Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z radijskim mikrofonom smo tokrat obiskali otroke skupine Ptički iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom. Povedali so, kakšna so njihova jutra in kdo jih zbudi, kaj imajo na krožniku za zajtrk in kdo jim doma pripravi najbolj okusno govejo juho in najboljše palačinke. V teh lepih majskih dneh se je marsikdo med vami že podal tudi na kolo, skiro, rolarje, tisti manjši pa na poganjalčka. Ste med njimi tudi vi? Kako poskrbite za varnost? Imate vedno na glavi čelado? In kako se obnašate na cesti, v prometu? Tudi o tem bomo povedali besedo ali dve v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Bodite z nami!
Z radijskim mikrofonom smo tokrat obiskali otroke skupine Ptički iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom. Povedali so, kakšna so njihova jutra in kdo jih zbudi, kaj imajo na krožniku za zajtrk in kdo jim doma pripravi najbolj okusno govejo juho in najboljše palačinke. V teh lepih majskih dneh se je marsikdo med vami že podal tudi na kolo, skiro, rolarje, tisti manjši pa na poganjalčka. Ste med njimi tudi vi? Kako poskrbite za varnost? Imate vedno na glavi čelado? In kako se obnašate na cesti, v prometu? Tudi o tem bomo povedali besedo ali dve v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Bodite z nami!
Že pred sončnim vzhodom smo poklicali Mateja Kranjca, "tajnika in deklico za vse" pri Godbi Zgornje Savinjske doline. O njihovi prvomajski budnici, pomenu le-tega za kraje in godbeniško dejavnost ter vtisih, ki so se nabrali v zadnjih skoraj štiri desetletjih, ko je sam godbenik.
Že pred sončnim vzhodom smo poklicali Mateja Kranjca, "tajnika in deklico za vse" pri Godbi Zgornje Savinjske doline. O njihovi prvomajski budnici, pomenu le-tega za kraje in godbeniško dejavnost ter vtisih, ki so se nabrali v zadnjih skoraj štiri desetletjih, ko je sam godbenik.
Dobro jutro. Iz Kremlja so sporočili, da se ruski predsednik Vladimir Putin ne bo udeležil načrtovanih mirovnih pogajanj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Carigradu. Medtem se bodo v Antalyi sešli zunanji ministri članic zveze Nato, ki bodo med drugim govorili tudi o dvigu obrambnih izdatkov. Drugi poudarki: - Dan slovenske vojske v znamenju zgodovinsko visokih vlaganj v oboroževanje - Vlada v parlamentarno proceduro pošilja dolgo pričakovani paket sodniške zakonodaje - Nogometaši Celja drugič do pokalnega naslova - Jasno bo s popoldanskimi krajevnimi plohami in nevihtami
Dobro jutro. Iz Kremlja so sporočili, da se ruski predsednik Vladimir Putin ne bo udeležil načrtovanih mirovnih pogajanj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Carigradu. Medtem se bodo v Antalyi sešli zunanji ministri članic zveze Nato, ki bodo med drugim govorili tudi o dvigu obrambnih izdatkov. Drugi poudarki: - Dan slovenske vojske v znamenju zgodovinsko visokih vlaganj v oboroževanje - Vlada v parlamentarno proceduro pošilja dolgo pričakovani paket sodniške zakonodaje - Nogometaši Celja drugič do pokalnega naslova - Jasno bo s popoldanskimi krajevnimi plohami in nevihtami
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
To je bilo res nežno jutro, polno balad, dobre kave, rogljičkov in še boljše glasbe. Jon Vitezič nas je tako nežno prebudil v še eno sredino jutro in ponovno pokazal, kako izjemen glasbenik je.
To je bilo res nežno jutro, polno balad, dobre kave, rogljičkov in še boljše glasbe. Jon Vitezič nas je tako nežno prebudil v še eno sredino jutro in ponovno pokazal, kako izjemen glasbenik je.
Dobro jutro, drage poslušalke in cenjeni poslušalci! Vrlina, ki ne obljublja le zmanjšanje stresa, pač pa tudi pripomore, da raziskujemo življenje, to nepredvidljivo in barvito potovanje, ki ga vsak dan aktivno soustvarjamo, je čuječnost. To je pojem, ki označuje sprejemajoče zavedanje doživljanja v sedanjem trenutku. Sekularizirana čuječnost, ki jo v današnji družbi najpogosteje srečamo, se usmerja predvsem na lastno osebo tistega, ki čuječnost prakticira in je zato po navadi osiromašena duhovnih in etičnih poudarkov. Čuječnost pa pritegne tudi marsikaterega kristjana, saj obljublja več miru in duhovne vedrine, boljše medosebne odnose ter večjo učinkovitost pri delu. Sodeč po izkušnjah ter raziskavah, krščanska čuječnost lahko pripomore, da kristjani v sedanjem svetu svojo vero živimo še bolj pristno in srčno. Ne le v svojem prepričanju ali z ustnicami, temveč izkustveno, v vseh razsežnostih svojega bitja: duhovni, duševni, telesni in družbeni. V kar največji povezanosti z Bogom, njegovim stvarstvom, s seboj in svojim bližnjim. Prav tukaj in prav zdaj lahko zavestno oblikujemo svoje izkušnje, se pogumno soočamo z izzivi in najdemo lepoto življenja v vsakem trenutku. Kajti življenje ni le nekaj, kar se nam dogaja; življenje je platno, na katerega vsak dan zavestno rišemo svojo zgodbo v odnosu do Boga in do človeka ter do celotnega Božjega stvarstva.
Dobro jutro, drage poslušalke in cenjeni poslušalci! Vrlina, ki ne obljublja le zmanjšanje stresa, pač pa tudi pripomore, da raziskujemo življenje, to nepredvidljivo in barvito potovanje, ki ga vsak dan aktivno soustvarjamo, je čuječnost. To je pojem, ki označuje sprejemajoče zavedanje doživljanja v sedanjem trenutku. Sekularizirana čuječnost, ki jo v današnji družbi najpogosteje srečamo, se usmerja predvsem na lastno osebo tistega, ki čuječnost prakticira in je zato po navadi osiromašena duhovnih in etičnih poudarkov. Čuječnost pa pritegne tudi marsikaterega kristjana, saj obljublja več miru in duhovne vedrine, boljše medosebne odnose ter večjo učinkovitost pri delu. Sodeč po izkušnjah ter raziskavah, krščanska čuječnost lahko pripomore, da kristjani v sedanjem svetu svojo vero živimo še bolj pristno in srčno. Ne le v svojem prepričanju ali z ustnicami, temveč izkustveno, v vseh razsežnostih svojega bitja: duhovni, duševni, telesni in družbeni. V kar največji povezanosti z Bogom, njegovim stvarstvom, s seboj in svojim bližnjim. Prav tukaj in prav zdaj lahko zavestno oblikujemo svoje izkušnje, se pogumno soočamo z izzivi in najdemo lepoto življenja v vsakem trenutku. Kajti življenje ni le nekaj, kar se nam dogaja; življenje je platno, na katerega vsak dan zavestno rišemo svojo zgodbo v odnosu do Boga in do človeka ter do celotnega Božjega stvarstva.
Lepo majsko jutro. Sonce je pozlatilo nebo, trava je dvignila svoje mokre cvetove in zazelenela z najbolj zeleno barvo na svetu, ptice so v gručah začele izvajati svoj neponovljivi jutranji koncert! Toliko sonca, toliko upanja, veselja, da te kar vrže iz postelje. Potem pa … stopim pred ogledalo in se zazrem v obraz, ki me gleda. Obraz, ki ni nič podoben cvetočemu maju, obraz, ki je zjutraj ves prepreden z malimi in večjimi gubami in gubicami, lasje, ki so na sencih začeli počasi, toda vztrajno siveti, veke, ki so se povesile, podbradek, ki raste in raste… Ja, staram se, cvetoča pomlad je zunaj, toda človeški obraz se spreminja in se ne obnavlja z vsako pomladjo kot narava, ampak z vsakim novim rojstnim dnevom doda kašno starostno spremembo. In tako se nehote spomnim na velike napore mnogih ljudi, posebej žena, posebej tistih v javnosti, ki jih gledamo na vse mogočih zaslonih in plakatih. Kaj vse naredijo, da bi čim dlje ostale mlade, zanosne, cvetoče in sijoče. Kako močna industrija stoji za temi ženskimi željami po večni mladosti in nespremenljivi lepoti! Nehote se nasmehnem. Ne želim biti del tega sveta, ki ne dovoli, da je videti drugače kot pred dvajsetimi leti! Ne želim biti del sveta, ki občuduje ženo predvsem zato, ker je čim dlje časa mlada in sijoča, ki je tudi pri šestdesetih videti kot pri dvajsetih! Mislim, da bi si žene morale izbojevati pravico do starosti, do tega, da so lahko tudi stare. Da so pri šestdesetih enako vredne, tudi če niso več poskočne in cvetoče, tudi če imajo deset gub na obrazu več kot pred enim letom in tudi če so njihovi lasje vse bolj sijoče srebro. Lepota žene, tista prava lepota, o kateri govori Sveto pismo, ni v zunanji podobi. Lepota žene je v njenem srcu, v njenih dejanjih in besedah. Vprašajte otroke, vnuke, tudi mlade! Ali imajo manj radi svoje mame in babice, ko se postarajo in jih ne morejo več uloviti na dvorišču? Oni vedo, da pravo lepoto daje ljubezen, tista tako sijoča in cvetoča ljubezen, ki jo rodi materinstvo, vendar zna žensko srce, tudi če ni telesna mati, vzljubiti tako kot nobeno drugo srce. Obrnem ogledalo narobe in se glasno zasmejem. Dovolite mi, da sem danes stara toliko, kot sem, toda moje srce je ostalo mlado, zato vas ljubim enako kot pred dvajsetimi ali tudi petdesetimi leti. Dobro jutro, moja starost!
Lepo majsko jutro. Sonce je pozlatilo nebo, trava je dvignila svoje mokre cvetove in zazelenela z najbolj zeleno barvo na svetu, ptice so v gručah začele izvajati svoj neponovljivi jutranji koncert! Toliko sonca, toliko upanja, veselja, da te kar vrže iz postelje. Potem pa … stopim pred ogledalo in se zazrem v obraz, ki me gleda. Obraz, ki ni nič podoben cvetočemu maju, obraz, ki je zjutraj ves prepreden z malimi in večjimi gubami in gubicami, lasje, ki so na sencih začeli počasi, toda vztrajno siveti, veke, ki so se povesile, podbradek, ki raste in raste… Ja, staram se, cvetoča pomlad je zunaj, toda človeški obraz se spreminja in se ne obnavlja z vsako pomladjo kot narava, ampak z vsakim novim rojstnim dnevom doda kašno starostno spremembo. In tako se nehote spomnim na velike napore mnogih ljudi, posebej žena, posebej tistih v javnosti, ki jih gledamo na vse mogočih zaslonih in plakatih. Kaj vse naredijo, da bi čim dlje ostale mlade, zanosne, cvetoče in sijoče. Kako močna industrija stoji za temi ženskimi željami po večni mladosti in nespremenljivi lepoti! Nehote se nasmehnem. Ne želim biti del tega sveta, ki ne dovoli, da je videti drugače kot pred dvajsetimi leti! Ne želim biti del sveta, ki občuduje ženo predvsem zato, ker je čim dlje časa mlada in sijoča, ki je tudi pri šestdesetih videti kot pri dvajsetih! Mislim, da bi si žene morale izbojevati pravico do starosti, do tega, da so lahko tudi stare. Da so pri šestdesetih enako vredne, tudi če niso več poskočne in cvetoče, tudi če imajo deset gub na obrazu več kot pred enim letom in tudi če so njihovi lasje vse bolj sijoče srebro. Lepota žene, tista prava lepota, o kateri govori Sveto pismo, ni v zunanji podobi. Lepota žene je v njenem srcu, v njenih dejanjih in besedah. Vprašajte otroke, vnuke, tudi mlade! Ali imajo manj radi svoje mame in babice, ko se postarajo in jih ne morejo več uloviti na dvorišču? Oni vedo, da pravo lepoto daje ljubezen, tista tako sijoča in cvetoča ljubezen, ki jo rodi materinstvo, vendar zna žensko srce, tudi če ni telesna mati, vzljubiti tako kot nobeno drugo srce. Obrnem ogledalo narobe in se glasno zasmejem. Dovolite mi, da sem danes stara toliko, kot sem, toda moje srce je ostalo mlado, zato vas ljubim enako kot pred dvajsetimi ali tudi petdesetimi leti. Dobro jutro, moja starost!
Gilles Peterson je radijski voditelj, DJ in zbiratelj plošč, ki vodi tedensko sobotno oddajo na BBC Radio 6 Music. Vodi neodvisno založbo Brownswood Recordings in je ustanovitelj spletne radijske postaje Worldwide FM. Legendarni radijski voditelj, ki že desetletja širi glasbena obzorja na britanskem BBC-ju, je s svojim delovanjem navdih za generacije ljubiteljev dobre glasbe. Z Jernejem sta se srečala dopoldan, po njegovem nastopu na festivalu Ment, prav na svetovni dan radia.
