nancy Wilson: This Is All I Ask (Gordon Jenkins) Gary Burton: Bag's Groove (Milt Jackson) Eliane Elias: Fotografia (A.C. Jobim) Stan Getz & Kenny Barron: People Time (Benny Carter) Pat Metheny: Last Train Home (Pat Metheny) Sergio Mendez: Wave (Jobim)
Wynton Marsalis & Richard Galliano: La Foule (A. Amato) Lia Pale: Diamonds And Pearls (mathias rüegg) Keith Jarrett: Sandu (Clifford Brown) Nicholas Payton: The Three Trumpeters (Nicholas Payton) Nancy Wilson: This Is All I Ask (Gordon Jenkins) Gary Burton: Bag's Groove (Milt Jackson) Eliane Elias: Fotografia (A.C. Jobim) Stan Getz & Kenny Barron: People Time (Benny Carter) Pat Metheny: Last Train Home (Pat Metheny) Sergio Mendez: Wave (Jobim)
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Midnight Indigo (Ellington) Caravan (Tizol) George Gershwin: That Certain Feeling (Gershwin) Dave Grusin: Fascinating Rhytm (Gershwin) Chet Baker: You'd Be So Nice To Come Home To (Porter) Samara Joy: 'Round Midnight (Monk) Bill Evans: Speak Low (Weill) Melissa Stylianou: Corcovado (Jobim) Michael Brecke/Herbie Hancock: Naima (Coltrane) mathias rüegg: The Lydian Cow (rüegg) Duo Aritmija - Tilen Stepišnik/Šemsudin Džopa: Merak (albanska ljudska) Keith Jarrett: Part VII (Jarrett)
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Midnight Indigo (Ellington) Caravan (Tizol) George Gershwin: That Certain Feeling (Gershwin) Dave Grusin: Fascinating Rhytm (Gershwin) Chet Baker: You'd Be So Nice To Come Home To (Porter) Samara Joy: 'Round Midnight (Monk) Bill Evans: Speak Low (Weill) Melissa Stylianou: Corcovado (Jobim) Michael Brecke/Herbie Hancock: Naima (Coltrane) mathias rüegg: The Lydian Cow (rüegg) Duo Aritmija - Tilen Stepišnik/Šemsudin Džopa: Merak (albanska ljudska) Keith Jarrett: Part VII (Jarrett)
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Christian McBride: Up Jumped Spring (Hubbard) Kurt Elling: Super Blue (Hubbard) Kandace Springs: Soul Eyes (Waldron) Alex Sipiagin: Sight (Sipiagin) Kenny Barron/Mulgrew Miller: Joy Spring (Brown) Home Run: Let's Hit It (Lenart Krečič) Artbeaters: Driftin' On Vis (Ugrin) Brad Mehldau: In The Kitchen (Mehldau) Stan Getz: It's You Or No One (Kahn) Oscar Peterson: Day By Day (Weston)
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Christian McBride: Up Jumped Spring (Hubbard) Kurt Elling: Super Blue (Hubbard) Kandace Springs: Soul Eyes (Waldron) Alex Sipiagin: Sight (Sipiagin) Kenny Barron/Mulgrew Miller: Joy Spring (Brown) Home Run: Let's Hit It (Lenart Krečič) Artbeaters: Driftin' On Vis (Ugrin) Brad Mehldau: In The Kitchen (Mehldau) Stan Getz: It's You Or No One (Kahn) Oscar Peterson: Day By Day (Weston)
Gilles Peterson je radijski voditelj, DJ in zbiratelj plošč, ki vodi tedensko sobotno oddajo na BBC Radio 6 Music. Vodi neodvisno založbo Brownswood Recordings in je ustanovitelj spletne radijske postaje Worldwide FM. Legendarni radijski voditelj, ki že desetletja širi glasbena obzorja na britanskem BBC-ju, je s svojim delovanjem navdih za generacije ljubiteljev dobre glasbe. Z Jernejem sta se srečala dopoldan, po njegovem nastopu na festivalu Ment, prav na svetovni dan radia.
Gilles Peterson je radijski voditelj, DJ in zbiratelj plošč, ki vodi tedensko sobotno oddajo na BBC Radio 6 Music. Vodi neodvisno založbo Brownswood Recordings in je ustanovitelj spletne radijske postaje Worldwide FM. Legendarni radijski voditelj, ki že desetletja širi glasbena obzorja na britanskem BBC-ju, je s svojim delovanjem navdih za generacije ljubiteljev dobre glasbe. Z Jernejem sta se srečala dopoldan, po njegovem nastopu na festivalu Ment, prav na svetovni dan radia.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V tokratno sredino jutro prihajajo štirje fantje, ki že s svojim imenom KVATROPIRCI povedo, da se ne branijo kakšne dobre pijače. V dobrem desetletju svojega delovanja so se s svojim odličnim petjem prikupili, tako mladim, kot tudi starejšim. Kako njihovi glasovi zvenijo zelo zgodaj zjutraj?
V tokratno sredino jutro prihajajo štirje fantje, ki že s svojim imenom KVATROPIRCI povedo, da se ne branijo kakšne dobre pijače. V dobrem desetletju svojega delovanja so se s svojim odličnim petjem prikupili, tako mladim, kot tudi starejšim. Kako njihovi glasovi zvenijo zelo zgodaj zjutraj?
