Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ste danes že spili prvo kavo? Ali bo morda kmalu na vrsti že druga? Si kavo najraje skuhate kar sami doma ali vam je ljubše, da vam jo prijazno postrežejo v kavarni? V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki sledi, je Tadeja Bizilj skupaj s sogovornico, baristko Evo Bogdan, med drugim ugotavljala, kaj je osnova za dobro kavo, kakšno kavo pri nas najraje pijemo, kako se pripravi prava turška kava in kakšna je razlika med kapučinom in kavo z mlekom. Prisluhnimo …
Ste danes že spili prvo kavo? Ali bo morda kmalu na vrsti že druga? Si kavo najraje skuhate kar sami doma ali vam je ljubše, da vam jo prijazno postrežejo v kavarni? V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki sledi, je Tadeja Bizilj skupaj s sogovornico, baristko Evo Bogdan, med drugim ugotavljala, kaj je osnova za dobro kavo, kakšno kavo pri nas najraje pijemo, kako se pripravi prava turška kava in kakšna je razlika med kapučinom in kavo z mlekom. Prisluhnimo …
Z radijskim mikrofonom smo tokrat obiskali otroke skupine Ptički iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom. Povedali so, kakšna so njihova jutra in kdo jih zbudi, kaj imajo na krožniku za zajtrk in kdo jim doma pripravi najbolj okusno govejo juho in najboljše palačinke. V teh lepih majskih dneh se je marsikdo med vami že podal tudi na kolo, skiro, rolarje, tisti manjši pa na poganjalčka. Ste med njimi tudi vi? Kako poskrbite za varnost? Imate vedno na glavi čelado? In kako se obnašate na cesti, v prometu? Tudi o tem bomo povedali besedo ali dve v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Bodite z nami!
Z radijskim mikrofonom smo tokrat obiskali otroke skupine Ptički iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom. Povedali so, kakšna so njihova jutra in kdo jih zbudi, kaj imajo na krožniku za zajtrk in kdo jim doma pripravi najbolj okusno govejo juho in najboljše palačinke. V teh lepih majskih dneh se je marsikdo med vami že podal tudi na kolo, skiro, rolarje, tisti manjši pa na poganjalčka. Ste med njimi tudi vi? Kako poskrbite za varnost? Imate vedno na glavi čelado? In kako se obnašate na cesti, v prometu? Tudi o tem bomo povedali besedo ali dve v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Bodite z nami!
Že pred sončnim vzhodom smo poklicali Mateja Kranjca, "tajnika in deklico za vse" pri Godbi Zgornje Savinjske doline. O njihovi prvomajski budnici, pomenu le-tega za kraje in godbeniško dejavnost ter vtisih, ki so se nabrali v zadnjih skoraj štiri desetletjih, ko je sam godbenik.
Že pred sončnim vzhodom smo poklicali Mateja Kranjca, "tajnika in deklico za vse" pri Godbi Zgornje Savinjske doline. O njihovi prvomajski budnici, pomenu le-tega za kraje in godbeniško dejavnost ter vtisih, ki so se nabrali v zadnjih skoraj štiri desetletjih, ko je sam godbenik.
V tokratnem lokalnem času smo se povezali z našim novogoriškim studijem, od koder se nam je z zgodbami oglasila Eva Furlan. O kulturi, ki povezuje obe Gorici, do nove urbanistične zasnove Ajdovščine. Prav ta teden se je zaključila javna razprava o strateiji z amlade v občini Miren Kostanjevica. Po velikem požaru na Krasu leta 2022 se je veliko mladih vpisalo h gasilcem ali civilni zaščiti. Odpravili smo se tudi na Cerje in mladostno navdušenje zaznali tudi na tridnevnih intenzivnih delavnicah Startup izziv Popri.
V tokratnem lokalnem času smo se povezali z našim novogoriškim studijem, od koder se nam je z zgodbami oglasila Eva Furlan. O kulturi, ki povezuje obe Gorici, do nove urbanistične zasnove Ajdovščine. Prav ta teden se je zaključila javna razprava o strateiji z amlade v občini Miren Kostanjevica. Po velikem požaru na Krasu leta 2022 se je veliko mladih vpisalo h gasilcem ali civilni zaščiti. Odpravili smo se tudi na Cerje in mladostno navdušenje zaznali tudi na tridnevnih intenzivnih delavnicah Startup izziv Popri.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
Skupina Babilon nas je popeljala v pozna 90. in zgodnja 2000-ta leta. Krivi so za dobro glasbo, ki živi še danes, lepe spomine in eno res izjemno jutro ob kavi in kitari.
Skupina Babilon nas je popeljala v pozna 90. in zgodnja 2000-ta leta. Krivi so za dobro glasbo, ki živi še danes, lepe spomine in eno res izjemno jutro ob kavi in kitari.
Gilles Peterson je radijski voditelj, DJ in zbiratelj plošč, ki vodi tedensko sobotno oddajo na BBC Radio 6 Music. Vodi neodvisno založbo Brownswood Recordings in je ustanovitelj spletne radijske postaje Worldwide FM. Legendarni radijski voditelj, ki že desetletja širi glasbena obzorja na britanskem BBC-ju, je s svojim delovanjem navdih za generacije ljubiteljev dobre glasbe. Z Jernejem sta se srečala dopoldan, po njegovem nastopu na festivalu Ment, prav na svetovni dan radia.
Gilles Peterson je radijski voditelj, DJ in zbiratelj plošč, ki vodi tedensko sobotno oddajo na BBC Radio 6 Music. Vodi neodvisno založbo Brownswood Recordings in je ustanovitelj spletne radijske postaje Worldwide FM. Legendarni radijski voditelj, ki že desetletja širi glasbena obzorja na britanskem BBC-ju, je s svojim delovanjem navdih za generacije ljubiteljev dobre glasbe. Z Jernejem sta se srečala dopoldan, po njegovem nastopu na festivalu Ment, prav na svetovni dan radia.
Kako na kakovost našega spanca vplivajo zasloni? Ali je res, da je ženske potrebujejo več spanja kot moški? Lahko ukvarjanje z glasbo spremeni naše možgane? O nevrofiziologiji, spanju, glasbi in vsem vmes s Sašo Vipotnik, nevrologinjo na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo in glasbenico.
Kako na kakovost našega spanca vplivajo zasloni? Ali je res, da je ženske potrebujejo več spanja kot moški? Lahko ukvarjanje z glasbo spremeni naše možgane? O nevrofiziologiji, spanju, glasbi in vsem vmes s Sašo Vipotnik, nevrologinjo na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo in glasbenico.
Ob 4.12 je z ljubljanske železniške postaje krenil poseben navijaški vlak proti bavarski prestolnici, kjer se bo ob 15. uri odvijala nogometna tekma med Slovenijo in Srbijo na Evropskem prvenstvu v nogometu. Na vlaku je tudi športni novinar MMCja Toni Gruden, ki se nam je oglasil z nekaj vtisi in utripom.
Ob 4.12 je z ljubljanske železniške postaje krenil poseben navijaški vlak proti bavarski prestolnici, kjer se bo ob 15. uri odvijala nogometna tekma med Slovenijo in Srbijo na Evropskem prvenstvu v nogometu. Na vlaku je tudi športni novinar MMCja Toni Gruden, ki se nam je oglasil z nekaj vtisi in utripom.
Dobro jutro, cenjene poslušalke in poslušalci. Dva meni ljuba odlomka iz Svetega pisma sta v Matejevem in Lukovem evangeliju in imata naslov: Zaupanje in zaskrbljenost ter Skrb in strah. Navedla bom samo vrstico ali dve: »Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo,« (Mt 6,34) ter »Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.« (Lk 12,33–34) Besed Svetega pisma ne gre vedno razumeti dobesedno, kar pričajo tudi številne razlage strokovnjakov za biblična vprašanja, a te le redko kdo vzame v roke. Kako tudi ne, saj so včasih razlage celo debelejše od posameznih svetopisemskih knjig. Na citirane svetopisemske vrstice se spomnim vedno, kadar je moj dan težak in želim poiskati ravnovesje med delom in življenjem. V mislih imam tisto delo, ki polni mojo mošnjo. V preteklosti se je večkrat osušila, v njej tudi nikoli niso žvenketali zlatniki. Novci, ki so mi jih namenili, so bili bolj podobni Judeževim srebrnikom. A če gre verjeti svetopisemskim besedam, imam mošnjo, ki ne ostari in je neizčrpen zaklad v nebesih. Šele ko mi je znova uspelo vzpostaviti ravnotežje med življenjem in nalogami, ki so mi jih nalagali drugi, po večini s polnimi mošnjami, ne skrbim več za jutri. Upam, da niste pomislili, da živim iz dneva v dan. Za delo porabim ravno prav časa in srebrniki se spreminjajo v zlato, čeprav jih je mogoče manj kot v preteklosti. Tudi skrbi imam vsak dan več, sem pa tja se v moje kosti zaleze strah. Zato živim in delam za današnji dan. Odkar se je v moje življenje prikradla čedalje pogostejša in tiha spremljevalka starejših, še toliko bolj razumem svetopisemske besede: »… Ne skrbite za življenje, kaj boste jedli, in ne za telo, kaj boste oblekli. Saj je življenje več kot jed in telo več kot obleka.« (Mt 6,22–34) Tako se mi sestavljajo teden, mesec, leto … medtem ko je dnevu dovolj njegovo zlo. A poleg zla, ki pade nenadoma kot pomladni dež z neba v naše življenje in nas po večini najde nepripravljene, okrog nas raste še eno. Vaše in moje zlo. Tisto, ki ga sejemo sami. Tako jaz kot vi. Zlo sejemo na delovnem mestu, v družini, med prijatelji … In tako polnimo življenjske mošnje z zlatniki dvomljive vrednosti. Zato, ker nam nikoli ni dovolj in nas človeška zloba ničesar ne izuči. Seveda moramo v današnjem dnevu poskrbeti, da ne bomo lačni in goli hodili po svetu, saj bi nas kdo hitro razglasil za čudake ali bi nas celo kam odpeljali. Mogoče vam v današnjem jutru želim samo sporočiti, da bo dan že sam poskrbel za svojo težo, zato mu ne nalagajmo preveč. Pa še nekaj: lepa obleka in polna mošnja zlatnikov ne očistita umazanije naše duše. Tudi vbogajme ne.