Gilles Peterson je radijski voditelj, DJ in zbiratelj plošč, ki vodi tedensko sobotno oddajo na BBC Radio 6 Music. Vodi neodvisno založbo Brownswood Recordings in je ustanovitelj spletne radijske postaje Worldwide FM. Legendarni radijski voditelj, ki že desetletja širi glasbena obzorja na britanskem BBC-ju, je s svojim delovanjem navdih za generacije ljubiteljev dobre glasbe. Z Jernejem sta se srečala dopoldan, po njegovem nastopu na festivalu Ment, prav na svetovni dan radia.
V tokratnem lokalnem času smo se povezali z našim novogoriškim studijem, od koder se nam je z zgodbami oglasila Eva Furlan. O kulturi, ki povezuje obe Gorici, do nove urbanistične zasnove Ajdovščine. Prav ta teden se je zaključila javna razprava o strateiji z amlade v občini Miren Kostanjevica. Po velikem požaru na Krasu leta 2022 se je veliko mladih vpisalo h gasilcem ali civilni zaščiti. Odpravili smo se tudi na Cerje in mladostno navdušenje zaznali tudi na tridnevnih intenzivnih delavnicah Startup izziv Popri.
V tokratnem lokalnem času smo se povezali z našim novogoriškim studijem, od koder se nam je z zgodbami oglasila Eva Furlan. O kulturi, ki povezuje obe Gorici, do nove urbanistične zasnove Ajdovščine. Prav ta teden se je zaključila javna razprava o strateiji z amlade v občini Miren Kostanjevica. Po velikem požaru na Krasu leta 2022 se je veliko mladih vpisalo h gasilcem ali civilni zaščiti. Odpravili smo se tudi na Cerje in mladostno navdušenje zaznali tudi na tridnevnih intenzivnih delavnicah Startup izziv Popri.
Tukaj je nov pogovorni format, ki je hkrati rubrika, podkast in samostojna kratka portretna oddaja: ŽENSKA. V ospredje postavlja ženske – take, ki navdihujejo; z znanjem in svojo zgodbo. V oddajah se zvrstijo ženske, o katerih ste ali boste gotovo še veliko slišali. V ospredje postavljamo ženske znanstvenice kot tudi druge, ki s svoj izobrazbo, znanjem, lastnostmi, dosežki, vizijami, potjo, delom ali osebno zgodbo bistveno izstopajo ter pripomorejo k boljši družbi in boljšim posameznikom. Spomnimo med drugim, da je TV Slovenija pred kratkim podpisala zavezo 50 – 50 o sodelovanju na področju enakosti spolov. Z Žensko sledimo tudi tem smernicam in vas vabimo, da ženska energija navdihne tudi vas! Oddaja je premierno na sporedu v živo vsak ponedeljek po 9.00 uri v Dobro jutro na TV SLO 1, predvaja se tudi kot samostojna oddaja v različni terminih. Ženske lahko poiščete tudi v podkastih. Vabljeni v žensko družbo! Oddajo pripravlja in vodi dr. Ana Tavčar.
Tukaj je nov pogovorni format, ki je hkrati rubrika, podkast in samostojna kratka portretna oddaja: ŽENSKA. V ospredje postavlja ženske – take, ki navdihujejo; z znanjem in svojo zgodbo. V oddajah se zvrstijo ženske, o katerih ste ali boste gotovo še veliko slišali. V ospredje postavljamo ženske znanstvenice kot tudi druge, ki s svoj izobrazbo, znanjem, lastnostmi, dosežki, vizijami, potjo, delom ali osebno zgodbo bistveno izstopajo ter pripomorejo k boljši družbi in boljšim posameznikom. Spomnimo med drugim, da je TV Slovenija pred kratkim podpisala zavezo 50 – 50 o sodelovanju na področju enakosti spolov. Z Žensko sledimo tudi tem smernicam in vas vabimo, da ženska energija navdihne tudi vas! Oddaja je premierno na sporedu v živo vsak ponedeljek po 9.00 uri v Dobro jutro na TV SLO 1, predvaja se tudi kot samostojna oddaja v različni terminih. Ženske lahko poiščete tudi v podkastih. Vabljeni v žensko družbo! Oddajo pripravlja in vodi dr. Ana Tavčar.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
Nežno jutro, ki se je do konca koncerta resnično razživelo. Peter Vode nas je ob kavi, klavirju in basu res dobro prebudil, obenem pa napisal še novo pesem za našo 80. obletnico. Preverite, kako je zvenela.
Nežno jutro, ki se je do konca koncerta resnično razživelo. Peter Vode nas je ob kavi, klavirju in basu res dobro prebudil, obenem pa napisal še novo pesem za našo 80. obletnico. Preverite, kako je zvenela.
Kako na kakovost našega spanca vplivajo zasloni? Ali je res, da je ženske potrebujejo več spanja kot moški? Lahko ukvarjanje z glasbo spremeni naše možgane? O nevrofiziologiji, spanju, glasbi in vsem vmes s Sašo Vipotnik, nevrologinjo na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo in glasbenico.
Kako na kakovost našega spanca vplivajo zasloni? Ali je res, da je ženske potrebujejo več spanja kot moški? Lahko ukvarjanje z glasbo spremeni naše možgane? O nevrofiziologiji, spanju, glasbi in vsem vmes s Sašo Vipotnik, nevrologinjo na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo in glasbenico.
V Sloveniji se dobro živi, v Poročilu o kakovosti življenja in produktivnosti ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. Za dvig kakovosti življenja pa je treba spremeniti razvojni model. Po besedah soavtorja poročila Petra Wostnerja je ustvarjalnost naša prednost, ker vedno več stvari prevzemajo tehnologije. Drugi poudarki oddaje: - Obrtniki in podjetniki vladi predstavili svoje zahteve, med njimi splošna razbremenitev podjetij z davki in prispevki. - Sestava ruske delegacije, ki se bo jutri v Carigradu udeležila mirovnih pogajanj z Ukrajino, bo znana zvečer. - Sodišče Evropske unije odločitev Komisije o zavrnitvi prošnje za dostop do korespondence med Ursulo von der Leyen in direktorjem Pfizerja razglasilo za nično.
V Sloveniji se dobro živi, v Poročilu o kakovosti življenja in produktivnosti ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. Za dvig kakovosti življenja pa je treba spremeniti razvojni model. Po besedah soavtorja poročila Petra Wostnerja je ustvarjalnost naša prednost, ker vedno več stvari prevzemajo tehnologije. Drugi poudarki oddaje: - Obrtniki in podjetniki vladi predstavili svoje zahteve, med njimi splošna razbremenitev podjetij z davki in prispevki. - Sestava ruske delegacije, ki se bo jutri v Carigradu udeležila mirovnih pogajanj z Ukrajino, bo znana zvečer. - Sodišče Evropske unije odločitev Komisije o zavrnitvi prošnje za dostop do korespondence med Ursulo von der Leyen in direktorjem Pfizerja razglasilo za nično.
Dobro jutro, dragi poslušalke in poslušalci, današnjo duhovno misel bom začela s kratko pravljico. Za to imam najmanj dva razloga: ker imam rada pravljice in ker v njih navadno zmaga dobro. To, da se v pravljicah dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari, bom spregledala. Ne nazadnje je prav živa domišljija tista, ki nam v težkih preizkušnjah, trpljenju in nesreči pomaga, da preživimo. Nekoč je živel kralj, ki je bil zmeraj bolan. Imel je devetindevetdeset bolezni in vsi zdravniki so rekli, da mu ne morejo več pomagati. Eden izmed njih pa je dejal: »Če bi se našel človek, ki ni bil nikoli nezadovoljen, temveč zmeraj z vsem zadovoljen, in bi kralj oblekel srajco tega srečnega človeka, bi odšlo od njega vseh devetindevetdeset bolezni.« Kraljevi sli so se razšli po vsem svetu in iskali človeka, ki ni bil nikoli nezadovoljen, temveč zmeraj z vsem zadovoljen. Iskali so ga, a zaman. Nekega dne pa je eden izmed kraljevih hlapcev prišel na velik travnik in tam zagledal bosonogega, razcapanega človeka, kako spi pod drevesom in se v spanju nasmiha. To bi bil lahko srečen človek, si je dejal in ga zbudil. »Hej, človek, zbudi se! Ali si zadovoljen na svetu?« »Seveda sem zadovoljen, zakaj ne bi bil?« je odgovoril popotnik. »In še nikoli nisi bil nezadovoljen?« »Še nikoli. Le zakaj naj bi bil nezadovoljen?« »Torej pojdi z menoj k našemu kralju!« »Le zakaj?« »Dal ti bo na kupe denarja.« »Le čemu? Saj ne potrebujem denarja.« Slednjič se je popotnik vendarle dal pregovoriti in je šel s hlapcem na kraljevski dvor. Ko ga je kralj zagledal, se je razveselil. »Brž mi daj srajco,« je ukazal. »Zakaj?« »Ne vprašuj! Sleci suknjič, potegni s sebe srajco in mi jo daj! Dobil boš zanjo kup denarja!« Srečni človek je slekel suknjič, toda joj, pod njim ni imel srajce. Ko je bolni kralj to videl, je globoko vzdihnil in umrl. Srečni človek pa je spet ogrnil svoj suknjič in odšel. Raziskave o sreči kažejo, da nas denar osrečuje, vendar le do neke mere. Če smo revni, nas bo dotok denarja osrečil, če pa smo premožni, zaradi njega ne bomo še srečnejši. Imeti ga moramo ravno dovolj, sicer pa je sreča odvisna od drugih dejavnikov. Še najmanj od srajce. Junak iz pravljice je bil zadovoljen in srečen brez nje. Nesrečni kralj pa si je verjetno tudi zaradi večnega nezadovoljstva nakopal katero izmed devetindevetdesetih bolezni. Čeprav je imel denar, si zdravja in srajce srečnega človeka ni mogel kupiti. Srečo lahko definiramo na več načinov. Ena najsplošnejših (filozofskih) definicij je, da je sreča popolna zadovoljitev in odsotnost vsakršne želje. Ljudje srečo razumejo različno, glede na zunanje okoliščine, ki vplivajo na življenje in občutek sreče, sami pa nanje velikokrat ne morejo vplivati. Zato vam to jutro želim, da bi v svojih dušah našli mir in sami spoznali, kaj je sreča (prim. Žal 3,17).
Dobro jutro, dragi poslušalke in poslušalci, današnjo duhovno misel bom začela s kratko pravljico. Za to imam najmanj dva razloga: ker imam rada pravljice in ker v njih navadno zmaga dobro. To, da se v pravljicah dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari, bom spregledala. Ne nazadnje je prav živa domišljija tista, ki nam v težkih preizkušnjah, trpljenju in nesreči pomaga, da preživimo. Nekoč je živel kralj, ki je bil zmeraj bolan. Imel je devetindevetdeset bolezni in vsi zdravniki so rekli, da mu ne morejo več pomagati. Eden izmed njih pa je dejal: »Če bi se našel človek, ki ni bil nikoli nezadovoljen, temveč zmeraj z vsem zadovoljen, in bi kralj oblekel srajco tega srečnega človeka, bi odšlo od njega vseh devetindevetdeset bolezni.« Kraljevi sli so se razšli po vsem svetu in iskali človeka, ki ni bil nikoli nezadovoljen, temveč zmeraj z vsem zadovoljen. Iskali so ga, a zaman. Nekega dne pa je eden izmed kraljevih hlapcev prišel na velik travnik in tam zagledal bosonogega, razcapanega človeka, kako spi pod drevesom in se v spanju nasmiha. To bi bil lahko srečen človek, si je dejal in ga zbudil. »Hej, človek, zbudi se! Ali si zadovoljen na svetu?« »Seveda sem zadovoljen, zakaj ne bi bil?« je odgovoril popotnik. »In še nikoli nisi bil nezadovoljen?« »Še nikoli. Le zakaj naj bi bil nezadovoljen?« »Torej pojdi z menoj k našemu kralju!« »Le zakaj?« »Dal ti bo na kupe denarja.« »Le čemu? Saj ne potrebujem denarja.« Slednjič se je popotnik vendarle dal pregovoriti in je šel s hlapcem na kraljevski dvor. Ko ga je kralj zagledal, se je razveselil. »Brž mi daj srajco,« je ukazal. »Zakaj?« »Ne vprašuj! Sleci suknjič, potegni s sebe srajco in mi jo daj! Dobil boš zanjo kup denarja!« Srečni človek je slekel suknjič, toda joj, pod njim ni imel srajce. Ko je bolni kralj to videl, je globoko vzdihnil in umrl. Srečni človek pa je spet ogrnil svoj suknjič in odšel. Raziskave o sreči kažejo, da nas denar osrečuje, vendar le do neke mere. Če smo revni, nas bo dotok denarja osrečil, če pa smo premožni, zaradi njega ne bomo še srečnejši. Imeti ga moramo ravno dovolj, sicer pa je sreča odvisna od drugih dejavnikov. Še najmanj od srajce. Junak iz pravljice je bil zadovoljen in srečen brez nje. Nesrečni kralj pa si je verjetno tudi zaradi večnega nezadovoljstva nakopal katero izmed devetindevetdesetih bolezni. Čeprav je imel denar, si zdravja in srajce srečnega človeka ni mogel kupiti. Srečo lahko definiramo na več načinov. Ena najsplošnejših (filozofskih) definicij je, da je sreča popolna zadovoljitev in odsotnost vsakršne želje. Ljudje srečo razumejo različno, glede na zunanje okoliščine, ki vplivajo na življenje in občutek sreče, sami pa nanje velikokrat ne morejo vplivati. Zato vam to jutro želim, da bi v svojih dušah našli mir in sami spoznali, kaj je sreča (prim. Žal 3,17).