V pričakovanju Mesije, judovskega Odrešenika, je bilo v Jezusovem času izvoljeno ljudstvo že nestrpno. Zato so bil čisto iz sebe, ko so v preroku iz Nazareta zaznali svojega rešitelja. Izraelski profeti so napovedovali kralja, ki bo vodil njihova srca in hkrati vzpostavil novo civilizacijo, civilizacijo pravičnosti in ljubezni. Kristus odgovarja njihovim željam in pričakovanjem, zato se tudi vzpne na osliča in s tem dobesedno potrdi, kar so napovedovali preroki, da bo namreč Mesija prijezdil v Jeruzalem. Toda takoj nato se razkrije velik nesporazum, saj so si Judje zamišljali svojega Mesijo kot novega kralja, ki bo obnovil njihovo zemeljsko kraljestvo, kar je pomenilo, da bo znova vzpostavil svobodno Izraelsko državo. In prav ta čas je bil zelo primeren za prevrat proti tujcem, saj je bilo ob velikonočnem prazniku mnogo ljudi v Jeruzalemu, romarji so prišli tudi od daleč. Če bi Kristus želel, bi lahko v hipu z ljudsko množico prevzel oblast. Zeloti ali gorečneži so bili dobro oboroženi in pripravljeni preiti k dejanjem. Toda Kristus bo le nekaj dni kasneje Ponciju Pilatu jasno razložil: »Moje kraljestvo ni od tega sveta!« Zato se sedaj s svojim ožjim spremstvom, se pravi s svojimi najbližjimi učenci, raje umakne in se dobesedno skrije pred množico. Ljudstvo je bilo hudo razočarano, zato je ista množica, ki je klicala: »Hosana na višavah«, le nekaj dni za tem maščevalno vpila: »Križaj ga!« Kristusovo kraljestvo je kraljestvo srca, ki odklanja oblast nad mislijo, občutjem in domišljijo svojih prijateljev. Pušča jim absolutno svobodo. Ta svoboda je torej možnost izbire. V Jezusovo kraljestvo ljubezni nihče ni dolžan vstopiti prisiljeno. Prehod v Jezusovo kraljestvo pa predstavljajo »ozka vrata«, ki tudi za njegove najbližje učence niso sprejemljiva. Gre namreč za trpljenje iz ljubezni in za daritev življenja. Šele po Kristusovem vstajenju so se učenci spomnili, da je Kristus že napovedal, da bo zavržen, zasmehovan in ponižan. Učenci bodo šele kasneje doumeli, da v luči velikonočnega jutra trpljenje ni več prekletstvo, če je le sprejeto kot dar za nekoga, se pravi kot ljubezen do drugih. Brez te misli na novo življenje, tudi za naše zemeljsko vsakodnevno potovanje, je težko vztrajati v daritvi ljubezni. Včasih nam trpljenje zamegli pogled. Tudi ob trpečem Gospodu so vztrajali le malokateri: svete žene, ki so ostale v zvestobi in ljubezni nezlomljive, ter učenec, ki je Jezusa resnično ljubil, Janez, kasnejši apostol in evangelist ljubezni.
V pričakovanju Mesije, judovskega Odrešenika, je bilo v Jezusovem času izvoljeno ljudstvo že nestrpno. Zato so bil čisto iz sebe, ko so v preroku iz Nazareta zaznali svojega rešitelja. Izraelski profeti so napovedovali kralja, ki bo vodil njihova srca in hkrati vzpostavil novo civilizacijo, civilizacijo pravičnosti in ljubezni. Kristus odgovarja njihovim željam in pričakovanjem, zato se tudi vzpne na osliča in s tem dobesedno potrdi, kar so napovedovali preroki, da bo namreč Mesija prijezdil v Jeruzalem. Toda takoj nato se razkrije velik nesporazum, saj so si Judje zamišljali svojega Mesijo kot novega kralja, ki bo obnovil njihovo zemeljsko kraljestvo, kar je pomenilo, da bo znova vzpostavil svobodno Izraelsko državo. In prav ta čas je bil zelo primeren za prevrat proti tujcem, saj je bilo ob velikonočnem prazniku mnogo ljudi v Jeruzalemu, romarji so prišli tudi od daleč. Če bi Kristus želel, bi lahko v hipu z ljudsko množico prevzel oblast. Zeloti ali gorečneži so bili dobro oboroženi in pripravljeni preiti k dejanjem. Toda Kristus bo le nekaj dni kasneje Ponciju Pilatu jasno razložil: »Moje kraljestvo ni od tega sveta!« Zato se sedaj s svojim ožjim spremstvom, se pravi s svojimi najbližjimi učenci, raje umakne in se dobesedno skrije pred množico. Ljudstvo je bilo hudo razočarano, zato je ista množica, ki je klicala: »Hosana na višavah«, le nekaj dni za tem maščevalno vpila: »Križaj ga!« Kristusovo kraljestvo je kraljestvo srca, ki odklanja oblast nad mislijo, občutjem in domišljijo svojih prijateljev. Pušča jim absolutno svobodo. Ta svoboda je torej možnost izbire. V Jezusovo kraljestvo ljubezni nihče ni dolžan vstopiti prisiljeno. Prehod v Jezusovo kraljestvo pa predstavljajo »ozka vrata«, ki tudi za njegove najbližje učence niso sprejemljiva. Gre namreč za trpljenje iz ljubezni in za daritev življenja. Šele po Kristusovem vstajenju so se učenci spomnili, da je Kristus že napovedal, da bo zavržen, zasmehovan in ponižan. Učenci bodo šele kasneje doumeli, da v luči velikonočnega jutra trpljenje ni več prekletstvo, če je le sprejeto kot dar za nekoga, se pravi kot ljubezen do drugih. Brez te misli na novo življenje, tudi za naše zemeljsko vsakodnevno potovanje, je težko vztrajati v daritvi ljubezni. Včasih nam trpljenje zamegli pogled. Tudi ob trpečem Gospodu so vztrajali le malokateri: svete žene, ki so ostale v zvestobi in ljubezni nezlomljive, ter učenec, ki je Jezusa resnično ljubil, Janez, kasnejši apostol in evangelist ljubezni.
Slovenska veteranska avto-moto zveza praznuje 25 let. Ob tem danes na Vranskem pripravljajo vseslovensko srečanje starodobnikov. Pripravljajo tudi veliko parado z motorji Tomos, s katero bodo poskušali postaviti tudi Guinessov rekord. Za dobro jutro smo na Vransko poklicali vodjo pisarne SVAMZ, Natašo Grom Jerina.