Dobro jutro, cenjene poslušalke in poslušalci. Dva meni ljuba odlomka iz Svetega pisma sta v Matejevem in Lukovem evangeliju in imata naslov: Zaupanje in zaskrbljenost ter Skrb in strah. Navedla bom samo vrstico ali dve: »Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo,« (Mt 6,34) ter »Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.« (Lk 12,33–34) Besed Svetega pisma ne gre vedno razumeti dobesedno, kar pričajo tudi številne razlage strokovnjakov za biblična vprašanja, a te le redko kdo vzame v roke. Kako tudi ne, saj so včasih razlage celo debelejše od posameznih svetopisemskih knjig. Na citirane svetopisemske vrstice se spomnim vedno, kadar je moj dan težak in želim poiskati ravnovesje med delom in življenjem. V mislih imam tisto delo, ki polni mojo mošnjo. V preteklosti se je večkrat osušila, v njej tudi nikoli niso žvenketali zlatniki. Novci, ki so mi jih namenili, so bili bolj podobni Judeževim srebrnikom. A če gre verjeti svetopisemskim besedam, imam mošnjo, ki ne ostari in je neizčrpen zaklad v nebesih. Šele ko mi je znova uspelo vzpostaviti ravnotežje med življenjem in nalogami, ki so mi jih nalagali drugi, po večini s polnimi mošnjami, ne skrbim več za jutri. Upam, da niste pomislili, da živim iz dneva v dan. Za delo porabim ravno prav časa in srebrniki se spreminjajo v zlato, čeprav jih je mogoče manj kot v preteklosti. Tudi skrbi imam vsak dan več, sem pa tja se v moje kosti zaleze strah. Zato živim in delam za današnji dan. Odkar se je v moje življenje prikradla čedalje pogostejša in tiha spremljevalka starejših, še toliko bolj razumem svetopisemske besede: »… Ne skrbite za življenje, kaj boste jedli, in ne za telo, kaj boste oblekli. Saj je življenje več kot jed in telo več kot obleka.« (Mt 6,22–34) Tako se mi sestavljajo teden, mesec, leto … medtem ko je dnevu dovolj njegovo zlo. A poleg zla, ki pade nenadoma kot pomladni dež z neba v naše življenje in nas po večini najde nepripravljene, okrog nas raste še eno. Vaše in moje zlo. Tisto, ki ga sejemo sami. Tako jaz kot vi. Zlo sejemo na delovnem mestu, v družini, med prijatelji … In tako polnimo življenjske mošnje z zlatniki dvomljive vrednosti. Zato, ker nam nikoli ni dovolj in nas človeška zloba ničesar ne izuči. Seveda moramo v današnjem dnevu poskrbeti, da ne bomo lačni in goli hodili po svetu, saj bi nas kdo hitro razglasil za čudake ali bi nas celo kam odpeljali. Mogoče vam v današnjem jutru želim samo sporočiti, da bo dan že sam poskrbel za svojo težo, zato mu ne nalagajmo preveč. Pa še nekaj: lepa obleka in polna mošnja zlatnikov ne očistita umazanije naše duše. Tudi vbogajme ne.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
To je bilo res nežno jutro, polno balad, dobre kave, rogljičkov in še boljše glasbe. Jon Vitezič nas je tako nežno prebudil v še eno sredino jutro in ponovno pokazal, kako izjemen glasbenik je.
To je bilo res nežno jutro, polno balad, dobre kave, rogljičkov in še boljše glasbe. Jon Vitezič nas je tako nežno prebudil v še eno sredino jutro in ponovno pokazal, kako izjemen glasbenik je.
Od 22. januarja do 2. februarja 2024 na Filozofski fakulteti Ljubljana poteka intenzivni tečaj japonščine za začetnike, ki ga vodijo podiplomske študentke, namenjen pa je vsem, ki jih zanimata japonski jezik in kultura. Udeleženci osvojijo osnovne fraze, kot so “moje ime je” ali pa “dober tek”, spoznajo pa tudi nekaj značilnosti japonske kulture. Te nam v tokratni Radiosferi predstavijo predavateljici Nežka Kočevar in Momoe Kawahara ter njihova mentorica doc. dr. Nagisa Moritoki Škof.
Od 22. januarja do 2. februarja 2024 na Filozofski fakulteti Ljubljana poteka intenzivni tečaj japonščine za začetnike, ki ga vodijo podiplomske študentke, namenjen pa je vsem, ki jih zanimata japonski jezik in kultura. Udeleženci osvojijo osnovne fraze, kot so “moje ime je” ali pa “dober tek”, spoznajo pa tudi nekaj značilnosti japonske kulture. Te nam v tokratni Radiosferi predstavijo predavateljici Nežka Kočevar in Momoe Kawahara ter njihova mentorica doc. dr. Nagisa Moritoki Škof.
Oznanjam vam veliko veselje. Danes je božič. Prebujamo se v praznik, ki ga kristjani po vsem svetu obhajamo kot rojstni dan Besede večnega Boga, ki je bivala, še preden se je začel obstoj vesoljnega stvarstva, in si je v tihoti noči nadela našo, človeško naravo. Po Mariji, ki je žena iz neznatnega judovskega Nazareta, je v Jezusu Kristusu Bog postal izmed nas. Prišel je k nam, da ostane z nami in se od nas več ne odmakne. V božični noči si je Bog začel deliti z nami našo zemeljsko usodo. Postal je sopotnik našim korakom, v bolezni in zdravju, v sreči in nesreči – vse dni našega življenja. Znanilec njegovega prihoda je mir, ker on je Knez, ki nikomur ne grozi – samo blagruje; nikogar ne zavrne – vse blagoslavlja; nihče mu ni odvraten – vse ljubi. Veseli se vsakega. Prišel je zato, da bi poiskal izgubljene, ker mi ne najdemo poti do njih; da bi ozdravil bolne, ker drug jih ne more; da bi potolažil hudo žalostne, ker to zmore samo njegovo sočutje. Tudi on je živel sredi nemira in nevarnosti, sredi preganjanj in trpljenja. Ni se ustrašil. Delal je samo dobro, govoril je besede blagodejnosti, ki imajo moč rešitve. Še zmeraj trka na vsa vrata. Povsod želi biti doma. Rad bi nam dal svoj mir. Med nami je ustanovil majhno in skrito kraljestvo pravičnosti, miru in veselja, ki ni vidno, vendar je zelo učinkovito. To kraljestvo v sebi nosijo vsi, ki so delavci za mir. Čeprav se zdi, da so ga krivičnosti in vojne povsem poteptale, ga ni mogoče uničiti. Je namreč večno in z Božjo močjo. Nad njim ima oblast samo Bog. Novorojeni Bog nam je prišel povedat, naj nas ne bo strah. Kdor se mu zaupa in ga vzljubi, bo našel rešitev – ne na tem, ampak v njegovem blaženem svetu, kamor se je po grozovitem trpljenju in vstajenju od mrtvih vrnil, da nam pri sebi pripravi nesluteno čudovitost bivanja, ki nikdar več ne mine. Ob koncu zemeljskega popotovanja bomo potrkali na vrata tega blagodejnega sveta. Ne bomo razočarani, ker nam jih bo odprl Knez miru. Takrat nas bo spomnil, kako zelo je bil vesel, ko smo mu na božič odprli vrata svojega doma. Blagodejen, vesel in miren božič vam želim. Vse vas blagoslavljam z ljubeznijo novorojenega Boga: Očeta, Sina in Svetega Duha.
Oznanjam vam veliko veselje. Danes je božič. Prebujamo se v praznik, ki ga kristjani po vsem svetu obhajamo kot rojstni dan Besede večnega Boga, ki je bivala, še preden se je začel obstoj vesoljnega stvarstva, in si je v tihoti noči nadela našo, človeško naravo. Po Mariji, ki je žena iz neznatnega judovskega Nazareta, je v Jezusu Kristusu Bog postal izmed nas. Prišel je k nam, da ostane z nami in se od nas več ne odmakne. V božični noči si je Bog začel deliti z nami našo zemeljsko usodo. Postal je sopotnik našim korakom, v bolezni in zdravju, v sreči in nesreči – vse dni našega življenja. Znanilec njegovega prihoda je mir, ker on je Knez, ki nikomur ne grozi – samo blagruje; nikogar ne zavrne – vse blagoslavlja; nihče mu ni odvraten – vse ljubi. Veseli se vsakega. Prišel je zato, da bi poiskal izgubljene, ker mi ne najdemo poti do njih; da bi ozdravil bolne, ker drug jih ne more; da bi potolažil hudo žalostne, ker to zmore samo njegovo sočutje. Tudi on je živel sredi nemira in nevarnosti, sredi preganjanj in trpljenja. Ni se ustrašil. Delal je samo dobro, govoril je besede blagodejnosti, ki imajo moč rešitve. Še zmeraj trka na vsa vrata. Povsod želi biti doma. Rad bi nam dal svoj mir. Med nami je ustanovil majhno in skrito kraljestvo pravičnosti, miru in veselja, ki ni vidno, vendar je zelo učinkovito. To kraljestvo v sebi nosijo vsi, ki so delavci za mir. Čeprav se zdi, da so ga krivičnosti in vojne povsem poteptale, ga ni mogoče uničiti. Je namreč večno in z Božjo močjo. Nad njim ima oblast samo Bog. Novorojeni Bog nam je prišel povedat, naj nas ne bo strah. Kdor se mu zaupa in ga vzljubi, bo našel rešitev – ne na tem, ampak v njegovem blaženem svetu, kamor se je po grozovitem trpljenju in vstajenju od mrtvih vrnil, da nam pri sebi pripravi nesluteno čudovitost bivanja, ki nikdar več ne mine. Ob koncu zemeljskega popotovanja bomo potrkali na vrata tega blagodejnega sveta. Ne bomo razočarani, ker nam jih bo odprl Knez miru. Takrat nas bo spomnil, kako zelo je bil vesel, ko smo mu na božič odprli vrata svojega doma. Blagodejen, vesel in miren božič vam želim. Vse vas blagoslavljam z ljubeznijo novorojenega Boga: Očeta, Sina in Svetega Duha.
Dobro jutro. Iz Kremlja so sporočili, da se ruski predsednik Vladimir Putin ne bo udeležil načrtovanih mirovnih pogajanj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Carigradu. Medtem se bodo v Antalyi sešli zunanji ministri članic zveze Nato, ki bodo med drugim govorili tudi o dvigu obrambnih izdatkov. Drugi poudarki: - Dan slovenske vojske v znamenju zgodovinsko visokih vlaganj v oboroževanje - Vlada v parlamentarno proceduro pošilja dolgo pričakovani paket sodniške zakonodaje - Nogometaši Celja drugič do pokalnega naslova - Jasno bo s popoldanskimi krajevnimi plohami in nevihtami
Dobro jutro. Iz Kremlja so sporočili, da se ruski predsednik Vladimir Putin ne bo udeležil načrtovanih mirovnih pogajanj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Carigradu. Medtem se bodo v Antalyi sešli zunanji ministri članic zveze Nato, ki bodo med drugim govorili tudi o dvigu obrambnih izdatkov. Drugi poudarki: - Dan slovenske vojske v znamenju zgodovinsko visokih vlaganj v oboroževanje - Vlada v parlamentarno proceduro pošilja dolgo pričakovani paket sodniške zakonodaje - Nogometaši Celja drugič do pokalnega naslova - Jasno bo s popoldanskimi krajevnimi plohami in nevihtami
Slovenska veteranska avto-moto zveza praznuje 25 let. Ob tem danes na Vranskem pripravljajo vseslovensko srečanje starodobnikov. Pripravljajo tudi veliko parado z motorji Tomos, s katero bodo poskušali postaviti tudi Guinessov rekord. Za dobro jutro smo na Vransko poklicali vodjo pisarne SVAMZ, Natašo Grom Jerina.