Ob 4.12 je z ljubljanske železniške postaje krenil poseben navijaški vlak proti bavarski prestolnici, kjer se bo ob 15. uri odvijala nogometna tekma med Slovenijo in Srbijo na Evropskem prvenstvu v nogometu. Na vlaku je tudi športni novinar MMCja Toni Gruden, ki se nam je oglasil z nekaj vtisi in utripom.
Ob 4.12 je z ljubljanske železniške postaje krenil poseben navijaški vlak proti bavarski prestolnici, kjer se bo ob 15. uri odvijala nogometna tekma med Slovenijo in Srbijo na Evropskem prvenstvu v nogometu. Na vlaku je tudi športni novinar MMCja Toni Gruden, ki se nam je oglasil z nekaj vtisi in utripom.
Vsako nedeljsko jutro se je znanka odpravila na lahek tek ob parku blizu svojega doma v tujini. Pripovedovala je o manjšem ribniku, ki je bil na enem koncu parka in ob katerem je vsakič srečala starejšo gospo. Ta je sedela ob robu ribnika, ob njej pa je bila majhna kletka. Zadnjo nedeljo jo je le premagala radovednost, tako da je prenehala teči in se ustavila ob njej. Ko se ji je približala, je odkrila, da je kletka pravzaprav manjša past. V njej so bile tri majhne želve, ki so se nepoškodovane sprehajale znotraj pasti. Četrto želvo je gospa držala v rokah in jo previdno čistila s čistilno gobico. »Dobro jutro,« je dejala, »vsako nedeljsko jutro vas vidim tu. Če vas ne moti moja radovednost, bi vas rada povprašala, kaj delate s temi želvami?« Gospa se je nasmehnila: »Čistim njihove oklepe,« je pojasnila. »Vse, kar se prime oklepov, alge ali umazanija, zmanjša njihovo zmožnost absorbiranja toplote, omeji pa tudi njihove plavalne sposobnosti. Čez čas lahko vse to celo povzroči korozijo, ki oslabi oklep.« »To je pa res lepo od vas,« je odvrnila znanka. Gospa je zamahnila z roko: »Ah, tukaj posedim nekaj ur vsako nedeljo, se sprostim ob ribniku in vmes pomagam še tem živalcam. Vseeno se mi zdi, da naredim vsaj majhno spremembo.« Znanka je tedaj pomislila: »Ampak se vam ne zdi, da bi lahko vas čas tudi drugače preživeli? Mislim, da je vaš trud hvale vreden, ampak želve živijo po mnogih jezerih po vsem svetu. In devetindevetdeset odstotkov teh želv nima tako prijaznih ljudi, kot ste vi, da bi čistili njihove oklepe. Torej, brez zamere … ampak ne morem razumeti, kako bi lahko z vašim trudom tukaj pustili za seboj trajne spremembe?« Gospa se je glasno nasmejala. Pogledala je na želvo v naročju, s katere je ravno odstranila zadnje koščke alg in umazanije, ter dejala: »Draga gospa, če bi ta žival lahko govorila, bi morda povedala, da zanjo ta čistilna akcija pomeni vso spremembo na svetu.« Lahko zaznamujemo svet, morda ne celotnega sveta naenkrat, to bi bilo skorajda nemogoče. Lahko pa po malo spremenimo življenje ene osebe, z vsakim dejanjem, vsako držo, vsako besedo naenkrat. Tudi v današnji dan se lahko zbudimo s prepričanjem, da lahko danes naredimo spremembo. Ker jo, in zavestno se lahko odločimo, da delamo spremembe na bolje.
Vsako nedeljsko jutro se je znanka odpravila na lahek tek ob parku blizu svojega doma v tujini. Pripovedovala je o manjšem ribniku, ki je bil na enem koncu parka in ob katerem je vsakič srečala starejšo gospo. Ta je sedela ob robu ribnika, ob njej pa je bila majhna kletka. Zadnjo nedeljo jo je le premagala radovednost, tako da je prenehala teči in se ustavila ob njej. Ko se ji je približala, je odkrila, da je kletka pravzaprav manjša past. V njej so bile tri majhne želve, ki so se nepoškodovane sprehajale znotraj pasti. Četrto želvo je gospa držala v rokah in jo previdno čistila s čistilno gobico. »Dobro jutro,« je dejala, »vsako nedeljsko jutro vas vidim tu. Če vas ne moti moja radovednost, bi vas rada povprašala, kaj delate s temi želvami?« Gospa se je nasmehnila: »Čistim njihove oklepe,« je pojasnila. »Vse, kar se prime oklepov, alge ali umazanija, zmanjša njihovo zmožnost absorbiranja toplote, omeji pa tudi njihove plavalne sposobnosti. Čez čas lahko vse to celo povzroči korozijo, ki oslabi oklep.« »To je pa res lepo od vas,« je odvrnila znanka. Gospa je zamahnila z roko: »Ah, tukaj posedim nekaj ur vsako nedeljo, se sprostim ob ribniku in vmes pomagam še tem živalcam. Vseeno se mi zdi, da naredim vsaj majhno spremembo.« Znanka je tedaj pomislila: »Ampak se vam ne zdi, da bi lahko vas čas tudi drugače preživeli? Mislim, da je vaš trud hvale vreden, ampak želve živijo po mnogih jezerih po vsem svetu. In devetindevetdeset odstotkov teh želv nima tako prijaznih ljudi, kot ste vi, da bi čistili njihove oklepe. Torej, brez zamere … ampak ne morem razumeti, kako bi lahko z vašim trudom tukaj pustili za seboj trajne spremembe?« Gospa se je glasno nasmejala. Pogledala je na želvo v naročju, s katere je ravno odstranila zadnje koščke alg in umazanije, ter dejala: »Draga gospa, če bi ta žival lahko govorila, bi morda povedala, da zanjo ta čistilna akcija pomeni vso spremembo na svetu.« Lahko zaznamujemo svet, morda ne celotnega sveta naenkrat, to bi bilo skorajda nemogoče. Lahko pa po malo spremenimo življenje ene osebe, z vsakim dejanjem, vsako držo, vsako besedo naenkrat. Tudi v današnji dan se lahko zbudimo s prepričanjem, da lahko danes naredimo spremembo. Ker jo, in zavestno se lahko odločimo, da delamo spremembe na bolje.
V Vatikanu se bo po smrti papeža Frančiška danes sešla kongregacija kardinalov, ki bo sprejela odločitev o datumu pogreba. Ta je praviloma od štiri do šest dni po smrti. V sinoči razkriti papeževi oporoki je zapisana želja, da bi bil pokopan v rimski baziliki Marije Snežne. Sinoči je Vatikan razkril tudi, da je papež umrl zaradi možganske kapi ter posledične odpovedi srca in ožilja. Na zvezi zdaj pozdravljam našo dopisnico iz Rima in Vatikana Mojco Širok. Dobro jutro, papež si je v oporoki zaželel preprost pogreb, toda sveti sedež ima svoje protokole ob smrti papežev. Od Frančiška so se začeli poslavljati že včeraj in predvsem sinoči. V oddaji tudi: - Svetovno gospodarstvo naj bi se kljub ameriški carinski politiki izognilo recesiji. IMF danes z najnovejšo gospodarsko napovedjo. - Ruski predsednik Putin prvič izrazil pripravljenost na neposredne pogovore s Kijevom. Ta meni, da Moskva ni naklonjena premirju. - Ob svetovnem dnevu Zemlje v ospredju kolektivna moč posameznikov in skupnosti pri doseganju sprememb.
V Vatikanu se bo po smrti papeža Frančiška danes sešla kongregacija kardinalov, ki bo sprejela odločitev o datumu pogreba. Ta je praviloma od štiri do šest dni po smrti. V sinoči razkriti papeževi oporoki je zapisana želja, da bi bil pokopan v rimski baziliki Marije Snežne. Sinoči je Vatikan razkril tudi, da je papež umrl zaradi možganske kapi ter posledične odpovedi srca in ožilja. Na zvezi zdaj pozdravljam našo dopisnico iz Rima in Vatikana Mojco Širok. Dobro jutro, papež si je v oporoki zaželel preprost pogreb, toda sveti sedež ima svoje protokole ob smrti papežev. Od Frančiška so se začeli poslavljati že včeraj in predvsem sinoči. V oddaji tudi: - Svetovno gospodarstvo naj bi se kljub ameriški carinski politiki izognilo recesiji. IMF danes z najnovejšo gospodarsko napovedjo. - Ruski predsednik Putin prvič izrazil pripravljenost na neposredne pogovore s Kijevom. Ta meni, da Moskva ni naklonjena premirju. - Ob svetovnem dnevu Zemlje v ospredju kolektivna moč posameznikov in skupnosti pri doseganju sprememb.
Od 22. januarja do 2. februarja 2024 na Filozofski fakulteti Ljubljana poteka intenzivni tečaj japonščine za začetnike, ki ga vodijo podiplomske študentke, namenjen pa je vsem, ki jih zanimata japonski jezik in kultura. Udeleženci osvojijo osnovne fraze, kot so “moje ime je” ali pa “dober tek”, spoznajo pa tudi nekaj značilnosti japonske kulture. Te nam v tokratni Radiosferi predstavijo predavateljici Nežka Kočevar in Momoe Kawahara ter njihova mentorica doc. dr. Nagisa Moritoki Škof.
Od 22. januarja do 2. februarja 2024 na Filozofski fakulteti Ljubljana poteka intenzivni tečaj japonščine za začetnike, ki ga vodijo podiplomske študentke, namenjen pa je vsem, ki jih zanimata japonski jezik in kultura. Udeleženci osvojijo osnovne fraze, kot so “moje ime je” ali pa “dober tek”, spoznajo pa tudi nekaj značilnosti japonske kulture. Te nam v tokratni Radiosferi predstavijo predavateljici Nežka Kočevar in Momoe Kawahara ter njihova mentorica doc. dr. Nagisa Moritoki Škof.
Dragi prijatelji, vsak dan je nov dan. Je kot nepopisan list papirja. Kaj bo na njem napisano, je odvisno od nas samih. Novice, ki jih preberemo v časopisu, morda jih slišimo na radiu, ali jih vidimo na televiziji, nam jemljejo veselje in navdušenje. Dobivamo vtis, da vse propada. Nasilje, vojne so v vseh medijih. Ustvarja se vtis, da lahko samo z nasiljem rešujemo vse konflikte na svetu. Nasilje je najmočnejše orožje, ki ga ne more nič ustaviti. Če dobro premislimo, bomo videli, da ni nasilje najmočnejše. Dobrota je tista, ki na koncu vedno zmaga. Zdi se neverjetno, pa vendar drži. Ko sem po končani vojni v Bosni in Hercegovini obiskoval vasi in naselja, je bil prvi vtis moreč. Porušene hiše, razbite družine, uničena otroštva so bili rezultati več let trajajoče vojne in nasilja. Iz takega razmišljanja me vedno znova zdramijo besede malega fanta Josipa, ki mi je rekel: »Stric! A mi boš naredil hišo?« In res smo tisto poletje v grobem obnovili hišo za njegovo družino. In ko sem razmišljal o vseh teh porušenih hišah, se mi je utrnila misel: »Ali ni dobrota, ljubezen močnejša kot najbolj uničujoče orožje?« Ob vseh ruševinah dobi človek občutek, da je nasilje nemogoče ustaviti. Posledice nasilja so takoj vidne. Toda vsako nasilje slej ko prej izgubi ostrino, se utrudi, se izčrpa. V razvaline in v času vojne uničene hiše so se začeli vračati ljudje, ki so z dobroto in pomočjo dobrih ljudi obnovili porušene vasi. In v te vasi so se počasi spet vračali življenje, dobrota in prijaznost. Še kako drži misel, ki jo je že v 18. stoletju zapisal Edmund Burke: »Za zmago zla je potrebno le, da dobri ljudje ne ukrepajo!« Ni najpomembnejše, kar se dogaja okrog nas, pomembno je, kako znamo mi to sprejemati. In kakšen je naš odziv na slabo in zlo? Na nasilje lahko odgovorimo z nasiljem ali dobroto. Vse je odvisno od nas. Sad nasilja je nasilje, sad dobrote je dobrota. Naše besede in dejanja lahko prinašajo med ljudi razumevanje, sočutje, lahko pa povzročijo nasilje, nerazumevanje. In to ni nekaj novega. Že stoletja pred Kristusom je zapisano v Bibliji: »Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.« Vsak dan lahko z besedami spodbujamo in podpiramo druge. Svoje uho uporabimo, da prisluhnemo drug drugemu. In svet naenkrat postane drugačen tudi zaradi mene in tebe!