Slovenska veteranska avto-moto zveza praznuje 25 let. Ob tem danes na Vranskem pripravljajo vseslovensko srečanje starodobnikov. Pripravljajo tudi veliko parado z motorji Tomos, s katero bodo poskušali postaviti tudi Guinessov rekord. Za dobro jutro smo na Vransko poklicali vodjo pisarne SVAMZ, Natašo Grom Jerina.
Časnik Jutro je 26. januarja 1926 prinesel novico, da je inž. Marij Osana pred dvema dnevoma uspešno opravil prvo uradno radijsko oddajanje na Slovenskem. To je bil pomemben korak na poti do začetka delovanja naše prve radijske postaje, a sta do začetka oddajanja Radia Ljubljana morali miniti še dobri dve leti in pol.
Časnik Jutro je 26. januarja 1926 prinesel novico, da je inž. Marij Osana pred dvema dnevoma uspešno opravil prvo uradno radijsko oddajanje na Slovenskem. To je bil pomemben korak na poti do začetka delovanja naše prve radijske postaje, a sta do začetka oddajanja Radia Ljubljana morali miniti še dobri dve leti in pol.
Bilo je jutro na volilno nedeljo, ko smo volili predsednika države. Megleno jutro je zakrilo moje solze, ko sem po našem hribčku prihajala proti domu. Za menoj in neko družino se je končala zelo težka noč. Bedeli smo ob umirajočem mladem sinu, ki so ga predvčerajšnjim pripeljali iz bolnišnice, ker mu niso več imeli kaj pomagati, a zaradi premalo mest in premalo osebja so domačim svetovali, da je boljše, da imajo bolnika doma. Ob umirajočem sta bedela mati in oče. Gledala sta trpljenje svojega sina, ki sta ga že dobro poznala, saj sta pomagala pri negi že več mesecev. Njuno trpljenje je bilo še težje, ker na domu nismo imeli sredstev, s katerimi bi lahko umirajočemu pomagali. Ni mogel več požirati, a v bolnišnici je za svoje težave dobil le tablete, ki bi jih morali zdrobiti in mu jih dati. A on ni mogel več požirati … Kako sredi noči dobiti sirupe, kapljice, injekcije, ki bi ublažile njegovo trpljenje? Nismo imeli poti ne do lekarne ne do zdravil. Kot dolgoletna sodelavka v hiši Ljubhospic sem vedela, da obstajajo sredstva, ki bi pomagala, a jih nisem imela ne jaz ne najbližji svojci umirajočega. Celo noč smo z masažo, vlaženjem ust, obračanjem, odpiranjem oken delali kar smo lahko, a čas je polzel zelo zelo počasi skozi naše prste in naše srce … Ko smo izčrpali vse naše znanje in možnosti, smo morali poklicati urgenco in umirajočega odpeljati v bolnišnico, kjer je umrl dve uri po sprejemu … Je kaj takega sploh spodobno za jutranjo duhovno misel? Je, kajti to je glas, posojen njim, ki ne morejo več govoriti, ki so brez glasu – glas umirajočih, ki ne morejo umreti doma, kajti še zmeraj ni ne osebja ne zdravnikov ne načina, da zdravila, ki jih imamo, damo v dom umirajočega in pomagamo ne samo njemu, ampak celi njegovi družini. Danes so v Sloveniji volitve predsednika. Sto in tisoč besed bodo mediji uporabili za ta dogodek, sto in tisoč besed bo izrečenih v prazno, saj jih jutri ne bo nikjer več, odnesel jih bo veter v mesto, od koder ni vrnitve … A meni se zdi vse to tako prazno, puhlo in naj mi ne zamerijo vsi, ki se trudijo za zmago ali dobiček – vse je dim in mehurček, ki bo prej ali pozneje počil. Rajši stojim ob umirajočem mladem gospodu na zadnjo noč njegovega življenja in mu pomagam blažiti bolečine in lajšati slovo njegovih dragih … To je največje delo, večje od vseh volitev … Jutro po smrti dragega gospoda, ki ni videl ne poroke svojih otrok ne njihove mature … Jutro, ko je mati jokala in oče brez besed z okamnelim obrazom stal v megli … Jutro, ki je prišlo kot glas, klic, vpitje, prošnja: Dajte, zganite se, naredite nekaj, da s tem, kar imamo, pomagamo ljudem v najtežjih trenutkih! Jutro v Sloveniji, ko so bile pri nas predsedniške volitve …
Bilo je jutro na volilno nedeljo, ko smo volili predsednika države. Megleno jutro je zakrilo moje solze, ko sem po našem hribčku prihajala proti domu. Za menoj in neko družino se je končala zelo težka noč. Bedeli smo ob umirajočem mladem sinu, ki so ga predvčerajšnjim pripeljali iz bolnišnice, ker mu niso več imeli kaj pomagati, a zaradi premalo mest in premalo osebja so domačim svetovali, da je boljše, da imajo bolnika doma. Ob umirajočem sta bedela mati in oče. Gledala sta trpljenje svojega sina, ki sta ga že dobro poznala, saj sta pomagala pri negi že več mesecev. Njuno trpljenje je bilo še težje, ker na domu nismo imeli sredstev, s katerimi bi lahko umirajočemu pomagali. Ni mogel več požirati, a v bolnišnici je za svoje težave dobil le tablete, ki bi jih morali zdrobiti in mu jih dati. A on ni mogel več požirati … Kako sredi noči dobiti sirupe, kapljice, injekcije, ki bi ublažile njegovo trpljenje? Nismo imeli poti ne do lekarne ne do zdravil. Kot dolgoletna sodelavka v hiši Ljubhospic sem vedela, da obstajajo sredstva, ki bi pomagala, a jih nisem imela ne jaz ne najbližji svojci umirajočega. Celo noč smo z masažo, vlaženjem ust, obračanjem, odpiranjem oken delali kar smo lahko, a čas je polzel zelo zelo počasi skozi naše prste in naše srce … Ko smo izčrpali vse naše