Slovenska veteranska avto-moto zveza praznuje 25 let. Ob tem danes na Vranskem pripravljajo vseslovensko srečanje starodobnikov. Pripravljajo tudi veliko parado z motorji Tomos, s katero bodo poskušali postaviti tudi Guinessov rekord. Za dobro jutro smo na Vransko poklicali vodjo pisarne SVAMZ, Natašo Grom Jerina.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
Nežno jutro, ki se je do konca koncerta resnično razživelo. Peter Vode nas je ob kavi, klavirju in basu res dobro prebudil, obenem pa napisal še novo pesem za našo 80. obletnico. Preverite, kako je zvenela.
Nežno jutro, ki se je do konca koncerta resnično razživelo. Peter Vode nas je ob kavi, klavirju in basu res dobro prebudil, obenem pa napisal še novo pesem za našo 80. obletnico. Preverite, kako je zvenela.
Dragi prijatelji, vsak dan je nov dan. Je kot nepopisan list papirja. Kaj bo na njem napisano, je odvisno od nas samih. Novice, ki jih preberemo v časopisu, morda jih slišimo na radiu, ali jih vidimo na televiziji, nam jemljejo veselje in navdušenje. Dobivamo vtis, da vse propada. Nasilje, vojne so v vseh medijih. Ustvarja se vtis, da lahko samo z nasiljem rešujemo vse konflikte na svetu. Nasilje je najmočnejše orožje, ki ga ne more nič ustaviti. Če dobro premislimo, bomo videli, da ni nasilje najmočnejše. Dobrota je tista, ki na koncu vedno zmaga. Zdi se neverjetno, pa vendar drži. Ko sem po končani vojni v Bosni in Hercegovini obiskoval vasi in naselja, je bil prvi vtis moreč. Porušene hiše, razbite družine, uničena otroštva so bili rezultati več let trajajoče vojne in nasilja. Iz takega razmišljanja me vedno znova zdramijo besede malega fanta Josipa, ki mi je rekel: »Stric! A mi boš naredil hišo?« In res smo tisto poletje v grobem obnovili hišo za njegovo družino. In ko sem razmišljal o vseh teh porušenih hišah, se mi je utrnila misel: »Ali ni dobrota, ljubezen močnejša kot najbolj uničujoče orožje?« Ob vseh ruševinah dobi človek občutek, da je nasilje nemogoče ustaviti. Posledice nasilja so takoj vidne. Toda vsako nasilje slej ko prej izgubi ostrino, se utrudi, se izčrpa. V razvaline in v času vojne uničene hiše so se začeli vračati ljudje, ki so z dobroto in pomočjo dobrih ljudi obnovili porušene vasi. In v te vasi so se počasi spet vračali življenje, dobrota in prijaznost. Še kako drži misel, ki jo je že v 18. stoletju zapisal Edmund Burke: »Za zmago zla je potrebno le, da dobri ljudje ne ukrepajo!« Ni najpomembnejše, kar se dogaja okrog nas, pomembno je, kako znamo mi to sprejemati. In kakšen je naš odziv na slabo in zlo? Na nasilje lahko odgovorimo z nasiljem ali dobroto. Vse je odvisno od nas. Sad nasilja je nasilje, sad dobrote je dobrota. Naše besede in dejanja lahko prinašajo med ljudi razumevanje, sočutje, lahko pa povzročijo nasilje, nerazumevanje. In to ni nekaj novega. Že stoletja pred Kristusom je zapisano v Bibliji: »Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.« Vsak dan lahko z besedami spodbujamo in podpiramo druge. Svoje uho uporabimo, da prisluhnemo drug drugemu. In svet naenkrat postane drugačen tudi zaradi mene in tebe!
Dragi prijatelji, vsak dan je nov dan. Je kot nepopisan list papirja. Kaj bo na njem napisano, je odvisno od nas samih. Novice, ki jih preberemo v časopisu, morda jih slišimo na radiu, ali jih vidimo na televiziji, nam jemljejo veselje in navdušenje. Dobivamo vtis, da vse propada. Nasilje, vojne so v vseh medijih. Ustvarja se vtis, da lahko samo z nasiljem rešujemo vse konflikte na svetu. Nasilje je najmočnejše orožje, ki ga ne more nič ustaviti. Če dobro premislimo, bomo videli, da ni nasilje najmočnejše. Dobrota je tista, ki na koncu vedno zmaga. Zdi se neverjetno, pa vendar drži. Ko sem po končani vojni v Bosni in Hercegovini obiskoval vasi in naselja, je bil prvi vtis moreč. Porušene hiše, razbite družine, uničena otroštva so bili rezultati več let trajajoče vojne in nasilja. Iz takega razmišljanja me vedno znova zdramijo besede malega fanta Josipa, ki mi je rekel: »Stric! A mi boš naredil hišo?« In res smo tisto poletje v grobem obnovili hišo za njegovo družino. In ko sem razmišljal o vseh teh porušenih hišah, se mi je utrnila misel: »Ali ni dobrota, ljubezen močnejša kot najbolj uničujoče orožje?« Ob vseh ruševinah dobi človek občutek, da je nasilje nemogoče ustaviti. Posledice nasilja so takoj vidne. Toda vsako nasilje slej ko prej izgubi ostrino, se utrudi, se izčrpa. V razvaline in v času vojne uničene hiše so se začeli vračati ljudje, ki so z dobroto in pomočjo dobrih ljudi obnovili porušene vasi. In v te vasi so se počasi spet vračali življenje, dobrota in prijaznost. Še kako drži misel, ki jo je že v 18. stoletju zapisal Edmund Burke: »Za zmago zla je potrebno le, da dobri ljudje ne ukrepajo!« Ni najpomembnejše, kar se dogaja okrog nas, pomembno je, kako znamo mi to sprejemati. In kakšen je naš odziv na slabo in zlo? Na nasilje lahko odgovorimo z nasiljem ali dobroto. Vse je odvisno od nas. Sad nasilja je nasilje, sad dobrote je dobrota. Naše besede in dejanja lahko prinašajo med ljudi razumevanje, sočutje, lahko pa povzročijo nasilje, nerazumevanje. In to ni nekaj novega. Že stoletja pred Kristusom je zapisano v Bibliji: »Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.« Vsak dan lahko z besedami spodbujamo in podpiramo druge. Svoje uho uporabimo, da prisluhnemo drug drugemu. In svet naenkrat postane drugačen tudi zaradi mene in tebe!
September je mesec, ki opozarja na demenco. Danes bomo spoznali zgodbo para iz Mirna. Pri gospodu so se težave začele že zelo zgodaj, saj je bil star komaj 57 let, še vedno delovno aktiven. Diagnosticirali so mu frontotemporalno demenco. Gre za tiste vrste demenco, ki prizadene prednji in senčni reženj možganov. Morda je manj znana kot demenca pri Alzheimerjevi bolezni, a ima podobne simptome in je prav tako zelo pogosta. Ta oblika demence silovito vpliva na osebnost in vedenje, kar vodi v spremembe socialnega doživljanja, izgubo empatije in pomanjkanje samoobvladovanja. Pogosto prizadene govor, jezikovne spretnosti in motorične funkcije. To povzroči velike stiske, tako pri obolelih, ki začnejo izgubljati svojo osebnost, kot pri svojcih, ki to nemočno spremljajo. Pri 57 letih je ta bolezen prizadela danes 67-letnega Staša Šušmela iz Mirna. Mateja Grebenjak se je z zakoncema pogovarjala v atriju Hiše Dobre volje Miren. Stašo se je za kakšen trenutek nasmejal, se spontano zabaval z zaščito na snemalniku, morda tudi kaj razumel. Bil je miren in sproščen, a njegovo doživljanje sveta je očitno prizadeto. In pri mladih ljudeh je to še toliko bolj boleče - zanj in za Eleno, ki prav v ljubezni do Staša najde moč, da iz dneva v dan vztraja in obema omogoča čim bolj izpolnjeno življenje. Skupaj gresta na dopust, na sprehode s psom, v trgovino. Najlepše je, ko se pozdravita s poljubom. Demenca resda krade, a ljubezni ne more vzeti. Poslušajmo njuno zgodbo.
September je mesec, ki opozarja na demenco. Danes bomo spoznali zgodbo para iz Mirna. Pri gospodu so se težave začele že zelo zgodaj, saj je bil star komaj 57 let, še vedno delovno aktiven. Diagnosticirali so mu frontotemporalno demenco. Gre za tiste vrste demenco, ki prizadene prednji in senčni reženj možganov. Morda je manj znana kot demenca pri Alzheimerjevi bolezni, a ima podobne simptome in je prav tako zelo pogosta. Ta oblika demence silovito vpliva na osebnost in vedenje, kar vodi v spremembe socialnega doživljanja, izgubo empatije in pomanjkanje samoobvladovanja. Pogosto prizadene govor, jezikovne spretnosti in motorične funkcije. To povzroči velike stiske, tako pri obolelih, ki začnejo izgubljati svojo osebnost, kot pri svojcih, ki to nemočno spremljajo. Pri 57 letih je ta bolezen prizadela danes 67-letnega Staša Šušmela iz Mirna. Mateja Grebenjak se je z zakoncema pogovarjala v atriju Hiše Dobre volje Miren. Stašo se je za kakšen trenutek nasmejal, se spontano zabaval z zaščito na snemalniku, morda tudi kaj razumel. Bil je miren in sproščen, a njegovo doživljanje sveta je očitno prizadeto. In pri mladih ljudeh je to še toliko bolj boleče - zanj in za Eleno, ki prav v ljubezni do Staša najde moč, da iz dneva v dan vztraja in obema omogoča čim bolj izpolnjeno življenje. Skupaj gresta na dopust, na sprehode s psom, v trgovino. Najlepše je, ko se pozdravita s poljubom. Demenca resda krade, a ljubezni ne more vzeti. Poslušajmo njuno zgodbo.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V tokratno sredino jutro prihajajo štirje fantje, ki že s svojim imenom KVATROPIRCI povedo, da se ne branijo kakšne dobre pijače. V dobrem desetletju svojega delovanja so se s svojim odličnim petjem prikupili, tako mladim, kot tudi starejšim. Kako njihovi glasovi zvenijo zelo zgodaj zjutraj?
V tokratno sredino jutro prihajajo štirje fantje, ki že s svojim imenom KVATROPIRCI povedo, da se ne branijo kakšne dobre pijače. V dobrem desetletju svojega delovanja so se s svojim odličnim petjem prikupili, tako mladim, kot tudi starejšim. Kako njihovi glasovi zvenijo zelo zgodaj zjutraj?