Dragi prijatelji, vsak dan je nov dan. Je kot nepopisan list papirja. Kaj bo na njem napisano, je odvisno od nas samih. Novice, ki jih preberemo v časopisu, morda jih slišimo na radiu, ali jih vidimo na televiziji, nam jemljejo veselje in navdušenje. Dobivamo vtis, da vse propada. Nasilje, vojne so v vseh medijih. Ustvarja se vtis, da lahko samo z nasiljem rešujemo vse konflikte na svetu. Nasilje je najmočnejše orožje, ki ga ne more nič ustaviti. Če dobro premislimo, bomo videli, da ni nasilje najmočnejše. Dobrota je tista, ki na koncu vedno zmaga. Zdi se neverjetno, pa vendar drži. Ko sem po končani vojni v Bosni in Hercegovini obiskoval vasi in naselja, je bil prvi vtis moreč. Porušene hiše, razbite družine, uničena otroštva so bili rezultati več let trajajoče vojne in nasilja. Iz takega razmišljanja me vedno znova zdramijo besede malega fanta Josipa, ki mi je rekel: »Stric! A mi boš naredil hišo?« In res smo tisto poletje v grobem obnovili hišo za njegovo družino. In ko sem razmišljal o vseh teh porušenih hišah, se mi je utrnila misel: »Ali ni dobrota, ljubezen močnejša kot najbolj uničujoče orožje?« Ob vseh ruševinah dobi človek občutek, da je nasilje nemogoče ustaviti. Posledice nasilja so takoj vidne. Toda vsako nasilje slej ko prej izgubi ostrino, se utrudi, se izčrpa. V razvaline in v času vojne uničene hiše so se začeli vračati ljudje, ki so z dobroto in pomočjo dobrih ljudi obnovili porušene vasi. In v te vasi so se počasi spet vračali življenje, dobrota in prijaznost. Še kako drži misel, ki jo je že v 18. stoletju zapisal Edmund Burke: »Za zmago zla je potrebno le, da dobri ljudje ne ukrepajo!« Ni najpomembnejše, kar se dogaja okrog nas, pomembno je, kako znamo mi to sprejemati. In kakšen je naš odziv na slabo in zlo? Na nasilje lahko odgovorimo z nasiljem ali dobroto. Vse je odvisno od nas. Sad nasilja je nasilje, sad dobrote je dobrota. Naše besede in dejanja lahko prinašajo med ljudi razumevanje, sočutje, lahko pa povzročijo nasilje, nerazumevanje. In to ni nekaj novega. Že stoletja pred Kristusom je zapisano v Bibliji: »Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.« Vsak dan lahko z besedami spodbujamo in podpiramo druge. Svoje uho uporabimo, da prisluhnemo drug drugemu. In svet naenkrat postane drugačen tudi zaradi mene in tebe!
Slovenska veteranska avto-moto zveza praznuje 25 let. Ob tem danes na Vranskem pripravljajo vseslovensko srečanje starodobnikov. Pripravljajo tudi veliko parado z motorji Tomos, s katero bodo poskušali postaviti tudi Guinessov rekord. Za dobro jutro smo na Vransko poklicali vodjo pisarne SVAMZ, Natašo Grom Jerina.
Slovenska veteranska avto-moto zveza praznuje 25 let. Ob tem danes na Vranskem pripravljajo vseslovensko srečanje starodobnikov. Pripravljajo tudi veliko parado z motorji Tomos, s katero bodo poskušali postaviti tudi Guinessov rekord. Za dobro jutro smo na Vransko poklicali vodjo pisarne SVAMZ, Natašo Grom Jerina.
Oznanjam vam veliko veselje. Danes je božič. Prebujamo se v praznik, ki ga kristjani po vsem svetu obhajamo kot rojstni dan Besede večnega Boga, ki je bivala, še preden se je začel obstoj vesoljnega stvarstva, in si je v tihoti noči nadela našo, človeško naravo. Po Mariji, ki je žena iz neznatnega judovskega Nazareta, je v Jezusu Kristusu Bog postal izmed nas. Prišel je k nam, da ostane z nami in se od nas več ne odmakne. V božični noči si je Bog začel deliti z nami našo zemeljsko usodo. Postal je sopotnik našim korakom, v bolezni in zdravju, v sreči in nesreči – vse dni našega življenja. Znanilec njegovega prihoda je mir, ker on je Knez, ki nikomur ne grozi – samo blagruje; nikogar ne zavrne – vse blagoslavlja; nihče mu ni odvraten – vse ljubi. Veseli se vsakega. Prišel je zato, da bi poiskal izgubljene, ker mi ne najdemo poti do njih; da bi ozdravil bolne, ker drug jih ne more; da bi potolažil hudo žalostne, ker to zmore samo njegovo sočutje. Tudi on je živel sredi nemira in nevarnosti, sredi preganjanj in trpljenja. Ni se ustrašil. Delal je samo dobro, govoril je besede blagodejnosti, ki imajo moč rešitve. Še zmeraj trka na vsa vrata. Povsod želi biti doma. Rad bi nam dal svoj mir. Med nami je ustanovil majhno in skrito kraljestvo pravičnosti, miru in veselja, ki ni vidno, vendar je zelo učinkovito. To kraljestvo v sebi nosijo vsi, ki so delavci za mir. Čeprav se zdi, da so ga krivičnosti in vojne povsem poteptale, ga ni mogoče uničiti. Je namreč večno in z Božjo močjo. Nad njim ima oblast samo Bog. Novorojeni Bog nam je prišel povedat, naj nas ne bo strah. Kdor se mu zaupa in ga vzljubi, bo našel rešitev – ne na tem, ampak v njegovem blaženem svetu, kamor se je po grozovitem trpljenju in vstajenju od mrtvih vrnil, da nam pri sebi pripravi nesluteno čudovitost bivanja, ki nikdar več ne mine. Ob koncu zemeljskega popotovanja bomo potrkali na vrata tega blagodejnega sveta. Ne bomo razočarani, ker nam jih bo odprl Knez miru. Takrat nas bo spomnil, kako zelo je bil vesel, ko smo mu na božič odprli vrata svojega doma. Blagodejen, vesel in miren božič vam želim. Vse vas blagoslavljam z ljubeznijo novorojenega Boga: Očeta, Sina in Svetega Duha.
Oznanjam vam veliko veselje. Danes je božič. Prebujamo se v praznik, ki ga kristjani po vsem svetu obhajamo kot rojstni dan Besede večnega Boga, ki je bivala, še preden se je začel obstoj vesoljnega stvarstva, in si je v tihoti noči nadela našo, človeško naravo. Po Mariji, ki je žena iz neznatnega judovskega Nazareta, je v Jezusu Kristusu Bog postal izmed nas. Prišel je k nam, da ostane z nami in se od nas več ne odmakne. V božični noči si je Bog začel deliti z nami našo zemeljsko usodo. Postal je sopotnik našim korakom, v bolezni in zdravju, v sreči in nesreči – vse dni našega življenja. Znanilec njegovega prihoda je mir, ker on je Knez, ki nikomur ne grozi – samo blagruje; nikogar ne zavrne – vse blagoslavlja; nihče mu ni odvraten – vse ljubi. Veseli se vsakega. Prišel je zato, da bi poiskal izgubljene, ker mi ne najdemo poti do njih; da bi ozdravil bolne, ker drug jih ne more; da bi potolažil hudo žalostne, ker to zmore samo njegovo sočutje. Tudi on je živel sredi nemira in nevarnosti, sredi preganjanj in trpljenja. Ni se ustrašil. Delal je samo dobro, govoril je besede blagodejnosti, ki imajo moč rešitve. Še zmeraj trka na vsa vrata. Povsod želi biti doma. Rad bi nam dal svoj mir. Med nami je ustanovil majhno in skrito kraljestvo pravičnosti, miru in veselja, ki ni vidno, vendar je zelo učinkovito. To kraljestvo v sebi nosijo vsi, ki so delavci za mir. Čeprav se zdi, da so ga krivičnosti in vojne povsem poteptale, ga ni mogoče uničiti. Je namreč večno in z Božjo močjo. Nad njim ima oblast samo Bog. Novorojeni Bog nam je prišel povedat, naj nas ne bo strah. Kdor se mu zaupa in ga vzljubi, bo našel rešitev – ne na tem, ampak v njegovem blaženem svetu, kamor se je po grozovitem trpljenju in vstajenju od mrtvih vrnil, da nam pri sebi pripravi nesluteno čudovitost bivanja, ki nikdar več ne mine. Ob koncu zemeljskega popotovanja bomo potrkali na vrata tega blagodejnega sveta. Ne bomo razočarani, ker nam jih bo odprl Knez miru. Takrat nas bo spomnil, kako zelo je bil vesel, ko smo mu na božič odprli vrata svojega doma. Blagodejen, vesel in miren božič vam želim. Vse vas blagoslavljam z ljubeznijo novorojenega Boga: Očeta, Sina in Svetega Duha.
Torkova jutranja rubrika ob 80-letnici Rada Maribor, v kateri gostimo nekdanje sodelavce. Tokrat sta bila z nami Polona Pivec in Andrej Hofer, prekaljena radijca in televizijca, ki sta profesionalno pot začela na Radiu Maribor. Polona Pivec je prišla najprej na lektorsko delovno mesto in zasnovala več oddaj in rubrik, med njimi Zbrano, zapisano, prebrano, ki jo pripravljamo še danes. Vodila je jutranjo oddajo Dobro jutro, v kateri je z novinarji in sogovorniki odpirala aktualne teme, bila je tudi odgovorna urednica radia. Pravi, da radio zleze človeku pod kožo in da je vedno čutila odgovornost do prav vsakega poslušalca. Andrej Hofer je prišel na Radio Maribor sredi 90-ih let kot študent in prizna, da je vsaj malo obžaloval odhod na nacionalno televizijo; začutil je namreč, kaj pomeni zapustiti zavetje radijske družine. Danes je član razvedrilnega programa na televiziji, ceni kolegialnost in skupno delo kolektiva.
Torkova jutranja rubrika ob 80-letnici Rada Maribor, v kateri gostimo nekdanje sodelavce. Tokrat sta bila z nami Polona Pivec in Andrej Hofer, prekaljena radijca in televizijca, ki sta profesionalno pot začela na Radiu Maribor. Polona Pivec je prišla najprej na lektorsko delovno mesto in zasnovala več oddaj in rubrik, med njimi Zbrano, zapisano, prebrano, ki jo pripravljamo še danes. Vodila je jutranjo oddajo Dobro jutro, v kateri je z novinarji in sogovorniki odpirala aktualne teme, bila je tudi odgovorna urednica radia. Pravi, da radio zleze človeku pod kožo in da je vedno čutila odgovornost do prav vsakega poslušalca. Andrej Hofer je prišel na Radio Maribor sredi 90-ih let kot študent in prizna, da je vsaj malo obžaloval odhod na nacionalno televizijo; začutil je namreč, kaj pomeni zapustiti zavetje radijske družine. Danes je član razvedrilnega programa na televiziji, ceni kolegialnost in skupno delo kolektiva.
September je mesec, ki opozarja na demenco. Danes bomo spoznali zgodbo para iz Mirna. Pri gospodu so se težave začele že zelo zgodaj, saj je bil star komaj 57 let, še vedno delovno aktiven. Diagnosticirali so mu frontotemporalno demenco. Gre za tiste vrste demenco, ki prizadene prednji in senčni reženj možganov. Morda je manj znana kot demenca pri Alzheimerjevi bolezni, a ima podobne simptome in je prav tako zelo pogosta. Ta oblika demence silovito vpliva na osebnost in vedenje, kar vodi v spremembe socialnega doživljanja, izgubo empatije in pomanjkanje samoobvladovanja. Pogosto prizadene govor, jezikovne spretnosti in motorične funkcije. To povzroči velike stiske, tako pri obolelih, ki začnejo izgubljati svojo osebnost, kot pri svojcih, ki to nemočno spremljajo. Pri 57 letih je ta bolezen prizadela danes 67-letnega Staša Šušmela iz Mirna. Mateja Grebenjak se je z zakoncema pogovarjala v atriju Hiše Dobre volje Miren. Stašo se je za kakšen trenutek nasmejal, se spontano zabaval z zaščito na snemalniku, morda tudi kaj razumel. Bil je miren in sproščen, a njegovo doživljanje sveta je očitno prizadeto. In pri mladih ljudeh je to še toliko bolj boleče - zanj in za Eleno, ki prav v ljubezni do Staša najde moč, da iz dneva v dan vztraja in obema omogoča čim bolj izpolnjeno življenje. Skupaj gresta na dopust, na sprehode s psom, v trgovino. Najlepše je, ko se pozdravita s poljubom. Demenca resda krade, a ljubezni ne more vzeti. Poslušajmo njuno zgodbo.
September je mesec, ki opozarja na demenco. Danes bomo spoznali zgodbo para iz Mirna. Pri gospodu so se težave začele že zelo zgodaj, saj je bil star komaj 57 let, še vedno delovno aktiven. Diagnosticirali so mu frontotemporalno demenco. Gre za tiste vrste demenco, ki prizadene prednji in senčni reženj možganov. Morda je manj znana kot demenca pri Alzheimerjevi bolezni, a ima podobne simptome in je prav tako zelo pogosta. Ta oblika demence silovito vpliva na osebnost in vedenje, kar vodi v spremembe socialnega doživljanja, izgubo empatije in pomanjkanje samoobvladovanja. Pogosto prizadene govor, jezikovne spretnosti in motorične funkcije. To povzroči velike stiske, tako pri obolelih, ki začnejo izgubljati svojo osebnost, kot pri svojcih, ki to nemočno spremljajo. Pri 57 letih je ta bolezen prizadela danes 67-letnega Staša Šušmela iz Mirna. Mateja Grebenjak se je z zakoncema pogovarjala v atriju Hiše Dobre volje Miren. Stašo se je za kakšen trenutek nasmejal, se spontano zabaval z zaščito na snemalniku, morda tudi kaj razumel. Bil je miren in sproščen, a njegovo doživljanje sveta je očitno prizadeto. In pri mladih ljudeh je to še toliko bolj boleče - zanj in za Eleno, ki prav v ljubezni do Staša najde moč, da iz dneva v dan vztraja in obema omogoča čim bolj izpolnjeno življenje. Skupaj gresta na dopust, na sprehode s psom, v trgovino. Najlepše je, ko se pozdravita s poljubom. Demenca resda krade, a ljubezni ne more vzeti. Poslušajmo njuno zgodbo.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V tokratno sredino jutro prihajajo štirje fantje, ki že s svojim imenom KVATROPIRCI povedo, da se ne branijo kakšne dobre pijače. V dobrem desetletju svojega delovanja so se s svojim odličnim petjem prikupili, tako mladim, kot tudi starejšim. Kako njihovi glasovi zvenijo zelo zgodaj zjutraj?