znanje in možnosti, smo morali poklicati urgenco in umirajočega odpeljati v bolnišnico, kjer je umrl dve uri po sprejemu … Je kaj takega sploh spodobno za jutranjo duhovno misel? Je, kajti to je glas, posojen njim, ki ne morejo več govoriti, ki so brez glasu – glas umirajočih, ki ne morejo umreti doma, kajti še zmeraj ni ne osebja ne zdravnikov ne načina, da zdravila, ki jih imamo, damo v dom umirajočega in pomagamo ne samo njemu, ampak celi njegovi družini. Danes so v Sloveniji volitve predsednika. Sto in tisoč besed bodo mediji uporabili za ta dogodek, sto in tisoč besed bo izrečenih v prazno, saj jih jutri ne bo nikjer več, odnesel jih bo veter v mesto, od koder ni vrnitve … A meni se zdi vse to tako prazno, puhlo in naj mi ne zamerijo vsi, ki se trudijo za zmago ali dobiček – vse je dim in mehurček, ki bo prej ali pozneje počil. Rajši stojim ob umirajočem mladem gospodu na zadnjo noč njegovega življenja in mu pomagam blažiti bolečine in lajšati slovo njegovih dragih … To je največje delo, večje od vseh volitev … Jutro po smrti dragega gospoda, ki ni videl ne poroke svojih otrok ne njihove mature … Jutro, ko je mati jokala in oče brez besed z okamnelim obrazom stal v megli … Jutro, ki je prišlo kot glas, klic, vpitje, prošnja: Dajte, zganite se, naredite nekaj, da s tem, kar imamo, pomagamo ljudem v najtežjih trenutkih! Jutro v Sloveniji, ko so bile pri nas predsedniške volitve …
V Pesmi v žepu se nam z novim albumom »Dobro jütro« predstavlja Michael Leopold oziroma radgonski reper Leopold I. Na prvencu, pod katerega se podpisuje producent Vid Turica, nam Leopold I. skozi dvanajst pesmi v neposredni in dramaturško razgibani pripovedni maniri naslika konstelacijo pogledov na življenje, podanih z različnih perspektiv. Iskrena, kritična, a obenem naravnost simpatična izpoved predstavnika mlajše generacije je začinjena z melodiko radgonskega narečja in domišljenim glasbenim prispevkom gostujočih glasbenikov.
V Pesmi v žepu se nam z novim albumom »Dobro jütro« predstavlja Michael Leopold oziroma radgonski reper Leopold I. Na prvencu, pod katerega se podpisuje producent Vid Turica, nam Leopold I. skozi dvanajst pesmi v neposredni in dramaturško razgibani pripovedni maniri naslika konstelacijo pogledov na življenje, podanih z različnih perspektiv. Iskrena, kritična, a obenem naravnost simpatična izpoved predstavnika mlajše generacije je začinjena z melodiko radgonskega narečja in domišljenim glasbenim prispevkom gostujočih glasbenikov.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V sredinem jutru smo gostili Mariborsko skupino Invite, kijo je leta 1999 ustanovil Boštjan Bračič. Spominja se, da so bili prvi koraki dokaj težavni, ker je v zasedbi želelo sodelovati veliko ljudi: "Številni izmed njih so bili moji dobri prijatelji, ki niso imeli pojma o glasbi. Takrat še nisem znal dati prednosti tovrstnemu znanju pred prijateljstvom, zato so bili naši prvi koncerti prava polomija. K sreči so vsi ti entuziasti kmalu uvideli, da morda ni najbolje, da sodelujejo v bendu. Jaz pa sem se kot ustanovitelj naučil, da je v vsakem bendu prva kakovost in šele potem vse preostalo. Danes Invite sestavljajo glasbeniki, ki so med seboj prijatelji," pove Boštjan.
V sredinem jutru smo gostili Mariborsko skupino Invite, kijo je leta 1999 ustanovil Boštjan Bračič. Spominja se, da so bili prvi koraki dokaj težavni, ker je v zasedbi želelo sodelovati veliko ljudi: "Številni izmed njih so bili moji dobri prijatelji, ki niso imeli pojma o glasbi. Takrat še nisem znal dati prednosti tovrstnemu znanju pred prijateljstvom, zato so bili naši prvi koncerti prava polomija. K sreči so vsi ti entuziasti kmalu uvideli, da morda ni najbolje, da sodelujejo v bendu. Jaz pa sem se kot ustanovitelj naučil, da je v vsakem bendu prva kakovost in šele potem vse preostalo. Danes Invite sestavljajo glasbeniki, ki so med seboj prijatelji," pove Boštjan.
Samo še dan nas loči od zaključka leta 2023 in s tem je čas, da se še zadnjič ozremo na iztekajoče se leto v zadnji letošnji oddaji Dobro jutro, otroci! Tako po svetu kot v Sloveniji se je v tem letu zvrstilo veliko dogodkov, od poplav do uvrstitve naših košarkarjev na Evropsko prvenstvo. Sara Medved je obiskala tretješolce z OŠ Trebnje, ki so ji povedali, po čem si bodo oni zapomnili iztekajoče se leto, kaj jih je leto, ki se končuje novega naučilo, kaj so novega spoznali in tudi to, kakšne cilje so si zadali za prihodnje leto.
Samo še dan nas loči od zaključka leta 2023 in s tem je čas, da se še zadnjič ozremo na iztekajoče se leto v zadnji letošnji oddaji Dobro jutro, otroci! Tako po svetu kot v Sloveniji se je v tem letu zvrstilo veliko dogodkov, od poplav do uvrstitve naših košarkarjev na Evropsko prvenstvo. Sara Medved je obiskala tretješolce z OŠ Trebnje, ki so ji povedali, po čem si bodo oni zapomnili iztekajoče se leto, kaj jih je leto, ki se končuje novega naučilo, kaj so novega spoznali in tudi to, kakšne cilje so si zadali za prihodnje leto.