Oče je bil delaven človek, ki je s svojim delom podpiral ženo in tri otroke. Ob delovniku se je skoraj vsak dan udeleževal še večernih tečajev. Upal je namreč, da si bo nekega dne našel bolje plačano službo. Razen ob nedeljah oče ni obedoval skupaj z družino. Zavzeto je študiral, da bi nekega dne družini s prisluženim denarjem omogočil boljše življenje. Ko se je kdo iz družine pritožil, da ne preživi dovolj časa z njimi, je oče razložil, da vse to dela za njih. Čeprav si je sam še kako želel več časa preživeti z družino. Končno je napočil dan pomembnega izpita, ki ga je oče opravil z odliko. Kmalu za tem mu je šef ponudil napredovanje, ki je vključevalo dobro plačo. Očetu so se izpolnile sanje, zdaj je lahko družini namenil nekaj malega razkošja, ki ga prej niso poznali: nove obleke, večerje v restavraciji, počitnice na tujem. Vendar družina tudi po napredovanju očeta ni videla nič več kot prej. Še naprej je trdo delal, da bi lahko napredoval še na višje delovno mesto. Da bi si zagotovil pogoje, se je vpisal na študij na univerzo. In ko je prišla beseda v družini na njegovo odstotnost, je oče spet poudaril, da to dela zanje. Očetov trud se je izplačal in spet je napredoval. Navdušen se je odločil, da bo najel kuhinjsko pomočnico, da bi ženo razbremenil gospodinjskih opravil. Tudi njihovo trisobno stanovanje se mu ni več zdelo primerno. Zato se je še bolj vrgel v delo, se še bolj dokazoval, da bi lahko še izboljšal svoj službeni položaj in družini privoščil še več. Družinski člani so ga videli še manj, dejansko je moral po novem spremljati pomembno stranko tudi ob nedeljah. In spet je družini pojasnjeval, da vse to dela zanje, da bi jim bilo bolje. Pa čeprav si je sam še kako želel biti z njimi. Ves očetov trud se je končno bogato poplačal in lahko je kupil čudovito hišo s pogledom na morje. Prvo nedeljo, ki so jo skupaj preživeli v novi hiši, je oče družini naznanil, da si ne bo več prizadeval za nova napredovanja. Od zdaj bo več časa namenil družini. Naslednje jutro se oče ni več zbudil. Kolikokrat smo slišali ali sami izgovorili stavek: »To delam zate.« Oče je to vsakič znova povedal svojim družinskim članom, dokler ni bilo prepozno. Za nas to jutro še ni prepozno, da živimo ljubezen tukaj in zdaj.
Oče je bil delaven človek, ki je s svojim delom podpiral ženo in tri otroke. Ob delovniku se je skoraj vsak dan udeleževal še večernih tečajev. Upal je namreč, da si bo nekega dne našel bolje plačano službo. Razen ob nedeljah oče ni obedoval skupaj z družino. Zavzeto je študiral, da bi nekega dne družini s prisluženim denarjem omogočil boljše življenje. Ko se je kdo iz družine pritožil, da ne preživi dovolj časa z njimi, je oče razložil, da vse to dela za njih. Čeprav si je sam še kako želel več časa preživeti z družino. Končno je napočil dan pomembnega izpita, ki ga je oče opravil z odliko. Kmalu za tem mu je šef ponudil napredovanje, ki je vključevalo dobro plačo. Očetu so se izpolnile sanje, zdaj je lahko družini namenil nekaj malega razkošja, ki ga prej niso poznali: nove obleke, večerje v restavraciji, počitnice na tujem. Vendar družina tudi po napredovanju očeta ni videla nič več kot prej. Še naprej je trdo delal, da bi lahko napredoval še na višje delovno mesto. Da bi si zagotovil pogoje, se je vpisal na študij na univerzo. In ko je prišla beseda v družini na njegovo odstotnost, je oče spet poudaril, da to dela zanje. Očetov trud se je izplačal in spet je napredoval. Navdušen se je odločil, da bo najel kuhinjsko pomočnico, da bi ženo razbremenil gospodinjskih opravil. Tudi njihovo trisobno stanovanje se mu ni več zdelo primerno. Zato se je še bolj vrgel v delo, se še bolj dokazoval, da bi lahko še izboljšal svoj službeni položaj in družini privoščil še več. Družinski člani so ga videli še manj, dejansko je moral po novem spremljati pomembno stranko tudi ob nedeljah. In spet je družini pojasnjeval, da vse to dela zanje, da bi jim bilo bolje. Pa čeprav si je sam še kako želel biti z njimi. Ves očetov trud se je končno bogato poplačal in lahko je kupil čudovito hišo s pogledom na morje. Prvo nedeljo, ki so jo skupaj preživeli v novi hiši, je oče družini naznanil, da si ne bo več prizadeval za nova napredovanja. Od zdaj bo več časa namenil družini. Naslednje jutro se oče ni več zbudil. Kolikokrat smo slišali ali sami izgovorili stavek: »To delam zate.« Oče je to vsakič znova povedal svojim družinskim članom, dokler ni bilo prepozno. Za nas to jutro še ni prepozno, da živimo ljubezen tukaj in zdaj.
Prvi poskusni praznik polente so v TD Ozeljan-Šmihel pripravili že leta 1993, od leta 2004 pa redno vsako leto prvo nedeljo v juliju kuhajo polento »po starem« - v kotlu na ognju. Med najstarejšimi člani društva je tudi Marjan Živec. Dobra polenta se mora kuhati vsaj 30-45 minut. V Ozeljanu sicer pripravljajo tri vrste polente – rumeno, belo in krompirjevo.
Prvi poskusni praznik polente so v TD Ozeljan-Šmihel pripravili že leta 1993, od leta 2004 pa redno vsako leto prvo nedeljo v juliju kuhajo polento »po starem« - v kotlu na ognju. Med najstarejšimi člani društva je tudi Marjan Živec. Dobra polenta se mora kuhati vsaj 30-45 minut. V Ozeljanu sicer pripravljajo tri vrste polente – rumeno, belo in krompirjevo.
Današnja 13. etapa dirke po Italiji se je po 180 kilometrih končala v Vicenzi, mestu v Benečiji, od koder bo karavana pot proti Sloveniji nadaljevala jutri. Slovenski atleti in atletinje pa so dobro pripravljeni vstopili v novo tekmovalno sezono. Na Ptuju so predstavili svoja pričakovanja in cilje pred začetkom mednarodne lige.
Današnja 13. etapa dirke po Italiji se je po 180 kilometrih končala v Vicenzi, mestu v Benečiji, od koder bo karavana pot proti Sloveniji nadaljevala jutri. Slovenski atleti in atletinje pa so dobro pripravljeni vstopili v novo tekmovalno sezono. Na Ptuju so predstavili svoja pričakovanja in cilje pred začetkom mednarodne lige.
Lepo majsko jutro. Sonce je pozlatilo nebo, trava je dvignila svoje mokre cvetove in zazelenela z najbolj zeleno barvo na svetu, ptice so v gručah začele izvajati svoj neponovljivi jutranji koncert! Toliko sonca, toliko upanja, veselja, da te kar vrže iz postelje. Potem pa … stopim pred ogledalo in se zazrem v obraz, ki me gleda. Obraz, ki ni nič podoben cvetočemu maju, obraz, ki je zjutraj ves prepreden z malimi in večjimi gubami in gubicami, lasje, ki so na sencih začeli počasi, toda vztrajno siveti, veke, ki so se povesile, podbradek, ki raste in raste… Ja, staram se, cvetoča pomlad je zunaj, toda človeški obraz se spreminja in se ne obnavlja z vsako pomladjo kot narava, ampak z vsakim novim rojstnim dnevom doda kašno starostno spremembo. In tako se nehote spomnim na velike napore mnogih ljudi, posebej žena, posebej tistih v javnosti, ki jih gledamo na vse mogočih zaslonih in plakatih. Kaj vse naredijo, da bi čim dlje ostale mlade, zanosne, cvetoče in sijoče. Kako močna industrija stoji za temi ženskimi željami po večni mladosti in nespremenljivi lepoti! Nehote se nasmehnem. Ne želim biti del tega sveta, ki ne dovoli, da je videti drugače kot pred dvajsetimi leti! Ne želim biti del sveta, ki občuduje ženo predvsem zato, ker je čim dlje časa mlada in sijoča, ki je tudi pri šestdesetih videti kot pri dvajsetih! Mislim, da bi si žene morale izbojevati pravico do starosti, do tega, da so lahko tudi stare. Da so pri šestdesetih enako vredne, tudi če niso več poskočne in cvetoče, tudi če imajo deset gub na obrazu več kot pred enim letom in tudi če so njihovi lasje vse bolj sijoče srebro. Lepota žene, tista prava lepota, o kateri govori Sveto pismo, ni v zunanji podobi. Lepota žene je v njenem srcu, v njenih dejanjih in besedah. Vprašajte otroke, vnuke, tudi mlade! Ali imajo manj radi svoje mame in babice, ko se postarajo in jih ne morejo več uloviti na dvorišču? Oni vedo, da pravo lepoto daje ljubezen, tista tako sijoča in cvetoča ljubezen, ki jo rodi materinstvo, vendar zna žensko srce, tudi če ni telesna mati, vzljubiti tako kot nobeno drugo srce. Obrnem ogledalo narobe in se glasno zasmejem. Dovolite mi, da sem danes stara toliko, kot sem, toda moje srce je ostalo mlado, zato vas ljubim enako kot pred dvajsetimi ali tudi petdesetimi leti. Dobro jutro, moja starost!
Lepo majsko jutro. Sonce je pozlatilo nebo, trava je dvignila svoje mokre cvetove in zazelenela z najbolj zeleno barvo na svetu, ptice so v gručah začele izvajati svoj neponovljivi jutranji koncert! Toliko sonca, toliko upanja, veselja, da te kar vrže iz postelje. Potem pa … stopim pred ogledalo in se zazrem v obraz, ki me gleda. Obraz, ki ni nič podoben cvetočemu maju, obraz, ki je zjutraj ves prepreden z malimi in večjimi gubami in gubicami, lasje, ki so na sencih začeli počasi, toda vztrajno siveti, veke, ki so se povesile, podbradek, ki raste in raste… Ja, staram se, cvetoča pomlad je zunaj, toda človeški obraz se spreminja in se ne obnavlja z vsako pomladjo kot narava, ampak z vsakim novim rojstnim dnevom doda kašno starostno spremembo. In tako se nehote spomnim na velike napore mnogih ljudi, posebej žena, posebej tistih v javnosti, ki jih gledamo na vse mogočih zaslonih in plakatih. Kaj vse naredijo, da bi čim dlje ostale mlade, zanosne, cvetoče in sijoče. Kako močna industrija stoji za temi ženskimi željami po večni mladosti in nespremenljivi lepoti! Nehote se nasmehnem. Ne želim biti del tega sveta, ki ne dovoli, da je videti drugače kot pred dvajsetimi leti! Ne želim biti del sveta, ki občuduje ženo predvsem zato, ker je čim dlje časa mlada in sijoča, ki je tudi pri šestdesetih videti kot pri dvajsetih! Mislim, da bi si žene morale izbojevati pravico do starosti, do tega, da so lahko tudi stare. Da so pri šestdesetih enako vredne, tudi če niso več poskočne in cvetoče, tudi če imajo deset gub na obrazu več kot pred enim letom in tudi če so njihovi lasje vse bolj sijoče srebro. Lepota žene, tista prava lepota, o kateri govori Sveto pismo, ni v zunanji podobi. Lepota žene je v njenem srcu, v njenih dejanjih in besedah. Vprašajte otroke, vnuke, tudi mlade! Ali imajo manj radi svoje mame in babice, ko se postarajo in jih ne morejo več uloviti na dvorišču? Oni vedo, da pravo lepoto daje ljubezen, tista tako sijoča in cvetoča ljubezen, ki jo rodi materinstvo, vendar zna žensko srce, tudi če ni telesna mati, vzljubiti tako kot nobeno drugo srce. Obrnem ogledalo narobe in se glasno zasmejem. Dovolite mi, da sem danes stara toliko, kot sem, toda moje srce je ostalo mlado, zato vas ljubim enako kot pred dvajsetimi ali tudi petdesetimi leti. Dobro jutro, moja starost!