V tokratno sredino jutro prihajajo štirje fantje, ki že s svojim imenom KVATROPIRCI povedo, da se ne branijo kakšne dobre pijače. V dobrem desetletju svojega delovanja so se s svojim odličnim petjem prikupili, tako mladim, kot tudi starejšim. Kako njihovi glasovi zvenijo zelo zgodaj zjutraj?
Prvi poskusni praznik polente so v TD Ozeljan-Šmihel pripravili že leta 1993, od leta 2004 pa redno vsako leto prvo nedeljo v juliju kuhajo polento »po starem« - v kotlu na ognju. Med najstarejšimi člani društva je tudi Marjan Živec. Dobra polenta se mora kuhati vsaj 30-45 minut. V Ozeljanu sicer pripravljajo tri vrste polente – rumeno, belo in krompirjevo.
Prvi poskusni praznik polente so v TD Ozeljan-Šmihel pripravili že leta 1993, od leta 2004 pa redno vsako leto prvo nedeljo v juliju kuhajo polento »po starem« - v kotlu na ognju. Med najstarejšimi člani društva je tudi Marjan Živec. Dobra polenta se mora kuhati vsaj 30-45 minut. V Ozeljanu sicer pripravljajo tri vrste polente – rumeno, belo in krompirjevo.
Vsako nedeljsko jutro se je znanka odpravila na lahek tek ob parku blizu svojega doma v tujini. Pripovedovala je o manjšem ribniku v enem koncu parka, ob katerem je vsakič srečala starejšo gospo. Ta je sedela ob robu ribnika, ob njej pa je bila majhna kletka. Zadnjo nedeljo jo je le premagala radovednost, tako da je prenehala teči in se ustavila ob njej. Ko se ji je približala, je odkrila, da je kletka pravzaprav manjša past. V njej so bile tri majhne želve, ki so se nepoškodovane sprehajale po njej. Četrto želvo je gospa držala v rokah in jo previdno čistila s čistilno gobico. »Dobro jutro,« je dejala, »vsako nedeljsko jutro vas vidim tu. Če vas ne moti moja radovednost, bi vas rada povprašala, kaj delate s temi želvami?« Gospa se je nasmehnila: »Čistim njihove oklepe,« je pojasnila. »Vse, kar se prime oklepov, alge ali umazanija, zmanjša njihovo zmožnost absorbiranja toplote, omeji pa tudi njihove plavalne sposobnosti. Čez čas lahko vse to celo povzroči korozijo, ki oslabi oklep.« »Res lepo od vas,« je odvrnila znanka. Gospa je zamahnila z roko: »Ah, tukaj posedim nekaj ur vsako nedeljo, se sprostim ob ribniku in vmes pomagam še tem živalcam. Tako se mi zdi, da naredim vsaj majhno spremembo.« Znanka je tedaj pomislila: »Ampak se vam ne zdi, da bi lahko ta čas tudi drugače preživeli? Mislim, da je vaš trud hvalevreden, ampak želve živijo v številnih jezerih po vsem svetu. In devetindevetdeset odstotkov jih nima tako prijaznih ljudi, kot ste vi, da bi čistili njihove oklepe. Torej, brez zamere … ampak ne morem razumeti, kako bi lahko s svojim trudom tukaj pustili za seboj trajne spremembe?« Gospa se je glasno nasmejala. Pogledala je želvo v naročju, s katere je ravno odstranila zadnje koščke alg in umazanije, in dejala: »Draga gospa, če bi ta žival lahko govorila, bi morda povedala, da zanjo ta čistilna akcija pomeni vso spremembo na svetu.« Lahko zaznamujemo svet, morda ne vsega naenkrat, to bi bilo skoraj nemogoče. Lahko pa po malem spremenimo življenje ene osebe, z vsakim dejanjem, vsako držo, vsako besedo sproti. Tudi jutri se lahko zbudimo s prepričanjem, da lahko ta dan naredimo spremembo. Zavestno se odločimo, da bomo delali dobro.
Vsako nedeljsko jutro se je znanka odpravila na lahek tek ob parku blizu svojega doma v tujini. Pripovedovala je o manjšem ribniku v enem koncu parka, ob katerem je vsakič srečala starejšo gospo. Ta je sedela ob robu ribnika, ob njej pa je bila majhna kletka. Zadnjo nedeljo jo je le premagala radovednost, tako da je prenehala teči in se ustavila ob njej. Ko se ji je približala, je odkrila, da je kletka pravzaprav manjša past. V njej so bile tri majhne želve, ki so se nepoškodovane sprehajale po njej. Četrto želvo je gospa držala v rokah in jo previdno čistila s čistilno gobico. »Dobro jutro,« je dejala, »vsako nedeljsko jutro vas vidim tu. Če vas ne moti moja radovednost, bi vas rada povprašala, kaj delate s temi želvami?« Gospa se je nasmehnila: »Čistim njihove oklepe,« je pojasnila. »Vse, kar se prime oklepov, alge ali umazanija, zmanjša njihovo zmožnost absorbiranja toplote, omeji pa tudi njihove plavalne sposobnosti. Čez čas lahko vse to celo povzroči korozijo, ki oslabi oklep.« »Res lepo od vas,« je odvrnila znanka. Gospa je zamahnila z roko: »Ah, tukaj posedim nekaj ur vsako nedeljo, se sprostim ob ribniku in vmes pomagam še tem živalcam. Tako se mi zdi, da naredim vsaj majhno spremembo.« Znanka je tedaj pomislila: »Ampak se vam ne zdi, da bi lahko ta čas tudi drugače preživeli? Mislim, da je vaš trud hvalevreden, ampak želve živijo v številnih jezerih po vsem svetu. In devetindevetdeset odstotkov jih nima tako prijaznih ljudi, kot ste vi, da bi čistili njihove oklepe. Torej, brez zamere … ampak ne morem razumeti, kako bi lahko s svojim trudom tukaj pustili za seboj trajne spremembe?« Gospa se je glasno nasmejala. Pogledala je želvo v naročju, s katere je ravno odstranila zadnje koščke alg in umazanije, in dejala: »Draga gospa, če bi ta žival lahko govorila, bi morda povedala, da zanjo ta čistilna akcija pomeni vso spremembo na svetu.« Lahko zaznamujemo svet, morda ne vsega naenkrat, to bi bilo skoraj nemogoče. Lahko pa po malem spremenimo življenje ene osebe, z vsakim dejanjem, vsako držo, vsako besedo sproti. Tudi jutri se lahko zbudimo s prepričanjem, da lahko ta dan naredimo spremembo. Zavestno se odločimo, da bomo delali dobro.
Samo še dan nas loči od zaključka leta 2023 in s tem je čas, da se še zadnjič ozremo na iztekajoče se leto v zadnji letošnji oddaji Dobro jutro, otroci! Tako po svetu kot v Sloveniji se je v tem letu zvrstilo veliko dogodkov, od poplav do uvrstitve naših košarkarjev na Evropsko prvenstvo. Sara Medved je obiskala tretješolce z OŠ Trebnje, ki so ji povedali, po čem si bodo oni zapomnili iztekajoče se leto, kaj jih je leto, ki se končuje novega naučilo, kaj so novega spoznali in tudi to, kakšne cilje so si zadali za prihodnje leto.
Samo še dan nas loči od zaključka leta 2023 in s tem je čas, da se še zadnjič ozremo na iztekajoče se leto v zadnji letošnji oddaji Dobro jutro, otroci! Tako po svetu kot v Sloveniji se je v tem letu zvrstilo veliko dogodkov, od poplav do uvrstitve naših košarkarjev na Evropsko prvenstvo. Sara Medved je obiskala tretješolce z OŠ Trebnje, ki so ji povedali, po čem si bodo oni zapomnili iztekajoče se leto, kaj jih je leto, ki se končuje novega naučilo, kaj so novega spoznali in tudi to, kakšne cilje so si zadali za prihodnje leto.
Generalna skupščina Združenih narodov je 9. december razglasila za mednarodni dan boja proti korupciji. Na ta dan leta 2003 je bila namreč v Mehiki sprejeta Konvencija združenih narodov proti korupciji. In če odrasli razumemo korupcijo kot kršitev dolžnega ravnanja in zlorabo položaja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega, naj je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, ali to besedo poznajo tudi najmlajši. Na I. OŠ Celje smo ugotovili, da tretješolci sicer ne vedo, kaj je korupcija, prav dobro pa razumejo goljufanje.
Generalna skupščina Združenih narodov je 9. december razglasila za mednarodni dan boja proti korupciji. Na ta dan leta 2003 je bila namreč v Mehiki sprejeta Konvencija združenih narodov proti korupciji. In če odrasli razumemo korupcijo kot kršitev dolžnega ravnanja in zlorabo položaja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega, naj je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, ali to besedo poznajo tudi najmlajši. Na I. OŠ Celje smo ugotovili, da tretješolci sicer ne vedo, kaj je korupcija, prav dobro pa razumejo goljufanje.
Kako bi bilo lepše praznovati zimske praznike, kot z odhodom na … počitnice! Letos bodo te trajale celih 11 dni in, kot so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Veliki Gaber, bodo prav zabavne! Novo zapadli sneg, sankanje, drsanje in postavljanje snežakov, v hiši pa vonj po svežih piškotih in svetlikanje novoletnih lučk, bodo tudi letos razveseljevale tako otroke kot tudi malo starejše. Med božično–novoletnimi počitnicami pa skozi dimnike pridejo tudi prav posebni obiski …
Kako bi bilo lepše praznovati zimske praznike, kot z odhodom na … počitnice! Letos bodo te trajale celih 11 dni in, kot so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Veliki Gaber, bodo prav zabavne! Novo zapadli sneg, sankanje, drsanje in postavljanje snežakov, v hiši pa vonj po svežih piškotih in svetlikanje novoletnih lučk, bodo tudi letos razveseljevale tako otroke kot tudi malo starejše. Med božično–novoletnimi počitnicami pa skozi dimnike pridejo tudi prav posebni obiski …
Skupaj s prazničnim časom marsikatere družine v roke vzamejo barvice, voščenke, flomastre in barvni papir ter s škaricami izrežejo in oblikujejo majhne knjižice. Na sprednjo stran najmlajši narišejo smrečico, okraske in jih posujejo z bleščicami, vanje pa zapišejo lepe misli, ki jih želijo predati najbližjim. Seveda, uganili ste, s tretješolci z OŠ Veliki Gaber, se je Sara Medved pogovarjala o izdelovanju in pisanju novoletnih voščilnic. Kako najmlajši najraje izdelajo voščilnice, s čim vse jih okrasijo in ali voščilnice raje naredijo sami ali jih kupijo? Odgovore izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!
Skupaj s prazničnim časom marsikatere družine v roke vzamejo barvice, voščenke, flomastre in barvni papir ter s škaricami izrežejo in oblikujejo majhne knjižice. Na sprednjo stran najmlajši narišejo smrečico, okraske in jih posujejo z bleščicami, vanje pa zapišejo lepe misli, ki jih želijo predati najbližjim. Seveda, uganili ste, s tretješolci z OŠ Veliki Gaber, se je Sara Medved pogovarjala o izdelovanju in pisanju novoletnih voščilnic. Kako najmlajši najraje izdelajo voščilnice, s čim vse jih okrasijo in ali voščilnice raje naredijo sami ali jih kupijo? Odgovore izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!
2. maja 1933 v škotskem časopisu Inverness Courier objavili članek, ki govori o nenavadnem opažanju na jezeru Loch Ness. Takrat je bila prvič omenjena jezerska pošast, ki nosi ljubko ime Nessie in s katero je povezanih mnogo legend in anekdot. In za dobro jutro smo šli tudi mi naravnost v Škotsko Višavje, k Aimee Todd, vodji marketinga v Loch Ness Centru.
2. maja 1933 v škotskem časopisu Inverness Courier objavili članek, ki govori o nenavadnem opažanju na jezeru Loch Ness. Takrat je bila prvič omenjena jezerska pošast, ki nosi ljubko ime Nessie in s katero je povezanih mnogo legend in anekdot. In za dobro jutro smo šli tudi mi naravnost v Škotsko Višavje, k Aimee Todd, vodji marketinga v Loch Ness Centru.