Kako bi bilo lepše praznovati zimske praznike, kot z odhodom na … počitnice! Letos bodo te trajale celih 11 dni in, kot so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Veliki Gaber, bodo prav zabavne! Novo zapadli sneg, sankanje, drsanje in postavljanje snežakov, v hiši pa vonj po svežih piškotih in svetlikanje novoletnih lučk, bodo tudi letos razveseljevale tako otroke kot tudi malo starejše. Med božično–novoletnimi počitnicami pa skozi dimnike pridejo tudi prav posebni obiski …
Kako bi bilo lepše praznovati zimske praznike, kot z odhodom na … počitnice! Letos bodo te trajale celih 11 dni in, kot so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Veliki Gaber, bodo prav zabavne! Novo zapadli sneg, sankanje, drsanje in postavljanje snežakov, v hiši pa vonj po svežih piškotih in svetlikanje novoletnih lučk, bodo tudi letos razveseljevale tako otroke kot tudi malo starejše. Med božično–novoletnimi počitnicami pa skozi dimnike pridejo tudi prav posebni obiski …
Generalna skupščina Združenih narodov je 9. december razglasila za mednarodni dan boja proti korupciji. Na ta dan leta 2003 je bila namreč v Mehiki sprejeta Konvencija združenih narodov proti korupciji. In če odrasli razumemo korupcijo kot kršitev dolžnega ravnanja in zlorabo položaja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega, naj je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, ali to besedo poznajo tudi najmlajši. Na I. OŠ Celje smo ugotovili, da tretješolci sicer ne vedo, kaj je korupcija, prav dobro pa razumejo goljufanje.
Generalna skupščina Združenih narodov je 9. december razglasila za mednarodni dan boja proti korupciji. Na ta dan leta 2003 je bila namreč v Mehiki sprejeta Konvencija združenih narodov proti korupciji. In če odrasli razumemo korupcijo kot kršitev dolžnega ravnanja in zlorabo položaja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega, naj je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, ali to besedo poznajo tudi najmlajši. Na I. OŠ Celje smo ugotovili, da tretješolci sicer ne vedo, kaj je korupcija, prav dobro pa razumejo goljufanje.
Skupaj s prazničnim časom marsikatere družine v roke vzamejo barvice, voščenke, flomastre in barvni papir ter s škaricami izrežejo in oblikujejo majhne knjižice. Na sprednjo stran najmlajši narišejo smrečico, okraske in jih posujejo z bleščicami, vanje pa zapišejo lepe misli, ki jih želijo predati najbližjim. Seveda, uganili ste, s tretješolci z OŠ Veliki Gaber, se je Sara Medved pogovarjala o izdelovanju in pisanju novoletnih voščilnic. Kako najmlajši najraje izdelajo voščilnice, s čim vse jih okrasijo in ali voščilnice raje naredijo sami ali jih kupijo? Odgovore izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!
Skupaj s prazničnim časom marsikatere družine v roke vzamejo barvice, voščenke, flomastre in barvni papir ter s škaricami izrežejo in oblikujejo majhne knjižice. Na sprednjo stran najmlajši narišejo smrečico, okraske in jih posujejo z bleščicami, vanje pa zapišejo lepe misli, ki jih želijo predati najbližjim. Seveda, uganili ste, s tretješolci z OŠ Veliki Gaber, se je Sara Medved pogovarjala o izdelovanju in pisanju novoletnih voščilnic. Kako najmlajši najraje izdelajo voščilnice, s čim vse jih okrasijo in ali voščilnice raje naredijo sami ali jih kupijo? Odgovore izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!
3. decembra praznujemo Ta veseli dan kulture, ko številne kulturne ustanove pripravljajo zanimiv in brezplačen program. Prvič smo obletnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna obeležili leta 2000, nas pa zanima kako dobro pa najmlajši iz Celja poznajo Franceta Prešerna?
3. decembra praznujemo Ta veseli dan kulture, ko številne kulturne ustanove pripravljajo zanimiv in brezplačen program. Prvič smo obletnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna obeležili leta 2000, nas pa zanima kako dobro pa najmlajši iz Celja poznajo Franceta Prešerna?
Skladba Dobro jutro, dobri ljudje, ki jo prepevata Karmen in September, je postala Pesem in pol tega tedna. Duo in pesem je predstavila Karmen Zinrajh.
Skladba Dobro jutro, dobri ljudje, ki jo prepevata Karmen in September, je postala Pesem in pol tega tedna. Duo in pesem je predstavila Karmen Zinrajh.
Javnosti se bo dopoldne predstavila kandidatka za predsednico Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Po predstavitvi bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o njenem imenovanju. Jutri pa se uradno začenja volilna kampanja pred volitvami 22-ega marca; hkrati poteče tudi rok za vlaganje kandidatur. Predsednica Pirc Musar si želi, da bi bila udeležba na volitvah čim višja, ob tem pa ljudi poziva, naj se pred odločitvijo čim bolj seznanijo s tem, kaj imajo na voljo. Kritična je do razklanosti slovenske družbe in dodaja, da razpoloženje, v katerem se odpravljamo na volitve, ni dobro. Druge teme: - Poslanci danes o skladu za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. - Nadaljevanje pogajanj o Ukrajini: hitrega preboja ni pričakovati, na mizi najzahtevnejša vprašanja. - Iran in ZDA naj bi se dogovorila o ključnih načelih, ki bi lahko vodila do jedrskega sporazuma.
Javnosti se bo dopoldne predstavila kandidatka za predsednico Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Po predstavitvi bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o njenem imenovanju. Jutri pa se uradno začenja volilna kampanja pred volitvami 22-ega marca; hkrati poteče tudi rok za vlaganje kandidatur. Predsednica Pirc Musar si želi, da bi bila udeležba na volitvah čim višja, ob tem pa ljudi poziva, naj se pred odločitvijo čim bolj seznanijo s tem, kaj imajo na voljo. Kritična je do razklanosti slovenske družbe in dodaja, da razpoloženje, v katerem se odpravljamo na volitve, ni dobro. Druge teme: - Poslanci danes o skladu za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. - Nadaljevanje pogajanj o Ukrajini: hitrega preboja ni pričakovati, na mizi najzahtevnejša vprašanja. - Iran in ZDA naj bi se dogovorila o ključnih načelih, ki bi lahko vodila do jedrskega sporazuma.