Dobro jutro, drage poslušalke in cenjeni poslušalci! Vrlina, ki ne obljublja le zmanjšanje stresa, pač pa tudi pripomore, da raziskujemo življenje, to nepredvidljivo in barvito potovanje, ki ga vsak dan aktivno soustvarjamo, je čuječnost. To je pojem, ki označuje sprejemajoče zavedanje doživljanja v sedanjem trenutku. Sekularizirana čuječnost, ki jo v današnji družbi najpogosteje srečamo, se usmerja predvsem na lastno osebo tistega, ki čuječnost prakticira in je zato po navadi osiromašena duhovnih in etičnih poudarkov. Čuječnost pa pritegne tudi marsikaterega kristjana, saj obljublja več miru in duhovne vedrine, boljše medosebne odnose ter večjo učinkovitost pri delu. Sodeč po izkušnjah ter raziskavah, krščanska čuječnost lahko pripomore, da kristjani v sedanjem svetu svojo vero živimo še bolj pristno in srčno. Ne le v svojem prepričanju ali z ustnicami, temveč izkustveno, v vseh razsežnostih svojega bitja: duhovni, duševni, telesni in družbeni. V kar največji povezanosti z Bogom, njegovim stvarstvom, s seboj in svojim bližnjim. Prav tukaj in prav zdaj lahko zavestno oblikujemo svoje izkušnje, se pogumno soočamo z izzivi in najdemo lepoto življenja v vsakem trenutku. Kajti življenje ni le nekaj, kar se nam dogaja; življenje je platno, na katerega vsak dan zavestno rišemo svojo zgodbo v odnosu do Boga in do človeka ter do celotnega Božjega stvarstva.
Dobro jutro, drage poslušalke in cenjeni poslušalci! Vrlina, ki ne obljublja le zmanjšanje stresa, pač pa tudi pripomore, da raziskujemo življenje, to nepredvidljivo in barvito potovanje, ki ga vsak dan aktivno soustvarjamo, je čuječnost. To je pojem, ki označuje sprejemajoče zavedanje doživljanja v sedanjem trenutku. Sekularizirana čuječnost, ki jo v današnji družbi najpogosteje srečamo, se usmerja predvsem na lastno osebo tistega, ki čuječnost prakticira in je zato po navadi osiromašena duhovnih in etičnih poudarkov. Čuječnost pa pritegne tudi marsikaterega kristjana, saj obljublja več miru in duhovne vedrine, boljše medosebne odnose ter večjo učinkovitost pri delu. Sodeč po izkušnjah ter raziskavah, krščanska čuječnost lahko pripomore, da kristjani v sedanjem svetu svojo vero živimo še bolj pristno in srčno. Ne le v svojem prepričanju ali z ustnicami, temveč izkustveno, v vseh razsežnostih svojega bitja: duhovni, duševni, telesni in družbeni. V kar največji povezanosti z Bogom, njegovim stvarstvom, s seboj in svojim bližnjim. Prav tukaj in prav zdaj lahko zavestno oblikujemo svoje izkušnje, se pogumno soočamo z izzivi in najdemo lepoto življenja v vsakem trenutku. Kajti življenje ni le nekaj, kar se nam dogaja; življenje je platno, na katerega vsak dan zavestno rišemo svojo zgodbo v odnosu do Boga in do človeka ter do celotnega Božjega stvarstva.
Samo še dan nas loči od zaključka leta 2023 in s tem je čas, da se še zadnjič ozremo na iztekajoče se leto v zadnji letošnji oddaji Dobro jutro, otroci! Tako po svetu kot v Sloveniji se je v tem letu zvrstilo veliko dogodkov, od poplav do uvrstitve naših košarkarjev na Evropsko prvenstvo. Sara Medved je obiskala tretješolce z OŠ Trebnje, ki so ji povedali, po čem si bodo oni zapomnili iztekajoče se leto, kaj jih je leto, ki se končuje novega naučilo, kaj so novega spoznali in tudi to, kakšne cilje so si zadali za prihodnje leto.
Samo še dan nas loči od zaključka leta 2023 in s tem je čas, da se še zadnjič ozremo na iztekajoče se leto v zadnji letošnji oddaji Dobro jutro, otroci! Tako po svetu kot v Sloveniji se je v tem letu zvrstilo veliko dogodkov, od poplav do uvrstitve naših košarkarjev na Evropsko prvenstvo. Sara Medved je obiskala tretješolce z OŠ Trebnje, ki so ji povedali, po čem si bodo oni zapomnili iztekajoče se leto, kaj jih je leto, ki se končuje novega naučilo, kaj so novega spoznali in tudi to, kakšne cilje so si zadali za prihodnje leto.
Predstavljamo najnovejše plošče iz svetovne jazzovske produkcije: Butcher Brown: Freeze Me (Brown) Frankfurt Radio Big Band: The Whell (Potter) Rufus Reid: Celebration (Reid) Melissa Stylianou: My One And Only Love (Mellin) Emmet Cohen: My Love Will Come Again (Cohen) Samara Joy: 'round Midnight (Monk) Miro Kadoić: Horoskop (Kadoić) Dee Dee Bridgewater: Caravan (Tizol) Dave Grusin: I'Ve Got Plenty of Nothing (Gershwin)
Predstavljamo najnovejše plošče iz svetovne jazzovske produkcije: Butcher Brown: Freeze Me (Brown) Frankfurt Radio Big Band: The Whell (Potter) Rufus Reid: Celebration (Reid) Melissa Stylianou: My One And Only Love (Mellin) Emmet Cohen: My Love Will Come Again (Cohen) Samara Joy: 'round Midnight (Monk) Miro Kadoić: Horoskop (Kadoić) Dee Dee Bridgewater: Caravan (Tizol) Dave Grusin: I'Ve Got Plenty of Nothing (Gershwin)
Wynton Marsalis & Richard Galliano: La Foule (A. Amato) Lia Pale: Diamonds And Pearls (mathias rüegg) Keith Jarrett: Sandu (Clifford Brown) Nicholas Payton: The Three Trumpeters (Nicholas Payton) Nancy Wilson: This Is All I Ask (Gordon Jenkins) Gary Burton: Bag's Groove (Milt Jackson) Eliane Elias: Fotografia (A.C. Jobim) Stan Getz & Kenny Barron: People Time (Benny Carter) Pat Metheny: Last Train Home (Pat Metheny) Sergio Mendez: Wave (Jobim)
Wynton Marsalis & Richard Galliano: La Foule (A. Amato) Lia Pale: Diamonds And Pearls (mathias rüegg) Keith Jarrett: Sandu (Clifford Brown) Nicholas Payton: The Three Trumpeters (Nicholas Payton) Nancy Wilson: This Is All I Ask (Gordon Jenkins) Gary Burton: Bag's Groove (Milt Jackson) Eliane Elias: Fotografia (A.C. Jobim) Stan Getz & Kenny Barron: People Time (Benny Carter) Pat Metheny: Last Train Home (Pat Metheny) Sergio Mendez: Wave (Jobim)
Generalna skupščina Združenih narodov je 9. december razglasila za mednarodni dan boja proti korupciji. Na ta dan leta 2003 je bila namreč v Mehiki sprejeta Konvencija združenih narodov proti korupciji. In če odrasli razumemo korupcijo kot kršitev dolžnega ravnanja in zlorabo položaja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega, naj je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, ali to besedo poznajo tudi najmlajši. Na I. OŠ Celje smo ugotovili, da tretješolci sicer ne vedo, kaj je korupcija, prav dobro pa razumejo goljufanje.
Generalna skupščina Združenih narodov je 9. december razglasila za mednarodni dan boja proti korupciji. Na ta dan leta 2003 je bila namreč v Mehiki sprejeta Konvencija združenih narodov proti korupciji. In če odrasli razumemo korupcijo kot kršitev dolžnega ravnanja in zlorabo položaja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega, naj je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, ali to besedo poznajo tudi najmlajši. Na I. OŠ Celje smo ugotovili, da tretješolci sicer ne vedo, kaj je korupcija, prav dobro pa razumejo goljufanje.
Kako bi bilo lepše praznovati zimske praznike, kot z odhodom na … počitnice! Letos bodo te trajale celih 11 dni in, kot so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Veliki Gaber, bodo prav zabavne! Novo zapadli sneg, sankanje, drsanje in postavljanje snežakov, v hiši pa vonj po svežih piškotih in svetlikanje novoletnih lučk, bodo tudi letos razveseljevale tako otroke kot tudi malo starejše. Med božično–novoletnimi počitnicami pa skozi dimnike pridejo tudi prav posebni obiski …
Kako bi bilo lepše praznovati zimske praznike, kot z odhodom na … počitnice! Letos bodo te trajale celih 11 dni in, kot so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Veliki Gaber, bodo prav zabavne! Novo zapadli sneg, sankanje, drsanje in postavljanje snežakov, v hiši pa vonj po svežih piškotih in svetlikanje novoletnih lučk, bodo tudi letos razveseljevale tako otroke kot tudi malo starejše. Med božično–novoletnimi počitnicami pa skozi dimnike pridejo tudi prav posebni obiski …
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Midnight Indigo (Ellington) Caravan (Tizol) George Gershwin: That Certain Feeling (Gershwin) Dave Grusin: Fascinating Rhytm (Gershwin) Chet Baker: You'd Be So Nice To Come Home To (Porter) Samara Joy: 'Round Midnight (Monk) Bill Evans: Speak Low (Weill) Melissa Stylianou: Corcovado (Jobim) Michael Brecke/Herbie Hancock: Naima (Coltrane) mathias rüegg: The Lydian Cow (rüegg) Duo Aritmija - Tilen Stepišnik/Šemsudin Džopa: Merak (albanska ljudska) Keith Jarrett: Part VII (Jarrett)
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Midnight Indigo (Ellington) Caravan (Tizol) George Gershwin: That Certain Feeling (Gershwin) Dave Grusin: Fascinating Rhytm (Gershwin) Chet Baker: You'd Be So Nice To Come Home To (Porter) Samara Joy: 'Round Midnight (Monk) Bill Evans: Speak Low (Weill) Melissa Stylianou: Corcovado (Jobim) Michael Brecke/Herbie Hancock: Naima (Coltrane) mathias rüegg: The Lydian Cow (rüegg) Duo Aritmija - Tilen Stepišnik/Šemsudin Džopa: Merak (albanska ljudska) Keith Jarrett: Part VII (Jarrett)
Skupaj s prazničnim časom marsikatere družine v roke vzamejo barvice, voščenke, flomastre in barvni papir ter s škaricami izrežejo in oblikujejo majhne knjižice. Na sprednjo stran najmlajši narišejo smrečico, okraske in jih posujejo z bleščicami, vanje pa zapišejo lepe misli, ki jih želijo predati najbližjim. Seveda, uganili ste, s tretješolci z OŠ Veliki Gaber, se je Sara Medved pogovarjala o izdelovanju in pisanju novoletnih voščilnic. Kako najmlajši najraje izdelajo voščilnice, s čim vse jih okrasijo in ali voščilnice raje naredijo sami ali jih kupijo? Odgovore izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!