Predstavljamo najnovejše plošče iz svetovne jazzovske produkcije: Butcher Brown: Freeze Me (Brown) Frankfurt Radio Big Band: The Whell (Potter) Rufus Reid: Celebration (Reid) Melissa Stylianou: My One And Only Love (Mellin) Emmet Cohen: My Love Will Come Again (Cohen) Samara Joy: 'round Midnight (Monk) Miro Kadoić: Horoskop (Kadoić) Dee Dee Bridgewater: Caravan (Tizol) Dave Grusin: I'Ve Got Plenty of Nothing (Gershwin)
Predstavljamo najnovejše plošče iz svetovne jazzovske produkcije: Butcher Brown: Freeze Me (Brown) Frankfurt Radio Big Band: The Whell (Potter) Rufus Reid: Celebration (Reid) Melissa Stylianou: My One And Only Love (Mellin) Emmet Cohen: My Love Will Come Again (Cohen) Samara Joy: 'round Midnight (Monk) Miro Kadoić: Horoskop (Kadoić) Dee Dee Bridgewater: Caravan (Tizol) Dave Grusin: I'Ve Got Plenty of Nothing (Gershwin)
V teh zgodnjih jutrih človek težko vstane. »Tako rana ura in že tako svetlo« je v teh dneh pogosto na naših ustnicah. Naj bo zaželeno ali ne, vam, spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, želim, da bi bil to dolg in vesel dan. Samo pomislimo, kaj lahko danes vse postorimo, kam vse lahko gremo, kaj lahko preberemo ali, če drugega ne, vsaj pogledamo. Toliko stvari se nam obeta in toliko si danes lahko privoščimo. Hitro bi me lahko kdo obdolžil, da vas usmerjam k sebičnemu razmišljanju, da imate že dovolj reklam za dopust, ki nam vseskozi prigovarjajo, kaj naj bi si ne le lahko, ampak celo morali privoščiti. Moje uvodne besede naj bi izzvenele, kot da moramo misliti le nase. Kaj pa tisti, ki ne morejo niti vstati iz postelje, ki jim je noč minila v nenehnem pogledovanju na počasno uro in nemem pritoževanju, kdaj bo že vendar napočil dan, in tisti, ki so se zbudili v bolečinah? »Bi si upal tudi njim zaželeti vesel dan?« bi mi upravičeno lahko kdo očital. Seveda, kdo v teh toplih dneh bolj potrebuje veselje kot tisti, ki si niti ne morejo privoščiti trenutka brez bolečin in skrbi? Pa bi spet lahko priletel očitek, da je lahko meni, ko mi nič ne manjka in je zame vsako jutro največji napor odpreti oči, potem pa gre vse skoraj samo po sebi. V teh dneh, ko se vsi kam odpravljajo, priklenjeni na postelje pa so še bolj sami, je to jutranje voščilo prepoceni. A kaj nam pomaga tako moraliziranje! Tisti, ki si ne morejo privoščiti veselega jutra, ne bodo nič laže čakali novega dne. Prav zaradi njih moramo mi, ki lahko, izkoristiti današnji dan. Pri tem ne mislim na to, kar nas morda sem ter tja postavi pokonci. Ko namreč vidimo trpečega, onemoglega, bolnega, si sami pri sebi rečemo, da tako slabo nam pa vendar še ne gre. To je vseeno le sebična misel in v nemoči drugega iščemo le lastno potrditev. Vsem nam, ki zmoremo sami skrbeti zase, želim, da bi pomislili na preprosto in globoko dejstvo, o katerem sem pred kratkim prebral: »Bolni se kozarca vode, ki mu jo kdo da, manj razveseli kot pa nasmeha in veselega srca, ki ta kozarec spremljata.« Zato brž vstanimo, z nasmehom nasitimo prvega, ki ga srečamo. Odžejajmo danes z dobrim srcem tiste, ki jih srečamo. Dovolj je bolnih, ki imajo dovolj vode, a premalo dobre volje in veselja okrog sebe. Dan je dovolj dolg, dragi prijatelji, da zvečer ne bo v naši bližini nikogar več, ki bi moral zaspati z žalostjo v srcu.
V teh zgodnjih jutrih človek težko vstane. »Tako rana ura in že tako svetlo« je v teh dneh pogosto na naših ustnicah. Naj bo zaželeno ali ne, vam, spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, želim, da bi bil to dolg in vesel dan. Samo pomislimo, kaj lahko danes vse postorimo, kam vse lahko gremo, kaj lahko preberemo ali, če drugega ne, vsaj pogledamo. Toliko stvari se nam obeta in toliko si danes lahko privoščimo. Hitro bi me lahko kdo obdolžil, da vas usmerjam k sebičnemu razmišljanju, da imate že dovolj reklam za dopust, ki nam vseskozi prigovarjajo, kaj naj bi si ne le lahko, ampak celo morali privoščiti. Moje uvodne besede naj bi izzvenele, kot da moramo misliti le nase. Kaj pa tisti, ki ne morejo niti vstati iz postelje, ki jim je noč minila v nenehnem pogledovanju na počasno uro in nemem pritoževanju, kdaj bo že vendar napočil dan, in tisti, ki so se zbudili v bolečinah? »Bi si upal tudi njim zaželeti vesel dan?« bi mi upravičeno lahko kdo očital. Seveda, kdo v teh toplih dneh bolj potrebuje veselje kot tisti, ki si niti ne morejo privoščiti trenutka brez bolečin in skrbi? Pa bi spet lahko priletel očitek, da je lahko meni, ko mi nič ne manjka in je zame vsako jutro največji napor odpreti oči, potem pa gre vse skoraj samo po sebi. V teh dneh, ko se vsi kam odpravljajo, priklenjeni na postelje pa so še bolj sami, je to jutranje voščilo prepoceni. A kaj nam pomaga tako moraliziranje! Tisti, ki si ne morejo privoščiti veselega jutra, ne bodo nič laže čakali novega dne. Prav zaradi njih moramo mi, ki lahko, izkoristiti današnji dan. Pri tem ne mislim na to, kar nas morda sem ter tja postavi pokonci. Ko namreč vidimo trpečega, onemoglega, bolnega, si sami pri sebi rečemo, da tako slabo nam pa vendar še ne gre. To je vseeno le sebična misel in v nemoči drugega iščemo le lastno potrditev. Vsem nam, ki zmoremo sami skrbeti zase, želim, da bi pomislili na preprosto in globoko dejstvo, o katerem sem pred kratkim prebral: »Bolni se kozarca vode, ki mu jo kdo da, manj razveseli kot pa nasmeha in veselega srca, ki ta kozarec spremljata.« Zato brž vstanimo, z nasmehom nasitimo prvega, ki ga srečamo. Odžejajmo danes z dobrim srcem tiste, ki jih srečamo. Dovolj je bolnih, ki imajo dovolj vode, a premalo dobre volje in veselja okrog sebe. Dan je dovolj dolg, dragi prijatelji, da zvečer ne bo v naši bližini nikogar več, ki bi moral zaspati z žalostjo v srcu.
Wynton Marsalis & Richard Galliano: La Foule (A. Amato) Lia Pale: Diamonds And Pearls (mathias rüegg) Keith Jarrett: Sandu (Clifford Brown) Nicholas Payton: The Three Trumpeters (Nicholas Payton) Nancy Wilson: This Is All I Ask (Gordon Jenkins) Gary Burton: Bag's Groove (Milt Jackson) Eliane Elias: Fotografia (A.C. Jobim) Stan Getz & Kenny Barron: People Time (Benny Carter) Pat Metheny: Last Train Home (Pat Metheny) Sergio Mendez: Wave (Jobim)
Wynton Marsalis & Richard Galliano: La Foule (A. Amato) Lia Pale: Diamonds And Pearls (mathias rüegg) Keith Jarrett: Sandu (Clifford Brown) Nicholas Payton: The Three Trumpeters (Nicholas Payton) Nancy Wilson: This Is All I Ask (Gordon Jenkins) Gary Burton: Bag's Groove (Milt Jackson) Eliane Elias: Fotografia (A.C. Jobim) Stan Getz & Kenny Barron: People Time (Benny Carter) Pat Metheny: Last Train Home (Pat Metheny) Sergio Mendez: Wave (Jobim)
3. decembra praznujemo Ta veseli dan kulture, ko številne kulturne ustanove pripravljajo zanimiv in brezplačen program. Prvič smo obletnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna obeležili leta 2000, nas pa zanima kako dobro pa najmlajši iz Celja poznajo Franceta Prešerna?
3. decembra praznujemo Ta veseli dan kulture, ko številne kulturne ustanove pripravljajo zanimiv in brezplačen program. Prvič smo obletnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna obeležili leta 2000, nas pa zanima kako dobro pa najmlajši iz Celja poznajo Franceta Prešerna?
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V sredinem jutru smo gostili Mariborsko skupino Invite, kijo je leta 1999 ustanovil Boštjan Bračič. Spominja se, da so bili prvi koraki dokaj težavni, ker je v zasedbi želelo sodelovati veliko ljudi: "Številni izmed njih so bili moji dobri prijatelji, ki niso imeli pojma o glasbi. Takrat še nisem znal dati prednosti tovrstnemu znanju pred prijateljstvom, zato so bili naši prvi koncerti prava polomija. K sreči so vsi ti entuziasti kmalu uvideli, da morda ni najbolje, da sodelujejo v bendu. Jaz pa sem se kot ustanovitelj naučil, da je v vsakem bendu prva kakovost in šele potem vse preostalo. Danes Invite sestavljajo glasbeniki, ki so med seboj prijatelji," pove Boštjan.
V sredinem jutru smo gostili Mariborsko skupino Invite, kijo je leta 1999 ustanovil Boštjan Bračič. Spominja se, da so bili prvi koraki dokaj težavni, ker je v zasedbi želelo sodelovati veliko ljudi: "Številni izmed njih so bili moji dobri prijatelji, ki niso imeli pojma o glasbi. Takrat še nisem znal dati prednosti tovrstnemu znanju pred prijateljstvom, zato so bili naši prvi koncerti prava polomija. K sreči so vsi ti entuziasti kmalu uvideli, da morda ni najbolje, da sodelujejo v bendu. Jaz pa sem se kot ustanovitelj naučil, da je v vsakem bendu prva kakovost in šele potem vse preostalo. Danes Invite sestavljajo glasbeniki, ki so med seboj prijatelji," pove Boštjan.
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Midnight Indigo (Ellington) Caravan (Tizol) George Gershwin: That Certain Feeling (Gershwin) Dave Grusin: Fascinating Rhytm (Gershwin) Chet Baker: You'd Be So Nice To Come Home To (Porter) Samara Joy: 'Round Midnight (Monk) Bill Evans: Speak Low (Weill) Melissa Stylianou: Corcovado (Jobim) Michael Brecke/Herbie Hancock: Naima (Coltrane) mathias rüegg: The Lydian Cow (rüegg) Duo Aritmija - Tilen Stepišnik/Šemsudin Džopa: Merak (albanska ljudska) Keith Jarrett: Part VII (Jarrett)
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Midnight Indigo (Ellington) Caravan (Tizol) George Gershwin: That Certain Feeling (Gershwin) Dave Grusin: Fascinating Rhytm (Gershwin) Chet Baker: You'd Be So Nice To Come Home To (Porter) Samara Joy: 'Round Midnight (Monk) Bill Evans: Speak Low (Weill) Melissa Stylianou: Corcovado (Jobim) Michael Brecke/Herbie Hancock: Naima (Coltrane) mathias rüegg: The Lydian Cow (rüegg) Duo Aritmija - Tilen Stepišnik/Šemsudin Džopa: Merak (albanska ljudska) Keith Jarrett: Part VII (Jarrett)
Ker je bila 20. novembra obletnica sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah, 10. decembra pa praznujemo tudi svetovni dan človekovih pravic, smo se s tretješolci s I. osnovne šole Celje zaklepetali o tem, kako oni razumejo svoje pravice, katera jim je najpomembnejša in koliko poznajo tudi svoje dolžnosti.
Ker je bila 20. novembra obletnica sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah, 10. decembra pa praznujemo tudi svetovni dan človekovih pravic, smo se s tretješolci s I. osnovne šole Celje zaklepetali o tem, kako oni razumejo svoje pravice, katera jim je najpomembnejša in koliko poznajo tudi svoje dolžnosti.
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Christian McBride: Up Jumped Spring (Hubbard) Kurt Elling: Super Blue (Hubbard) Kandace Springs: Soul Eyes (Waldron) Alex Sipiagin: Sight (Sipiagin) Kenny Barron/Mulgrew Miller: Joy Spring (Brown) Home Run: Let's Hit It (Lenart Krečič) Artbeaters: Driftin' On Vis (Ugrin) Brad Mehldau: In The Kitchen (Mehldau) Stan Getz: It's You Or No One (Kahn) Oscar Peterson: Day By Day (Weston)
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Christian McBride: Up Jumped Spring (Hubbard) Kurt Elling: Super Blue (Hubbard) Kandace Springs: Soul Eyes (Waldron) Alex Sipiagin: Sight (Sipiagin) Kenny Barron/Mulgrew Miller: Joy Spring (Brown) Home Run: Let's Hit It (Lenart Krečič) Artbeaters: Driftin' On Vis (Ugrin) Brad Mehldau: In The Kitchen (Mehldau) Stan Getz: It's You Or No One (Kahn) Oscar Peterson: Day By Day (Weston)
Slovenijo je zajela navijaška evforija, ki jo ponavadi spodbudijo tudi uspehi naših športnikov. Tudi otroci s I. OŠ Celje radi in veliko navijajo. Nad katerim športom se navdušujejo, za kateri klub navijajo in kako glasni navijači so, izvemo v Dobro jutro, otroci.