September je mesec, ki opozarja na demenco. Danes bomo spoznali zgodbo para iz Mirna. Pri gospodu so se težave začele že zelo zgodaj, saj je bil star komaj 57 let, še vedno delovno aktiven. Diagnosticirali so mu frontotemporalno demenco. Gre za tiste vrste demenco, ki prizadene prednji in senčni reženj možganov. Morda je manj znana kot demenca pri Alzheimerjevi bolezni, a ima podobne simptome in je prav tako zelo pogosta. Ta oblika demence silovito vpliva na osebnost in vedenje, kar vodi v spremembe socialnega doživljanja, izgubo empatije in pomanjkanje samoobvladovanja. Pogosto prizadene govor, jezikovne spretnosti in motorične funkcije. To povzroči velike stiske, tako pri obolelih, ki začnejo izgubljati svojo osebnost, kot pri svojcih, ki to nemočno spremljajo. Pri 57 letih je ta bolezen prizadela danes 67-letnega Staša Šušmela iz Mirna. Mateja Grebenjak se je z zakoncema pogovarjala v atriju Hiše Dobre volje Miren. Stašo se je za kakšen trenutek nasmejal, se spontano zabaval z zaščito na snemalniku, morda tudi kaj razumel. Bil je miren in sproščen, a njegovo doživljanje sveta je očitno prizadeto. In pri mladih ljudeh je to še toliko bolj boleče - zanj in za Eleno, ki prav v ljubezni do Staša najde moč, da iz dneva v dan vztraja in obema omogoča čim bolj izpolnjeno življenje. Skupaj gresta na dopust, na sprehode s psom, v trgovino. Najlepše je, ko se pozdravita s poljubom. Demenca resda krade, a ljubezni ne more vzeti. Poslušajmo njuno zgodbo.
September je mesec, ki opozarja na demenco. Danes bomo spoznali zgodbo para iz Mirna. Pri gospodu so se težave začele že zelo zgodaj, saj je bil star komaj 57 let, še vedno delovno aktiven. Diagnosticirali so mu frontotemporalno demenco. Gre za tiste vrste demenco, ki prizadene prednji in senčni reženj možganov. Morda je manj znana kot demenca pri Alzheimerjevi bolezni, a ima podobne simptome in je prav tako zelo pogosta. Ta oblika demence silovito vpliva na osebnost in vedenje, kar vodi v spremembe socialnega doživljanja, izgubo empatije in pomanjkanje samoobvladovanja. Pogosto prizadene govor, jezikovne spretnosti in motorične funkcije. To povzroči velike stiske, tako pri obolelih, ki začnejo izgubljati svojo osebnost, kot pri svojcih, ki to nemočno spremljajo. Pri 57 letih je ta bolezen prizadela danes 67-letnega Staša Šušmela iz Mirna. Mateja Grebenjak se je z zakoncema pogovarjala v atriju Hiše Dobre volje Miren. Stašo se je za kakšen trenutek nasmejal, se spontano zabaval z zaščito na snemalniku, morda tudi kaj razumel. Bil je miren in sproščen, a njegovo doživljanje sveta je očitno prizadeto. In pri mladih ljudeh je to še toliko bolj boleče - zanj in za Eleno, ki prav v ljubezni do Staša najde moč, da iz dneva v dan vztraja in obema omogoča čim bolj izpolnjeno življenje. Skupaj gresta na dopust, na sprehode s psom, v trgovino. Najlepše je, ko se pozdravita s poljubom. Demenca resda krade, a ljubezni ne more vzeti. Poslušajmo njuno zgodbo.
Ker je bila 20. novembra obletnica sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah, 10. decembra pa praznujemo tudi svetovni dan človekovih pravic, smo se s tretješolci s I. osnovne šole Celje zaklepetali o tem, kako oni razumejo svoje pravice, katera jim je najpomembnejša in koliko poznajo tudi svoje dolžnosti.
Ker je bila 20. novembra obletnica sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah, 10. decembra pa praznujemo tudi svetovni dan človekovih pravic, smo se s tretješolci s I. osnovne šole Celje zaklepetali o tem, kako oni razumejo svoje pravice, katera jim je najpomembnejša in koliko poznajo tudi svoje dolžnosti.
Na brniškem letališču sta v zgodnjih jutranjih oziroma dopoldanskih urah pristali šesto in sedmo letalo z evakuiranimi slovenskimi državljani, ki sta včeraj odleteli iz Dubaja in Omana. To sta bili zadnji letali v organizaciji slovenske države iz teh krajev. Koliko Slovencev se je vrnilo, bo znano po končani evakuaciji, saj so bili na letalih tudi državljani drugih evropskih držav. Dozdaj se je v Slovenijo s posebnimi leti vrnilo več kot 700 državljanov, danes se pričakujeta še dve letali iz saudske prestolnice Rijad. V prihodnje pa bodo slovenski državljani proti domu lahko poleteli na katerem od letal drugih evropskih držav. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Zaradi napadov Irana jutri izredno zasedanje zunanjih ministrov članic Arabske lige. - Slovenski državni holding bo preveril možnosti za ustanovitev nove ladjarske družbe. - V stari stavbi novogoriške glasbene šole so izboljšali pogoje za izvajanje programov. - Javne ustanove na Goriškem so primer dobre prakse dostopnosti za ranljive skupine. - Primorska nogometna prvoligaša bosta gostovala v Murski Soboti in Kidričevem.