Skupaj s prazničnim časom marsikatere družine v roke vzamejo barvice, voščenke, flomastre in barvni papir ter s škaricami izrežejo in oblikujejo majhne knjižice. Na sprednjo stran najmlajši narišejo smrečico, okraske in jih posujejo z bleščicami, vanje pa zapišejo lepe misli, ki jih želijo predati najbližjim. Seveda, uganili ste, s tretješolci z OŠ Veliki Gaber, se je Sara Medved pogovarjala o izdelovanju in pisanju novoletnih voščilnic. Kako najmlajši najraje izdelajo voščilnice, s čim vse jih okrasijo in ali voščilnice raje naredijo sami ali jih kupijo? Odgovore izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Christian McBride: Up Jumped Spring (Hubbard) Kurt Elling: Super Blue (Hubbard) Kandace Springs: Soul Eyes (Waldron) Alex Sipiagin: Sight (Sipiagin) Kenny Barron/Mulgrew Miller: Joy Spring (Brown) Home Run: Let's Hit It (Lenart Krečič) Artbeaters: Driftin' On Vis (Ugrin) Brad Mehldau: In The Kitchen (Mehldau) Stan Getz: It's You Or No One (Kahn) Oscar Peterson: Day By Day (Weston)
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Christian McBride: Up Jumped Spring (Hubbard) Kurt Elling: Super Blue (Hubbard) Kandace Springs: Soul Eyes (Waldron) Alex Sipiagin: Sight (Sipiagin) Kenny Barron/Mulgrew Miller: Joy Spring (Brown) Home Run: Let's Hit It (Lenart Krečič) Artbeaters: Driftin' On Vis (Ugrin) Brad Mehldau: In The Kitchen (Mehldau) Stan Getz: It's You Or No One (Kahn) Oscar Peterson: Day By Day (Weston)
3. decembra praznujemo Ta veseli dan kulture, ko številne kulturne ustanove pripravljajo zanimiv in brezplačen program. Prvič smo obletnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna obeležili leta 2000, nas pa zanima kako dobro pa najmlajši iz Celja poznajo Franceta Prešerna?
3. decembra praznujemo Ta veseli dan kulture, ko številne kulturne ustanove pripravljajo zanimiv in brezplačen program. Prvič smo obletnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna obeležili leta 2000, nas pa zanima kako dobro pa najmlajši iz Celja poznajo Franceta Prešerna?
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V sredinem jutru smo gostili Mariborsko skupino Invite, kijo je leta 1999 ustanovil Boštjan Bračič. Spominja se, da so bili prvi koraki dokaj težavni, ker je v zasedbi želelo sodelovati veliko ljudi: "Številni izmed njih so bili moji dobri prijatelji, ki niso imeli pojma o glasbi. Takrat še nisem znal dati prednosti tovrstnemu znanju pred prijateljstvom, zato so bili naši prvi koncerti prava polomija. K sreči so vsi ti entuziasti kmalu uvideli, da morda ni najbolje, da sodelujejo v bendu. Jaz pa sem se kot ustanovitelj naučil, da je v vsakem bendu prva kakovost in šele potem vse preostalo. Danes Invite sestavljajo glasbeniki, ki so med seboj prijatelji," pove Boštjan.
V sredinem jutru smo gostili Mariborsko skupino Invite, kijo je leta 1999 ustanovil Boštjan Bračič. Spominja se, da so bili prvi koraki dokaj težavni, ker je v zasedbi želelo sodelovati veliko ljudi: "Številni izmed njih so bili moji dobri prijatelji, ki niso imeli pojma o glasbi. Takrat še nisem znal dati prednosti tovrstnemu znanju pred prijateljstvom, zato so bili naši prvi koncerti prava polomija. K sreči so vsi ti entuziasti kmalu uvideli, da morda ni najbolje, da sodelujejo v bendu. Jaz pa sem se kot ustanovitelj naučil, da je v vsakem bendu prva kakovost in šele potem vse preostalo. Danes Invite sestavljajo glasbeniki, ki so med seboj prijatelji," pove Boštjan.
Ker je bila 20. novembra obletnica sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah, 10. decembra pa praznujemo tudi svetovni dan človekovih pravic, smo se s tretješolci s I. osnovne šole Celje zaklepetali o tem, kako oni razumejo svoje pravice, katera jim je najpomembnejša in koliko poznajo tudi svoje dolžnosti.
Ker je bila 20. novembra obletnica sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah, 10. decembra pa praznujemo tudi svetovni dan človekovih pravic, smo se s tretješolci s I. osnovne šole Celje zaklepetali o tem, kako oni razumejo svoje pravice, katera jim je najpomembnejša in koliko poznajo tudi svoje dolžnosti.
2. maja 1933 v škotskem časopisu Inverness Courier objavili članek, ki govori o nenavadnem opažanju na jezeru Loch Ness. Takrat je bila prvič omenjena jezerska pošast, ki nosi ljubko ime Nessie in s katero je povezanih mnogo legend in anekdot. In za dobro jutro smo šli tudi mi naravnost v Škotsko Višavje, k Aimee Todd, vodji marketinga v Loch Ness Centru.
2. maja 1933 v škotskem časopisu Inverness Courier objavili članek, ki govori o nenavadnem opažanju na jezeru Loch Ness. Takrat je bila prvič omenjena jezerska pošast, ki nosi ljubko ime Nessie in s katero je povezanih mnogo legend in anekdot. In za dobro jutro smo šli tudi mi naravnost v Škotsko Višavje, k Aimee Todd, vodji marketinga v Loch Ness Centru.
Slovenijo je zajela navijaška evforija, ki jo ponavadi spodbudijo tudi uspehi naših športnikov. Tudi otroci s I. OŠ Celje radi in veliko navijajo. Nad katerim športom se navdušujejo, za kateri klub navijajo in kako glasni navijači so, izvemo v Dobro jutro, otroci.
Slovenijo je zajela navijaška evforija, ki jo ponavadi spodbudijo tudi uspehi naših športnikov. Tudi otroci s I. OŠ Celje radi in veliko navijajo. Nad katerim športom se navdušujejo, za kateri klub navijajo in kako glasni navijači so, izvemo v Dobro jutro, otroci.
Jesenski november vsako leto s seboj prinaša prav posebno veselje s praznovanjem grozdja in vina. Na 11. novembra se namreč po stari tradiciji zelo skrivnostno mošt spremeni v vino. Temu prazniku pravimo martinovo. Kdo je bil sveti Martin, zakaj se imenuje praznovanje ravno po njem in kako pravzaprav praznujemo ta nasmejani dan? Odgovore so s Saro Medved iskali drugošolci z OŠ Ledina v Ljubljani.
Jesenski november vsako leto s seboj prinaša prav posebno veselje s praznovanjem grozdja in vina. Na 11. novembra se namreč po stari tradiciji zelo skrivnostno mošt spremeni v vino. Temu prazniku pravimo martinovo. Kdo je bil sveti Martin, zakaj se imenuje praznovanje ravno po njem in kako pravzaprav praznujemo ta nasmejani dan? Odgovore so s Saro Medved iskali drugošolci z OŠ Ledina v Ljubljani.