Slovenijo je zajela navijaška evforija, ki jo ponavadi spodbudijo tudi uspehi naših športnikov. Tudi otroci s I. OŠ Celje radi in veliko navijajo. Nad katerim športom se navdušujejo, za kateri klub navijajo in kako glasni navijači so, izvemo v Dobro jutro, otroci.
Jesenski november vsako leto s seboj prinaša prav posebno veselje s praznovanjem grozdja in vina. Na 11. novembra se namreč po stari tradiciji zelo skrivnostno mošt spremeni v vino. Temu prazniku pravimo martinovo. Kdo je bil sveti Martin, zakaj se imenuje praznovanje ravno po njem in kako pravzaprav praznujemo ta nasmejani dan? Odgovore so s Saro Medved iskali drugošolci z OŠ Ledina v Ljubljani.
Jesenski november vsako leto s seboj prinaša prav posebno veselje s praznovanjem grozdja in vina. Na 11. novembra se namreč po stari tradiciji zelo skrivnostno mošt spremeni v vino. Temu prazniku pravimo martinovo. Kdo je bil sveti Martin, zakaj se imenuje praznovanje ravno po njem in kako pravzaprav praznujemo ta nasmejani dan? Odgovore so s Saro Medved iskali drugošolci z OŠ Ledina v Ljubljani.
Dobro jutro, drage poslušalke in cenjeni poslušalci! Danes mi kristjani praznujemo veliki petek in se spominjamo dneva, ko je Jezus po svetopisemskih zapisih trpel in umrl na križu. Vsakodnevna poročila redkokdaj minejo brez poročanja o nasilju in smrti. Sledijo si tako hitro, da sproti pozabimo, kaj se je zgodilo vsak dan. Zakaj pa se potem svet še vedno spominja smrti nekoga pred dva tisoč leti, kot da bi se zgodilo včeraj? Zdi se, da je Jezusova smrt za vedno spremenila podobo naše smrti. Če bi bila Kristusova smrt zadnje, kar bi se v zvezi z njim zgodilo na tem svetu, ne bi mogli reči o njem, da je Odrešenik sveta. V resnici gre v njegovem primeru za nekaj dosti večjega, o čemer apostol Pavel govori takole: On je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja. (Rim 4,25) Jezus je žrtveno Jagnje, ki odvzema greh sveta. (Jn 1,29). S svojo smrtjo na križu je vsem, ki vanj verujejo, priskrbel odrešenje! Dokaz za to, da njegova smrt res odvzema greh sveta, je njegovo vstajenje od mrtvih. V našem izkustvu se vera v vstajenje sooča z usodo smrti, ki ji je na milost in nemilost izročeno vse, kar živi. Vera v vstajenje je vera v Boga, vera tistih, ki živijo in trpijo. To je veliko upanje, ki nas tolaži in dviga. Nemočni in umirajoči Kristus je sprejel trpljenje in smrt in tako s svojim zgledom ustoličil zakon ljubezni, ki je močnejša kot vsaka druga sila na tem svetu. Kristusovo odrešenje ne prihaja iz trpljenja samega, ampak iz brezmejne ljubezni, s katero je sprejel trpljenje in smrt in se popolnoma daroval za nas. Te ljubezni ni mogoče ubiti ali je izničiti, ker je večna, ker je življenje samo. Obhajanje Velikega petka nas vedno znova vabi, da se s Kristusom tudi mi darujemo v Getsemaniju našega časa, da smo z njim v uri velike preizkušnje in se z njim prostovoljno in zavestno odločimo za daritev svojega življenja, da bi tudi mi enkrat lahko doživeli svojo veliko noč. Veliki petek nam vedno znova potrjuje, da je Kristus z nami tudi danes, v stiski naših velikih petkov, in skupaj z nami trpi in umira, da bomo tudi mi z njim vstali v novo življenje in ga lahko podarili tistim, ki nas potrebujejo. Vsem voščim vesele velikonočne praznike!
Dobro jutro, drage poslušalke in cenjeni poslušalci! Danes mi kristjani praznujemo veliki petek in se spominjamo dneva, ko je Jezus po svetopisemskih zapisih trpel in umrl na križu. Vsakodnevna poročila redkokdaj minejo brez poročanja o nasilju in smrti. Sledijo si tako hitro, da sproti pozabimo, kaj se je zgodilo vsak dan. Zakaj pa se potem svet še vedno spominja smrti nekoga pred dva tisoč leti, kot da bi se zgodilo včeraj? Zdi se, da je Jezusova smrt za vedno spremenila podobo naše smrti. Če bi bila Kristusova smrt zadnje, kar bi se v zvezi z njim zgodilo na tem svetu, ne bi mogli reči o njem, da je Odrešenik sveta. V resnici gre v njegovem primeru za nekaj dosti večjega, o čemer apostol Pavel govori takole: On je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja. (Rim 4,25) Jezus je žrtveno Jagnje, ki odvzema greh sveta. (Jn 1,29). S svojo smrtjo na križu je vsem, ki vanj verujejo, priskrbel odrešenje! Dokaz za to, da njegova smrt res odvzema greh sveta, je njegovo vstajenje od mrtvih. V našem izkustvu se vera v vstajenje sooča z usodo smrti, ki ji je na milost in nemilost izročeno vse, kar živi. Vera v vstajenje je vera v Boga, vera tistih, ki živijo in trpijo. To je veliko upanje, ki nas tolaži in dviga. Nemočni in umirajoči Kristus je sprejel trpljenje in smrt in tako s svojim zgledom ustoličil zakon ljubezni, ki je močnejša kot vsaka druga sila na tem svetu. Kristusovo odrešenje ne prihaja iz trpljenja samega, ampak iz brezmejne ljubezni, s katero je sprejel trpljenje in smrt in se popolnoma daroval za nas. Te ljubezni ni mogoče ubiti ali je izničiti, ker je večna, ker je življenje samo. Obhajanje Velikega petka nas vedno znova vabi, da se s Kristusom tudi mi darujemo v Getsemaniju našega časa, da smo z njim v uri velike preizkušnje in se z njim prostovoljno in zavestno odločimo za daritev svojega življenja, da bi tudi mi enkrat lahko doživeli svojo veliko noč. Veliki petek nam vedno znova potrjuje, da je Kristus z nami tudi danes, v stiski naših velikih petkov, in skupaj z nami trpi in umira, da bomo tudi mi z njim vstali v novo življenje in ga lahko podarili tistim, ki nas potrebujejo. Vsem voščim vesele velikonočne praznike!
Dragi prijatelji. Vsak dan je nov dan. Je kot nepopisan list papirja. Kaj bo na njem napisano, je odvisno od nas samih. Novice, ki jih preberemo v časopisu, morda jih slišimo na radiu ali jih vidimo na televiziji, nam jemljejo veselje in navdušenje. Dobivamo vtis, da vse propada. Nasilje, vojne so v vseh medijih. Ustvarja se vtis, da lahko samo z nasiljem rešujemo vse konflikte na svetu. Nasilje je najmočnejše orožje, ki ga ne more nič ustaviti. Če dobro premislimo, bomo videli, da ni nasilje najmočnejše. Dobrota je tista, ki na koncu vedno zmaga. Zdi se neverjetno, pa vendar drži. Ko sem po končani vojni v Bosni in Hercegovini obiskoval vasi in naselja, je bil prvi vtis moreč. Porušene hiše, razbite družine, uničena otroštva so bili rezultati več let trajajoče vojne in nasilja. Iz takega razmišljanja me vedno znova zdramijo besede malega fanta Josipa, ki mi je rekel: »Stric! A mi boš naredil hišo?« In res smo tisto poletje v grobem obnovili hišo za njegovo družino. In ko sem razmišljal o vseh teh porušenih hišah, se mi je utrnila misel: »Ali ni dobrota, ljubezen močnejša kot najbolj uničujoče orožje?« Ob vseh ruševinah dobi človek občutek, da je nasilje nemogoče ustaviti. Posledice nasilja so takoj vidne. Toda vsako nasilje slej ko prej izgubi ostrino, se utrudi, se izčrpa. V razvaline in v času vojne uničene hiše so se začeli vračati ljudje, ki so z dobroto in pomočjo dobrih ljudi obnovili porušene vasi. In v te vasi so se počasi spet vračali življenje, dobrota in prijaznost. Še kako drži misel, ki jo je že v 18. stoletju zapisal Edmund Burke: »Za zmago zla je treba le, da dobri ljudje ne ukrepajo!« Ni najpomembnejše, kar se dogaja okrog nas, pomembno je, kako znamo mi to sprejemati. In kakšen je naš odziv na slabo in zlo? Na nasilje lahko odgovorimo z nasiljem ali dobroto. Vse je odvisno od nas. Sad nasilja je nasilje, sad dobrote je dobrota. Naše besede in dejanja lahko prinašajo med ljudi razumevanje, sočutje, lahko pa povzročijo nasilje, nerazumevanje. In to ni nekaj novega. Že stoletja pred Kristusom je zapisano v Bibliji: »Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.« Vsak dan lahko z besedami spodbujamo in podpiramo druge. Svoje uho uporabimo, da prisluhnemo drug drugemu. In svet nenadoma postane drugačen tudi zaradi mene in tebe!
Dragi prijatelji. Vsak dan je nov dan. Je kot nepopisan list papirja. Kaj bo na njem napisano, je odvisno od nas samih. Novice, ki jih preberemo v časopisu, morda jih slišimo na radiu ali jih vidimo na televiziji, nam jemljejo veselje in navdušenje. Dobivamo vtis, da vse propada. Nasilje, vojne so v vseh medijih. Ustvarja se vtis, da lahko samo z nasiljem rešujemo vse konflikte na svetu. Nasilje je najmočnejše orožje, ki ga ne more nič ustaviti. Če dobro premislimo, bomo videli, da ni nasilje najmočnejše. Dobrota je tista, ki na koncu vedno zmaga. Zdi se neverjetno, pa vendar drži. Ko sem po končani vojni v Bosni in Hercegovini obiskoval vasi in naselja, je bil prvi vtis moreč. Porušene hiše, razbite družine, uničena otroštva so bili rezultati več let trajajoče vojne in nasilja. Iz takega razmišljanja me vedno znova zdramijo besede malega fanta Josipa, ki mi je rekel: »Stric! A mi boš naredil hišo?« In res smo tisto poletje v grobem obnovili hišo za njegovo družino. In ko sem razmišljal o vseh teh porušenih hišah, se mi je utrnila misel: »Ali ni dobrota, ljubezen močnejša kot najbolj uničujoče orožje?« Ob vseh ruševinah dobi človek občutek, da je nasilje nemogoče ustaviti. Posledice nasilja so takoj vidne. Toda vsako nasilje slej ko prej izgubi ostrino, se utrudi, se izčrpa. V razvaline in v času vojne uničene hiše so se začeli vračati ljudje, ki so z dobroto in pomočjo dobrih ljudi obnovili porušene vasi. In v te vasi so se počasi spet vračali življenje, dobrota in prijaznost. Še kako drži misel, ki jo je že v 18. stoletju zapisal Edmund Burke: »Za zmago zla je treba le, da dobri ljudje ne ukrepajo!« Ni najpomembnejše, kar se dogaja okrog nas, pomembno je, kako znamo mi to sprejemati. In kakšen je naš odziv na slabo in zlo? Na nasilje lahko odgovorimo z nasiljem ali dobroto. Vse je odvisno od nas. Sad nasilja je nasilje, sad dobrote je dobrota. Naše besede in dejanja lahko prinašajo med ljudi razumevanje, sočutje, lahko pa povzročijo nasilje, nerazumevanje. In to ni nekaj novega. Že stoletja pred Kristusom je zapisano v Bibliji: »Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.« Vsak dan lahko z besedami spodbujamo in podpiramo druge. Svoje uho uporabimo, da prisluhnemo drug drugemu. In svet nenadoma postane drugačen tudi zaradi mene in tebe!