Na brniškem letališču sta v zgodnjih jutranjih oziroma dopoldanskih urah pristali šesto in sedmo letalo z evakuiranimi slovenskimi državljani, ki sta včeraj odleteli iz Dubaja in Omana. To sta bili zadnji letali v organizaciji slovenske države iz teh krajev. Koliko Slovencev se je vrnilo, bo znano po končani evakuaciji, saj so bili na letalih tudi državljani drugih evropskih držav. Dozdaj se je v Slovenijo s posebnimi leti vrnilo več kot 700 državljanov, danes se pričakujeta še dve letali iz saudske prestolnice Rijad. V prihodnje pa bodo slovenski državljani proti domu lahko poleteli na katerem od letal drugih evropskih držav. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Zaradi napadov Irana jutri izredno zasedanje zunanjih ministrov članic Arabske lige. - Slovenski državni holding bo preveril možnosti za ustanovitev nove ladjarske družbe. - V stari stavbi novogoriške glasbene šole so izboljšali pogoje za izvajanje programov. - Javne ustanove na Goriškem so primer dobre prakse dostopnosti za ranljive skupine. - Primorska nogometna prvoligaša bosta gostovala v Murski Soboti in Kidričevem.
Pravljica O miški, ki bi skoraj premikastila mišjaka, če bi ga dobila v pest. In to povsem po krivici! Pripoveduje: Maja Končar. Napisala: Aksinja Kermauner. Glasbenik: Andrej Kopač, violina. Cikel pravljic »Lahko noč, otroci! In dobro jutro, čustva!«, premierna izvedba v živo iz studia 13 Radia Slovenija, september 2019.
Pravljica O miški, ki bi skoraj premikastila mišjaka, če bi ga dobila v pest. In to povsem po krivici! Pripoveduje: Maja Končar. Napisala: Aksinja Kermauner. Glasbenik: Andrej Kopač, violina. Cikel pravljic »Lahko noč, otroci! In dobro jutro, čustva!«, premierna izvedba v živo iz studia 13 Radia Slovenija, september 2019.
Športno dogajanje na olimpijskih igrah v Tokiu je popestrilo čas poletnih dopustov in kislih kumaric. Novice o nadležni pandemiji novega koronavirusa so se vsaj za nekaj tednov umaknile v drugi plan. Vse bolj vroče je v Afganistanu, kjer se ob umiku ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje. V Labirintih sveta bomo tudi osvetlili tudi razmere na Kubi, ki jo zaradi slabih življenjskih razmer pretresa vse večje nezadovoljstvo prebivalcev.
Športno dogajanje na olimpijskih igrah v Tokiu je popestrilo čas poletnih dopustov in kislih kumaric. Novice o nadležni pandemiji novega koronavirusa so se vsaj za nekaj tednov umaknile v drugi plan. Vse bolj vroče je v Afganistanu, kjer se ob umiku ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje. V Labirintih sveta bomo tudi osvetlili tudi razmere na Kubi, ki jo zaradi slabih življenjskih razmer pretresa vse večje nezadovoljstvo prebivalcev.
Slovenijo je zajela navijaška evforija, ki jo ponavadi spodbudijo tudi uspehi naših športnikov. Tudi otroci s I. OŠ Celje radi in veliko navijajo. Nad katerim športom se navdušujejo, za kateri klub navijajo in kako glasni navijači so, izvemo v Dobro jutro, otroci.
Slovenijo je zajela navijaška evforija, ki jo ponavadi spodbudijo tudi uspehi naših športnikov. Tudi otroci s I. OŠ Celje radi in veliko navijajo. Nad katerim športom se navdušujejo, za kateri klub navijajo in kako glasni navijači so, izvemo v Dobro jutro, otroci.
Jesenski november vsako leto s seboj prinaša prav posebno veselje s praznovanjem grozdja in vina. Na 11. novembra se namreč po stari tradiciji zelo skrivnostno mošt spremeni v vino. Temu prazniku pravimo martinovo. Kdo je bil sveti Martin, zakaj se imenuje praznovanje ravno po njem in kako pravzaprav praznujemo ta nasmejani dan? Odgovore so s Saro Medved iskali drugošolci z OŠ Ledina v Ljubljani.
Jesenski november vsako leto s seboj prinaša prav posebno veselje s praznovanjem grozdja in vina. Na 11. novembra se namreč po stari tradiciji zelo skrivnostno mošt spremeni v vino. Temu prazniku pravimo martinovo. Kdo je bil sveti Martin, zakaj se imenuje praznovanje ravno po njem in kako pravzaprav praznujemo ta nasmejani dan? Odgovore so s Saro Medved iskali drugošolci z OŠ Ledina v Ljubljani.
Zakaj je pomembno, da ločujemo odpadke, ali je mogoče, da lahko odpadke tudi ponovno uporabimo in kakšen bi bil svet, če ljudje ne bi skrbeli za čisto in zdravo okolje, v katerem živimo? Odgovore na vsa ta vprašaja so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Poljane v Ljubljani.
Zakaj je pomembno, da ločujemo odpadke, ali je mogoče, da lahko odpadke tudi ponovno uporabimo in kakšen bi bil svet, če ljudje ne bi skrbeli za čisto in zdravo okolje, v katerem živimo? Odgovore na vsa ta vprašaja so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Poljane v Ljubljani.
Radijska hiša RTV Slovenija je domovanje zvoka. Zvoka, ki ga ustvarjajo predani novinarji v svojih oddajah in različnih novicah. Je domovanje studijev, montirnic in mikrofonov ter je prostor, ki ne pozna tišine. Ravno na današnji dan RTV Slovenija praznuje svoj poseben dan. Ob tej priložnosti je Sara Medved z drugošolci z OŠ Ledina raziskovala, kaj vse se lahko slišimo na radijskih valovih, kako poteka dan radijskih novinarjev ter katere pripomočke uporabljajo pri svojem delu.
Radijska hiša RTV Slovenija je domovanje zvoka. Zvoka, ki ga ustvarjajo predani novinarji v svojih oddajah in različnih novicah. Je domovanje studijev, montirnic in mikrofonov ter je prostor, ki ne pozna tišine. Ravno na današnji dan RTV Slovenija praznuje svoj poseben dan. Ob tej priložnosti je Sara Medved z drugošolci z OŠ Ledina raziskovala, kaj vse se lahko slišimo na radijskih valovih, kako poteka dan radijskih novinarjev ter katere pripomočke uporabljajo pri svojem delu.