Bilo je jutro na volilno nedeljo, ko smo volili predsednika države. Megleno jutro je zakrilo moje solze, ko sem po našem hribčku prihajala proti domu. Za menoj in neko družino se je končala zelo težka noč. Bedeli smo ob umirajočem mladem sinu, ki so ga predvčerajšnjim pripeljali iz bolnišnice, ker mu niso več imeli kaj pomagati, a zaradi premalo mest in premalo osebja so domačim svetovali, da je boljše, da imajo bolnika doma. Ob umirajočem sta bedela mati in oče. Gledala sta trpljenje svojega sina, ki sta ga že dobro poznala, saj sta pomagala pri negi že več mesecev. Njuno trpljenje je bilo še težje, ker na domu nismo imeli sredstev, s katerimi bi lahko umirajočemu pomagali. Ni mogel več požirati, a v bolnišnici je za svoje težave dobil le tablete, ki bi jih morali zdrobiti in mu jih dati. A on ni mogel več požirati … Kako sredi noči dobiti sirupe, kapljice, injekcije, ki bi ublažile njegovo trpljenje? Nismo imeli poti ne do lekarne ne do zdravil. Kot dolgoletna sodelavka v hiši Ljubhospic sem vedela, da obstajajo sredstva, ki bi pomagala, a jih nisem imela ne jaz ne najbližji svojci umirajočega. Celo noč smo z masažo, vlaženjem ust, obračanjem, odpiranjem oken delali kar smo lahko, a čas je polzel zelo zelo počasi skozi naše prste in naše srce … Ko smo izčrpali vse naše znanje in možnosti, smo morali poklicati urgenco in umirajočega odpeljati v bolnišnico, kjer je umrl dve uri po sprejemu … Je kaj takega sploh spodobno za jutranjo duhovno misel? Je, kajti to je glas, posojen njim, ki ne morejo več govoriti, ki so brez glasu – glas umirajočih, ki ne morejo umreti doma, kajti še zmeraj ni ne osebja ne zdravnikov ne načina, da zdravila, ki jih imamo, damo v dom umirajočega in pomagamo ne samo njemu, ampak celi njegovi družini. Danes so v Sloveniji volitve predsednika. Sto in tisoč besed bodo mediji uporabili za ta dogodek, sto in tisoč besed bo izrečenih v prazno, saj jih jutri ne bo nikjer več, odnesel jih bo veter v mesto, od koder ni vrnitve … A meni se zdi vse to tako prazno, puhlo in naj mi ne zamerijo vsi, ki se trudijo za zmago ali dobiček – vse je dim in mehurček, ki bo prej ali pozneje počil. Rajši stojim ob umirajočem mladem gospodu na zadnjo noč njegovega življenja in mu pomagam blažiti bolečine in lajšati slovo njegovih dragih … To je največje delo, večje od vseh volitev … Jutro po smrti dragega gospoda, ki ni videl ne poroke svojih otrok ne njihove mature … Jutro, ko je mati jokala in oče brez besed z okamnelim obrazom stal v megli … Jutro, ki je prišlo kot glas, klic, vpitje, prošnja: Dajte, zganite se, naredite nekaj, da s tem, kar imamo, pomagamo ljudem v najtežjih trenutkih! Jutro v Sloveniji, ko so bile pri nas predsedniške volitve …
Bilo je jutro na volilno nedeljo, ko smo volili predsednika države. Megleno jutro je zakrilo moje solze, ko sem po našem hribčku prihajala proti domu. Za menoj in neko družino se je končala zelo težka noč. Bedeli smo ob umirajočem mladem sinu, ki so ga predvčerajšnjim pripeljali iz bolnišnice, ker mu niso več imeli kaj pomagati, a zaradi premalo mest in premalo osebja so domačim svetovali, da je boljše, da imajo bolnika doma. Ob umirajočem sta bedela mati in oče. Gledala sta trpljenje svojega sina, ki sta ga že dobro poznala, saj sta pomagala pri negi že več mesecev. Njuno trpljenje je bilo še težje, ker na domu nismo imeli sredstev, s katerimi bi lahko umirajočemu pomagali. Ni mogel več požirati, a v bolnišnici je za svoje težave dobil le tablete, ki bi jih morali zdrobiti in mu jih dati. A on ni mogel več požirati … Kako sredi noči dobiti sirupe, kapljice, injekcije, ki bi ublažile njegovo trpljenje? Nismo imeli poti ne do lekarne ne do zdravil. Kot dolgoletna sodelavka v hiši Ljubhospic sem vedela, da obstajajo sredstva, ki bi pomagala, a jih nisem imela ne jaz ne najbližji svojci umirajočega. Celo noč smo z masažo, vlaženjem ust, obračanjem, odpiranjem oken delali kar smo lahko, a čas je polzel zelo zelo počasi skozi naše prste in naše srce … Ko smo izčrpali vse naše znanje in možnosti, smo morali poklicati urgenco in umirajočega odpeljati v bolnišnico, kjer je umrl dve uri po sprejemu … Je kaj takega sploh spodobno za jutranjo duhovno misel? Je, kajti to je glas, posojen njim, ki ne morejo več govoriti, ki so brez glasu – glas umirajočih, ki ne morejo umreti doma, kajti še zmeraj ni ne osebja ne zdravnikov ne načina, da zdravila, ki jih imamo, damo v dom umirajočega in pomagamo ne samo njemu, ampak celi njegovi družini. Danes so v Sloveniji volitve predsednika. Sto in tisoč besed bodo mediji uporabili za ta dogodek, sto in tisoč besed bo izrečenih v prazno, saj jih jutri ne bo nikjer več, odnesel jih bo veter v mesto, od koder ni vrnitve … A meni se zdi vse to tako prazno, puhlo in naj mi ne zamerijo vsi, ki se trudijo za zmago ali dobiček – vse je dim in mehurček, ki bo prej ali pozneje počil. Rajši stojim ob umirajočem mladem gospodu na zadnjo noč njegovega življenja in mu pomagam blažiti bolečine in lajšati slovo njegovih dragih … To je največje delo, večje od vseh volitev … Jutro po smrti dragega gospoda, ki ni videl ne poroke svojih otrok ne njihove mature … Jutro, ko je mati jokala in oče brez besed z okamnelim obrazom stal v megli … Jutro, ki je prišlo kot glas, klic, vpitje, prošnja: Dajte, zganite se, naredite nekaj, da s tem, kar imamo, pomagamo ljudem v najtežjih trenutkih! Jutro v Sloveniji, ko so bile pri nas predsedniške volitve …
Zakaj je pomembno, da ločujemo odpadke, ali je mogoče, da lahko odpadke tudi ponovno uporabimo in kakšen bi bil svet, če ljudje ne bi skrbeli za čisto in zdravo okolje, v katerem živimo? Odgovore na vsa ta vprašaja so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Poljane v Ljubljani.
Zakaj je pomembno, da ločujemo odpadke, ali je mogoče, da lahko odpadke tudi ponovno uporabimo in kakšen bi bil svet, če ljudje ne bi skrbeli za čisto in zdravo okolje, v katerem živimo? Odgovore na vsa ta vprašaja so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Poljane v Ljubljani.
Radijska hiša RTV Slovenija je domovanje zvoka. Zvoka, ki ga ustvarjajo predani novinarji v svojih oddajah in različnih novicah. Je domovanje studijev, montirnic in mikrofonov ter je prostor, ki ne pozna tišine. Ravno na današnji dan RTV Slovenija praznuje svoj poseben dan. Ob tej priložnosti je Sara Medved z drugošolci z OŠ Ledina raziskovala, kaj vse se lahko slišimo na radijskih valovih, kako poteka dan radijskih novinarjev ter katere pripomočke uporabljajo pri svojem delu.
Radijska hiša RTV Slovenija je domovanje zvoka. Zvoka, ki ga ustvarjajo predani novinarji v svojih oddajah in različnih novicah. Je domovanje studijev, montirnic in mikrofonov ter je prostor, ki ne pozna tišine. Ravno na današnji dan RTV Slovenija praznuje svoj poseben dan. Ob tej priložnosti je Sara Medved z drugošolci z OŠ Ledina raziskovala, kaj vse se lahko slišimo na radijskih valovih, kako poteka dan radijskih novinarjev ter katere pripomočke uporabljajo pri svojem delu.
V začetku oktobra so podelili najprestižnejše nagrade na področju znanosti - Nobelove nagrade, in sicer za medicino, fiziko, kemijo, književnost, mir in ekonomijo. Nagrada nosi ime po švedskem kemiku, inženirju in izumitelju, ki je po svoji smrti večji del svojega premoženja namenil vzpostavitvi in podeljevanju nagrade znanstvenikom, ne glede na njihovo državljanstvo. Alfred Nobel, izumitelj smodnika, se je rodil prav na današnji dan leta 1833, v svojem življenju pa je izdal tudi 350 drugih patentov. Polono Grilc je zanimalo, ali najmlajši sploh vedo, kaj je to Nobelova nagrada. Po odgovore se je odpravila na Osnovno šolo Domžale.
V začetku oktobra so podelili najprestižnejše nagrade na področju znanosti - Nobelove nagrade, in sicer za medicino, fiziko, kemijo, književnost, mir in ekonomijo. Nagrada nosi ime po švedskem kemiku, inženirju in izumitelju, ki je po svoji smrti večji del svojega premoženja namenil vzpostavitvi in podeljevanju nagrade znanstvenikom, ne glede na njihovo državljanstvo. Alfred Nobel, izumitelj smodnika, se je rodil prav na današnji dan leta 1833, v svojem življenju pa je izdal tudi 350 drugih patentov. Polono Grilc je zanimalo, ali najmlajši sploh vedo, kaj je to Nobelova nagrada. Po odgovore se je odpravila na Osnovno šolo Domžale.
Ko hodimo po pločniku, vozimo avtomobil ali pa na kolesu hitimo po sivi cesti, da ne bi zamudili pouka, smo udeleženci v prometu. Da bi vsi lahko prišli na svoj cilj varno in brez poškodb, pa moramo paziti tako nase kot na druge. Tega se zelo dobro zavedajo tudi drugošolci z OŠ Šentvid pri Stični, ki so Sari Medved povedali, kako se moramo v prometu obnašati, zakaj je pomembno, da nosimo svetla oblačila, kaj storiti, če se zgodi prometna nesreča in kdo jih pospremi čez prehod za pešce.
Ko hodimo po pločniku, vozimo avtomobil ali pa na kolesu hitimo po sivi cesti, da ne bi zamudili pouka, smo udeleženci v prometu. Da bi vsi lahko prišli na svoj cilj varno in brez poškodb, pa moramo paziti tako nase kot na druge. Tega se zelo dobro zavedajo tudi drugošolci z OŠ Šentvid pri Stični, ki so Sari Medved povedali, kako se moramo v prometu obnašati, zakaj je pomembno, da nosimo svetla oblačila, kaj storiti, če se zgodi prometna nesreča in kdo jih pospremi čez prehod za pešce.
Tako kot vsak oktober, so tudi letos študentje v ponedeljek vstopili v novo študijsko leto. Na visokošolske zavode se je v Sloveniji vpisalo okoli 65.180 študentov in študentk, od tega je 14.270 študentk in študentov, ki so prvič vpisani v 1. letnik prve stopnje. Najbolj zaželeni študijski programi so programi na področju športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti ter veterine. Pa najmlajši vedo, kdo so to študentje? In kaj počnejo? To je tokrat zanimalo Polono Grilc, ki se je po odgovore odpravila na II. Osnovno šolo v Celju.
Tako kot vsak oktober, so tudi letos študentje v ponedeljek vstopili v novo študijsko leto. Na visokošolske zavode se je v Sloveniji vpisalo okoli 65.180 študentov in študentk, od tega je 14.270 študentk in študentov, ki so prvič vpisani v 1. letnik prve stopnje. Najbolj zaželeni študijski programi so programi na področju športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti ter veterine. Pa najmlajši vedo, kdo so to študentje? In kaj počnejo? To je tokrat zanimalo Polono Grilc, ki se je po odgovore odpravila na II. Osnovno šolo v Celju.
Na svetu poznamo približno 7.000 jezikov, prevajalci so pa tisti, ki nam pomagajo premagovati zagate ob razumevanju tujih jezikov. Prav danes obeležujemo mednarodni dan prevajalcev, brez katerih bi precej težko prebrali kakšno tujo knjigo ali si ogledali tuj film, če ne bi bila prevedena ali podnaslovljen. Koliko jezikov poznajo tretješolci, katere jezike bi se najraje učili in kako bi izgledal svet, če bi vsi govorili zgolj en jezik, je na OŠ Poljane v Ljubljani preverila Sara Medved.
Na svetu poznamo približno 7.000 jezikov, prevajalci so pa tisti, ki nam pomagajo premagovati zagate ob razumevanju tujih jezikov. Prav danes obeležujemo mednarodni dan prevajalcev, brez katerih bi precej težko prebrali kakšno tujo knjigo ali si ogledali tuj film, če ne bi bila prevedena ali podnaslovljen. Koliko jezikov poznajo tretješolci, katere jezike bi se najraje učili in kako bi izgledal svet, če bi vsi govorili zgolj en jezik, je na OŠ Poljane v Ljubljani preverila Sara Medved.