Bilo je jutro na volilno nedeljo, ko smo volili predsednika države. Megleno jutro je zakrilo moje solze, ko sem po našem hribčku prihajala proti domu. Za menoj in neko družino se je končala zelo težka noč. Bedeli smo ob umirajočem mladem sinu, ki so ga predvčerajšnjim pripeljali iz bolnišnice, ker mu niso več imeli kaj pomagati, a zaradi premalo mest in premalo osebja so domačim svetovali, da je boljše, da imajo bolnika doma. Ob umirajočem sta bedela mati in oče. Gledala sta trpljenje svojega sina, ki sta ga že dobro poznala, saj sta pomagala pri negi že več mesecev. Njuno trpljenje je bilo še težje, ker na domu nismo imeli sredstev, s katerimi bi lahko umirajočemu pomagali. Ni mogel več požirati, a v bolnišnici je za svoje težave dobil le tablete, ki bi jih morali zdrobiti in mu jih dati. A on ni mogel več požirati … Kako sredi noči dobiti sirupe, kapljice, injekcije, ki bi ublažile njegovo trpljenje? Nismo imeli poti ne do lekarne ne do zdravil. Kot dolgoletna sodelavka v hiši Ljubhospic sem vedela, da obstajajo sredstva, ki bi pomagala, a jih nisem imela ne jaz ne najbližji svojci umirajočega. Celo noč smo z masažo, vlaženjem ust, obračanjem, odpiranjem oken delali kar smo lahko, a čas je polzel zelo zelo počasi skozi naše prste in naše srce … Ko smo izčrpali vse naše znanje in možnosti, smo morali poklicati urgenco in umirajočega odpeljati v bolnišnico, kjer je umrl dve uri po sprejemu … Je kaj takega sploh spodobno za jutranjo duhovno misel? Je, kajti to je glas, posojen njim, ki ne morejo več govoriti, ki so brez glasu – glas umirajočih, ki ne morejo umreti doma, kajti še zmeraj ni ne osebja ne zdravnikov ne načina, da zdravila, ki jih imamo, damo v dom umirajočega in pomagamo ne samo njemu, ampak celi njegovi družini. Danes so v Sloveniji volitve predsednika. Sto in tisoč besed bodo mediji uporabili za ta dogodek, sto in tisoč besed bo izrečenih v prazno, saj jih jutri ne bo nikjer več, odnesel jih bo veter v mesto, od koder ni vrnitve … A meni se zdi vse to tako prazno, puhlo in naj mi ne zamerijo vsi, ki se trudijo za zmago ali dobiček – vse je dim in mehurček, ki bo prej ali pozneje počil. Rajši stojim ob umirajočem mladem gospodu na zadnjo noč njegovega življenja in mu pomagam blažiti bolečine in lajšati slovo njegovih dragih … To je največje delo, večje od vseh volitev … Jutro po smrti dragega gospoda, ki ni videl ne poroke svojih otrok ne njihove mature … Jutro, ko je mati jokala in oče brez besed z okamnelim obrazom stal v megli … Jutro, ki je prišlo kot glas, klic, vpitje, prošnja: Dajte, zganite se, naredite nekaj, da s tem, kar imamo, pomagamo ljudem v najtežjih trenutkih! Jutro v Sloveniji, ko so bile pri nas predsedniške volitve …
Bilo je jutro na volilno nedeljo, ko smo volili predsednika države. Megleno jutro je zakrilo moje solze, ko sem po našem hribčku prihajala proti domu. Za menoj in neko družino se je končala zelo težka noč. Bedeli smo ob umirajočem mladem sinu, ki so ga predvčerajšnjim pripeljali iz bolnišnice, ker mu niso več imeli kaj pomagati, a zaradi premalo mest in premalo osebja so domačim svetovali, da je boljše, da imajo bolnika doma. Ob umirajočem sta bedela mati in oče. Gledala sta trpljenje svojega sina, ki sta ga že dobro poznala, saj sta pomagala pri negi že več mesecev. Njuno trpljenje je bilo še težje, ker na domu nismo imeli sredstev, s katerimi bi lahko umirajočemu pomagali. Ni mogel več požirati, a v bolnišnici je za svoje težave dobil le tablete, ki bi jih morali zdrobiti in mu jih dati. A on ni mogel več požirati … Kako sredi noči dobiti sirupe, kapljice, injekcije, ki bi ublažile njegovo trpljenje? Nismo imeli poti ne do lekarne ne do zdravil. Kot dolgoletna sodelavka v hiši Ljubhospic sem vedela, da obstajajo sredstva, ki bi pomagala, a jih nisem imela ne jaz ne najbližji svojci umirajočega. Celo noč smo z masažo, vlaženjem ust, obračanjem, odpiranjem oken delali kar smo lahko, a čas je polzel zelo zelo počasi skozi naše prste in naše srce … Ko smo izčrpali vse naše znanje in možnosti, smo morali poklicati urgenco in umirajočega odpeljati v bolnišnico, kjer je umrl dve uri po sprejemu … Je kaj takega sploh spodobno za jutranjo duhovno misel? Je, kajti to je glas, posojen njim, ki ne morejo več govoriti, ki so brez glasu – glas umirajočih, ki ne morejo umreti doma, kajti še zmeraj ni ne osebja ne zdravnikov ne načina, da zdravila, ki jih imamo, damo v dom umirajočega in pomagamo ne samo njemu, ampak celi njegovi družini. Danes so v Sloveniji volitve predsednika. Sto in tisoč besed bodo mediji uporabili za ta dogodek, sto in tisoč besed bo izrečenih v prazno, saj jih jutri ne bo nikjer več, odnesel jih bo veter v mesto, od koder ni vrnitve … A meni se zdi vse to tako prazno, puhlo in naj mi ne zamerijo vsi, ki se trudijo za zmago ali dobiček – vse je dim in mehurček, ki bo prej ali pozneje počil. Rajši stojim ob umirajočem mladem gospodu na zadnjo noč njegovega življenja in mu pomagam blažiti bolečine in lajšati slovo njegovih dragih … To je največje delo, večje od vseh volitev … Jutro po smrti dragega gospoda, ki ni videl ne poroke svojih otrok ne njihove mature … Jutro, ko je mati jokala in oče brez besed z okamnelim obrazom stal v megli … Jutro, ki je prišlo kot glas, klic, vpitje, prošnja: Dajte, zganite se, naredite nekaj, da s tem, kar imamo, pomagamo ljudem v najtežjih trenutkih! Jutro v Sloveniji, ko so bile pri nas predsedniške volitve …
Zakaj je pomembno, da ločujemo odpadke, ali je mogoče, da lahko odpadke tudi ponovno uporabimo in kakšen bi bil svet, če ljudje ne bi skrbeli za čisto in zdravo okolje, v katerem živimo? Odgovore na vsa ta vprašaja so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Poljane v Ljubljani.
Zakaj je pomembno, da ločujemo odpadke, ali je mogoče, da lahko odpadke tudi ponovno uporabimo in kakšen bi bil svet, če ljudje ne bi skrbeli za čisto in zdravo okolje, v katerem živimo? Odgovore na vsa ta vprašaja so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Poljane v Ljubljani.
Radijska hiša RTV Slovenija je domovanje zvoka. Zvoka, ki ga ustvarjajo predani novinarji v svojih oddajah in različnih novicah. Je domovanje studijev, montirnic in mikrofonov ter je prostor, ki ne pozna tišine. Ravno na današnji dan RTV Slovenija praznuje svoj poseben dan. Ob tej priložnosti je Sara Medved z drugošolci z OŠ Ledina raziskovala, kaj vse se lahko slišimo na radijskih valovih, kako poteka dan radijskih novinarjev ter katere pripomočke uporabljajo pri svojem delu.
Radijska hiša RTV Slovenija je domovanje zvoka. Zvoka, ki ga ustvarjajo predani novinarji v svojih oddajah in različnih novicah. Je domovanje studijev, montirnic in mikrofonov ter je prostor, ki ne pozna tišine. Ravno na današnji dan RTV Slovenija praznuje svoj poseben dan. Ob tej priložnosti je Sara Medved z drugošolci z OŠ Ledina raziskovala, kaj vse se lahko slišimo na radijskih valovih, kako poteka dan radijskih novinarjev ter katere pripomočke uporabljajo pri svojem delu.
V začetku oktobra so podelili najprestižnejše nagrade na področju znanosti - Nobelove nagrade, in sicer za medicino, fiziko, kemijo, književnost, mir in ekonomijo. Nagrada nosi ime po švedskem kemiku, inženirju in izumitelju, ki je po svoji smrti večji del svojega premoženja namenil vzpostavitvi in podeljevanju nagrade znanstvenikom, ne glede na njihovo državljanstvo. Alfred Nobel, izumitelj smodnika, se je rodil prav na današnji dan leta 1833, v svojem življenju pa je izdal tudi 350 drugih patentov. Polono Grilc je zanimalo, ali najmlajši sploh vedo, kaj je to Nobelova nagrada. Po odgovore se je odpravila na Osnovno šolo Domžale.
V začetku oktobra so podelili najprestižnejše nagrade na področju znanosti - Nobelove nagrade, in sicer za medicino, fiziko, kemijo, književnost, mir in ekonomijo. Nagrada nosi ime po švedskem kemiku, inženirju in izumitelju, ki je po svoji smrti večji del svojega premoženja namenil vzpostavitvi in podeljevanju nagrade znanstvenikom, ne glede na njihovo državljanstvo. Alfred Nobel, izumitelj smodnika, se je rodil prav na današnji dan leta 1833, v svojem življenju pa je izdal tudi 350 drugih patentov. Polono Grilc je zanimalo, ali najmlajši sploh vedo, kaj je to Nobelova nagrada. Po odgovore se je odpravila na Osnovno šolo Domžale.
Ko hodimo po pločniku, vozimo avtomobil ali pa na kolesu hitimo po sivi cesti, da ne bi zamudili pouka, smo udeleženci v prometu. Da bi vsi lahko prišli na svoj cilj varno in brez poškodb, pa moramo paziti tako nase kot na druge. Tega se zelo dobro zavedajo tudi drugošolci z OŠ Šentvid pri Stični, ki so Sari Medved povedali, kako se moramo v prometu obnašati, zakaj je pomembno, da nosimo svetla oblačila, kaj storiti, če se zgodi prometna nesreča in kdo jih pospremi čez prehod za pešce.
Ko hodimo po pločniku, vozimo avtomobil ali pa na kolesu hitimo po sivi cesti, da ne bi zamudili pouka, smo udeleženci v prometu. Da bi vsi lahko prišli na svoj cilj varno in brez poškodb, pa moramo paziti tako nase kot na druge. Tega se zelo dobro zavedajo tudi drugošolci z OŠ Šentvid pri Stični, ki so Sari Medved povedali, kako se moramo v prometu obnašati, zakaj je pomembno, da nosimo svetla oblačila, kaj storiti, če se zgodi prometna nesreča in kdo jih pospremi čez prehod za pešce.
Tako kot vsak oktober, so tudi letos študentje v ponedeljek vstopili v novo študijsko leto. Na visokošolske zavode se je v Sloveniji vpisalo okoli 65.180 študentov in študentk, od tega je 14.270 študentk in študentov, ki so prvič vpisani v 1. letnik prve stopnje. Najbolj zaželeni študijski programi so programi na področju športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti ter veterine. Pa najmlajši vedo, kdo so to študentje? In kaj počnejo? To je tokrat zanimalo Polono Grilc, ki se je po odgovore odpravila na II. Osnovno šolo v Celju.
Tako kot vsak oktober, so tudi letos študentje v ponedeljek vstopili v novo študijsko leto. Na visokošolske zavode se je v Sloveniji vpisalo okoli 65.180 študentov in študentk, od tega je 14.270 študentk in študentov, ki so prvič vpisani v 1. letnik prve stopnje. Najbolj zaželeni študijski programi so programi na področju športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti ter veterine. Pa najmlajši vedo, kdo so to študentje? In kaj počnejo? To je tokrat zanimalo Polono Grilc, ki se je po odgovore odpravila na II. Osnovno šolo v Celju.
Na svetu poznamo približno 7.000 jezikov, prevajalci so pa tisti, ki nam pomagajo premagovati zagate ob razumevanju tujih jezikov. Prav danes obeležujemo mednarodni dan prevajalcev, brez katerih bi precej težko prebrali kakšno tujo knjigo ali si ogledali tuj film, če ne bi bila prevedena ali podnaslovljen. Koliko jezikov poznajo tretješolci, katere jezike bi se najraje učili in kako bi izgledal svet, če bi vsi govorili zgolj en jezik, je na OŠ Poljane v Ljubljani preverila Sara Medved.
Na svetu poznamo približno 7.000 jezikov, prevajalci so pa tisti, ki nam pomagajo premagovati zagate ob razumevanju tujih jezikov. Prav danes obeležujemo mednarodni dan prevajalcev, brez katerih bi precej težko prebrali kakšno tujo knjigo ali si ogledali tuj film, če ne bi bila prevedena ali podnaslovljen. Koliko jezikov poznajo tretješolci, katere jezike bi se najraje učili in kako bi izgledal svet, če bi vsi govorili zgolj en jezik, je na OŠ Poljane v Ljubljani preverila Sara Medved.
Po dolgem šolskem dnevu nekateri otroci najraje sedejo pred računalnik in s prijatelji ali sami igrajo različne video igrice. Kaj kmalu se ena ali dve uri igranja prevesita v večurno zabavo, čas pa mineva kot bi mignil. Nekatere igre od nas zahtevajo tudi fizično premikanje, obstaja pa tudi marsikatera športna igra. Ob slovenskem dnevu športa pa smo najmlajše z OŠ Veliki Gaber povprašali, ali menijo, da je igranje video igric lahko tudi šport in ali tistim, ki plešejo, skačejo ali igrajo tenis s televizijo, ni potrebno obuti športnih copat in se zapoditi na igrišče s prijatelji.
Po dolgem šolskem dnevu nekateri otroci najraje sedejo pred računalnik in s prijatelji ali sami igrajo različne video igrice. Kaj kmalu se ena ali dve uri igranja prevesita v večurno zabavo, čas pa mineva kot bi mignil. Nekatere igre od nas zahtevajo tudi fizično premikanje, obstaja pa tudi marsikatera športna igra. Ob slovenskem dnevu športa pa smo najmlajše z OŠ Veliki Gaber povprašali, ali menijo, da je igranje video igric lahko tudi šport in ali tistim, ki plešejo, skačejo ali igrajo tenis s televizijo, ni potrebno obuti športnih copat in se zapoditi na igrišče s prijatelji.