Zoran Predin Bend, s kratico ZPB, je skupina glasbenikov s katerimi neusahljivi Zoran Predin sodeluje že mnogo let. S to ekipo, v kateri svojo glasbo deli z Živo Horvat, Julijo Vedlin, Markom Zorcem, Brunom Domiterjem, Danilom Ženkom in Žigo Golobom, je posnel zanimivo pesem: Obe roki na volan! Zasedba, polna vedrine in elana, ki izvaja poprockovski koncertni program spleten iz Zoranovih pesmi z albumov Lačnega Franza in Živih legend (pa še kakšno legendarno, za punce strupeno kant-avtorsko z okusom po mentolu), se nadeja številnih nastopov. Tokratno izbranko za Pesem tedna predstavlja Zoran Predin ... Obe roki na volan! Z njegovo mamo ni b'lo heca. S kuhlo je vzgojila sina, da bo v širnem svetu vedel, kaj je bolečina: "Življenje ni asfalt, je makadam. Zato, obe roki na volan." Njegova žena, ista mama, s taščo dobro sodeluje. Vsako jutro ga zbudi s poljubom in mu narekuje: "Življenje ni asfalt, je makadam. Zato, obe roki na volan." Obe roki na volan. Obe roki na volan. Življenje je zajeban makadam. Zato, obe roki na volan. Njegova punčka, cela babi, z nasmejanimi očmi, mu rada v retrovizor reče, ko se v šolo ji mudi: "Rada te imam, ampak saj veš, obe roki na volan." Obe roki na volan. Obe roki na volan. Življenje je zajeban makadam. Zato, obe roki na volan. Zdaj sedi na svoji zvezdi in ostro protestira, ko nas gleda dol na svet, kako bo eksplodiral. Bogovi, poln kufer vas imam!: "Za povezavo pritisnite lojtro!" Obe roki na volan. Obe roki na volan. Življenje je zajeban makadam. Zato, obe roki na volan.
Zoran Predin Bend, s kratico ZPB, je skupina glasbenikov s katerimi neusahljivi Zoran Predin sodeluje že mnogo let. S to ekipo, v kateri svojo glasbo deli z Živo Horvat, Julijo Vedlin, Markom Zorcem, Brunom Domiterjem, Danilom Ženkom in Žigo Golobom, je posnel zanimivo pesem: Obe roki na volan! Zasedba, polna vedrine in elana, ki izvaja poprockovski koncertni program spleten iz Zoranovih pesmi z albumov Lačnega Franza in Živih legend (pa še kakšno legendarno, za punce strupeno kant-avtorsko z okusom po mentolu), se nadeja številnih nastopov. Tokratno izbranko za Pesem tedna predstavlja Zoran Predin ... Obe roki na volan! Z njegovo mamo ni b'lo heca. S kuhlo je vzgojila sina, da bo v širnem svetu vedel, kaj je bolečina: "Življenje ni asfalt, je makadam. Zato, obe roki na volan." Njegova žena, ista mama, s taščo dobro sodeluje. Vsako jutro ga zbudi s poljubom in mu narekuje: "Življenje ni asfalt, je makadam. Zato, obe roki na volan." Obe roki na volan. Obe roki na volan. Življenje je zajeban makadam. Zato, obe roki na volan. Njegova punčka, cela babi, z nasmejanimi očmi, mu rada v retrovizor reče, ko se v šolo ji mudi: "Rada te imam, ampak saj veš, obe roki na volan." Obe roki na volan. Obe roki na volan. Življenje je zajeban makadam. Zato, obe roki na volan. Zdaj sedi na svoji zvezdi in ostro protestira, ko nas gleda dol na svet, kako bo eksplodiral. Bogovi, poln kufer vas imam!: "Za povezavo pritisnite lojtro!" Obe roki na volan. Obe roki na volan. Življenje je zajeban makadam. Zato, obe roki na volan.
Prvi poskusni praznik polente so v TD Ozeljan-Šmihel pripravili že leta 1993, od leta 2004 pa redno vsako leto prvo nedeljo v juliju kuhajo polento »po starem« - v kotlu na ognju. Med najstarejšimi člani društva je tudi Marjan Živec. Dobra polenta se mora kuhati vsaj 30-45 minut. V Ozeljanu sicer pripravljajo tri vrste polente – rumeno, belo in krompirjevo.
Prvi poskusni praznik polente so v TD Ozeljan-Šmihel pripravili že leta 1993, od leta 2004 pa redno vsako leto prvo nedeljo v juliju kuhajo polento »po starem« - v kotlu na ognju. Med najstarejšimi člani društva je tudi Marjan Živec. Dobra polenta se mora kuhati vsaj 30-45 minut. V Ozeljanu sicer pripravljajo tri vrste polente – rumeno, belo in krompirjevo.
Tudi tokrat smo v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci gostili vedoželjne sogovornike. Obiskali smo jih v celjskih osnovnih šolah pa tudi v ljubljanskem vrtcu. Prisluhnite njihovim iskrivim odgovorom o tem, kaj naj bi bili vavčerji, o poklicu slikarja, puščavah, še posebej pa so bili zgovorno domiselni, ko smo jih spraševali o preživljanju počitnic in krajih, kamor bi najraje na svetu odpotovali. Rubriko je pripravila Liana Buršič
Tudi tokrat smo v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci gostili vedoželjne sogovornike. Obiskali smo jih v celjskih osnovnih šolah pa tudi v ljubljanskem vrtcu. Prisluhnite njihovim iskrivim odgovorom o tem, kaj naj bi bili vavčerji, o poklicu slikarja, puščavah, še posebej pa so bili zgovorno domiselni, ko smo jih spraševali o preživljanju počitnic in krajih, kamor bi najraje na svetu odpotovali. Rubriko je pripravila Liana Buršič