Po dolgem šolskem dnevu nekateri otroci najraje sedejo pred računalnik in s prijatelji ali sami igrajo različne video igrice. Kaj kmalu se ena ali dve uri igranja prevesita v večurno zabavo, čas pa mineva kot bi mignil. Nekatere igre od nas zahtevajo tudi fizično premikanje, obstaja pa tudi marsikatera športna igra. Ob slovenskem dnevu športa pa smo najmlajše z OŠ Veliki Gaber povprašali, ali menijo, da je igranje video igric lahko tudi šport in ali tistim, ki plešejo, skačejo ali igrajo tenis s televizijo, ni potrebno obuti športnih copat in se zapoditi na igrišče s prijatelji.
Po dolgem šolskem dnevu nekateri otroci najraje sedejo pred računalnik in s prijatelji ali sami igrajo različne video igrice. Kaj kmalu se ena ali dve uri igranja prevesita v večurno zabavo, čas pa mineva kot bi mignil. Nekatere igre od nas zahtevajo tudi fizično premikanje, obstaja pa tudi marsikatera športna igra. Ob slovenskem dnevu športa pa smo najmlajše z OŠ Veliki Gaber povprašali, ali menijo, da je igranje video igric lahko tudi šport in ali tistim, ki plešejo, skačejo ali igrajo tenis s televizijo, ni potrebno obuti športnih copat in se zapoditi na igrišče s prijatelji.
Svet brez računalnika si danes kar težko zamislimo, kajti ravno ta nam pomaga pri izvrševanju takšnih in drugačnih nalog, hkrati pa je naš zvesti pomočnik pri pisanju dolgih ali kratkih besedil. A še preden se je človeštvo zastrmelo v belino elektronskega lista na zaslonu, so ljudje svoja razmišljanja in pisateljske spretnosti dokazovali ob pisanju na prav poseben stroj. Z otroki z OŠ Veliki Gaber smo odpotovali v ne tako davno preteklost in obudili spomin na pisalne stroje, ki jih še danes zalotimo pri zasluženem počitku v marsikateri hiši. Ali bi se najmlajši znašli, če bi morali domače naloge napisati na pisalni stroj? Odgovor izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!, ki jo je pripravila Sara Medved.
Svet brez računalnika si danes kar težko zamislimo, kajti ravno ta nam pomaga pri izvrševanju takšnih in drugačnih nalog, hkrati pa je naš zvesti pomočnik pri pisanju dolgih ali kratkih besedil. A še preden se je človeštvo zastrmelo v belino elektronskega lista na zaslonu, so ljudje svoja razmišljanja in pisateljske spretnosti dokazovali ob pisanju na prav poseben stroj. Z otroki z OŠ Veliki Gaber smo odpotovali v ne tako davno preteklost in obudili spomin na pisalne stroje, ki jih še danes zalotimo pri zasluženem počitku v marsikateri hiši. Ali bi se najmlajši znašli, če bi morali domače naloge napisati na pisalni stroj? Odgovor izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!, ki jo je pripravila Sara Medved.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V sredino jutro smo se ponovno prebujali ob zvokih dobre slovenske glasbe. V jutru ob kavi in kitari nas je prebujala Tanja Žagar. Vsi jo poznamo kot energično in zmeraj nasmejano. Je takšna tudi zgodaj zjutraj?
V sredino jutro smo se ponovno prebujali ob zvokih dobre slovenske glasbe. V jutru ob kavi in kitari nas je prebujala Tanja Žagar. Vsi jo poznamo kot energično in zmeraj nasmejano. Je takšna tudi zgodaj zjutraj?
V Pesmi v žepu se nam z novim albumom »Dobro jütro« predstavlja Michael Leopold oziroma radgonski reper Leopold I. Na prvencu, pod katerega se podpisuje producent Vid Turica, nam Leopold I. skozi dvanajst pesmi v neposredni in dramaturško razgibani pripovedni maniri naslika konstelacijo pogledov na življenje, podanih z različnih perspektiv. Iskrena, kritična, a obenem naravnost simpatična izpoved predstavnika mlajše generacije je začinjena z melodiko radgonskega narečja in domišljenim glasbenim prispevkom gostujočih glasbenikov.
V Pesmi v žepu se nam z novim albumom »Dobro jütro« predstavlja Michael Leopold oziroma radgonski reper Leopold I. Na prvencu, pod katerega se podpisuje producent Vid Turica, nam Leopold I. skozi dvanajst pesmi v neposredni in dramaturško razgibani pripovedni maniri naslika konstelacijo pogledov na življenje, podanih z različnih perspektiv. Iskrena, kritična, a obenem naravnost simpatična izpoved predstavnika mlajše generacije je začinjena z melodiko radgonskega narečja in domišljenim glasbenim prispevkom gostujočih glasbenikov.
Novice in dogodke po svetu, ki nam jih danes najpogosteje posreduje televizija, splet ali radio, so v preteklosti polnili strani časopisov. Ali najmlajši sploh vedo, kaj je časopis, kdo ga ureja in ali so ga kdaj morda tudi sami prebrali? O tem, kaj je časopis in kdo ga danes bere, se je Sara Medved pogovarjala z drugošolci z Osnovne šole Vodmat v Ljubljani.
Novice in dogodke po svetu, ki nam jih danes najpogosteje posreduje televizija, splet ali radio, so v preteklosti polnili strani časopisov. Ali najmlajši sploh vedo, kaj je časopis, kdo ga ureja in ali so ga kdaj morda tudi sami prebrali? O tem, kaj je časopis in kdo ga danes bere, se je Sara Medved pogovarjala z drugošolci z Osnovne šole Vodmat v Ljubljani.
Dragi prijatelji. Vsak dan je nov dan. Je kot nepopisan list papirja. Kaj bo na njem napisano, je odvisno od nas samih. Novice, ki jih preberemo v časopisu, morda jih slišimo na radiu ali jih vidimo na televiziji, nam jemljejo veselje in navdušenje. Dobivamo vtis, da vse propada. Nasilje, vojne so v vseh medijih. Ustvarja se vtis, da lahko samo z nasiljem rešujemo vse konflikte na svetu. Nasilje je najmočnejše orožje, ki ga ne more nič ustaviti. Če dobro premislimo, bomo videli, da ni nasilje najmočnejše. Dobrota je tista, ki na koncu vedno zmaga. Zdi se neverjetno, pa vendar drži. Ko sem po končani vojni v Bosni in Hercegovini obiskoval vasi in naselja, je bil prvi vtis moreč. Porušene hiše, razbite družine, uničena otroštva so bili rezultati več let trajajoče vojne in nasilja. Iz takega razmišljanja me vedno znova zdramijo besede malega fanta Josipa, ki mi je rekel: »Stric! A mi boš naredil hišo?« In res smo tisto poletje v grobem obnovili hišo za njegovo družino. In ko sem razmišljal o vseh teh porušenih hišah, se mi je utrnila misel: »Ali ni dobrota, ljubezen močnejša kot najbolj uničujoče orožje?« Ob vseh ruševinah dobi človek občutek, da je nasilje nemogoče ustaviti. Posledice nasilja so takoj vidne. Toda vsako nasilje slej ko prej izgubi ostrino, se utrudi, se izčrpa. V razvaline in v času vojne uničene hiše so se začeli vračati ljudje, ki so z dobroto in pomočjo dobrih ljudi obnovili porušene vasi. In v te vasi so se počasi spet vračali življenje, dobrota in prijaznost. Še kako drži misel, ki jo je že v 18. stoletju zapisal Edmund Burke: »Za zmago zla je treba le, da dobri ljudje ne ukrepajo!« Ni najpomembnejše, kar se dogaja okrog nas, pomembno je, kako znamo mi to sprejemati. In kakšen je naš odziv na slabo in zlo? Na nasilje lahko odgovorimo z nasiljem ali dobroto. Vse je odvisno od nas. Sad nasilja je nasilje, sad dobrote je dobrota. Naše besede in dejanja lahko prinašajo med ljudi razumevanje, sočutje, lahko pa povzročijo nasilje, nerazumevanje. In to ni nekaj novega. Že stoletja pred Kristusom je zapisano v Bibliji: »Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.« Vsak dan lahko z besedami spodbujamo in podpiramo druge. Svoje uho uporabimo, da prisluhnemo drug drugemu. In svet nenadoma postane drugačen tudi zaradi mene in tebe!
Dragi prijatelji. Vsak dan je nov dan. Je kot nepopisan list papirja. Kaj bo na njem napisano, je odvisno od nas samih. Novice, ki jih preberemo v časopisu, morda jih slišimo na radiu ali jih vidimo na televiziji, nam jemljejo veselje in navdušenje. Dobivamo vtis, da vse propada. Nasilje, vojne so v vseh medijih. Ustvarja se vtis, da lahko samo z nasiljem rešujemo vse konflikte na svetu. Nasilje je najmočnejše orožje, ki ga ne more nič ustaviti. Če dobro premislimo, bomo videli, da ni nasilje najmočnejše. Dobrota je tista, ki na koncu vedno zmaga. Zdi se neverjetno, pa vendar drži. Ko sem po končani vojni v Bosni in Hercegovini obiskoval vasi in naselja, je bil prvi vtis moreč. Porušene hiše, razbite družine, uničena otroštva so bili rezultati več let trajajoče vojne in nasilja. Iz takega razmišljanja me vedno znova zdramijo besede malega fanta Josipa, ki mi je rekel: »Stric! A mi boš naredil hišo?« In res smo tisto poletje v grobem obnovili hišo za njegovo družino. In ko sem razmišljal o vseh teh porušenih hišah, se mi je utrnila misel: »Ali ni dobrota, ljubezen močnejša kot najbolj uničujoče orožje?« Ob vseh ruševinah dobi človek občutek, da je nasilje nemogoče ustaviti. Posledice nasilja so takoj vidne. Toda vsako nasilje slej ko prej izgubi ostrino, se utrudi, se izčrpa. V razvaline in v času vojne uničene hiše so se začeli vračati ljudje, ki so z dobroto in pomočjo dobrih ljudi obnovili porušene vasi. In v te vasi so se počasi spet vračali življenje, dobrota in prijaznost. Še kako drži misel, ki jo je že v 18. stoletju zapisal Edmund Burke: »Za zmago zla je treba le, da dobri ljudje ne ukrepajo!« Ni najpomembnejše, kar se dogaja okrog nas, pomembno je, kako znamo mi to sprejemati. In kakšen je naš odziv na slabo in zlo? Na nasilje lahko odgovorimo z nasiljem ali dobroto. Vse je odvisno od nas. Sad nasilja je nasilje, sad dobrote je dobrota. Naše besede in dejanja lahko prinašajo med ljudi razumevanje, sočutje, lahko pa povzročijo nasilje, nerazumevanje. In to ni nekaj novega. Že stoletja pred Kristusom je zapisano v Bibliji: »Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.« Vsak dan lahko z besedami spodbujamo in podpiramo druge. Svoje uho uporabimo, da prisluhnemo drug drugemu. In svet nenadoma postane drugačen tudi zaradi mene in tebe!