Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrali smo nekaj odlomkov iz dnevnika britanskega pisatelja Johna Fowlesa, avtorja romanov Mag, Mušica, Ženska francoskega poročnika, Ebenovinasti stolp. John Fowles se je rodil zadnjega marca pred stotimi leti, umrl pa leta 2005. Leta 1966 se je naselil v Lyme Regisu na dorsetski obali in že kmalu začel pisati verjetno svoj najznamenitejši roman Ženska francoskega poročnika. Odlomki iz njegovih dnevnikov spremljajo petnajstletno obdobje, od časa, ko je začel pisati roman, do premiere filma, ki so ga posneli po njem. Prevod Ingrid Kovač Brus, interpretacija Branko Šturbej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2005. Redakcija Ingrid Kovač Brus in Staša Grahek.
Izbrali smo nekaj odlomkov iz dnevnika britanskega pisatelja Johna Fowlesa, avtorja romanov Mag, Mušica, Ženska francoskega poročnika, Ebenovinasti stolp. John Fowles se je rodil zadnjega marca pred stotimi leti, umrl pa leta 2005. Leta 1966 se je naselil v Lyme Regisu na dorsetski obali in že kmalu začel pisati verjetno svoj najznamenitejši roman Ženska francoskega poročnika. Odlomki iz njegovih dnevnikov spremljajo petnajstletno obdobje, od časa, ko je začel pisati roman, do premiere filma, ki so ga posneli po njem. Prevod Ingrid Kovač Brus, interpretacija Branko Šturbej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2005. Redakcija Ingrid Kovač Brus in Staša Grahek.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Marčevske Humoreske tega tedna so posvečene Skrivnemu dnevniku Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Nizozemski starostnik z veliko trpkega humorja opisuje svoje doživljanje staranja, pa tudi dogajanje v domu za starejše, v katerem živi. V zadnji oddaji iz cikla bomo izvedeli vse o klubu upornikov, ki ga ustanovijo naključno. Knjigo je prevedla Stana Anželj, interpretira dramski igralec Željo Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Marčevske Humoreske tega tedna so posvečene Skrivnemu dnevniku Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Nizozemski starostnik z veliko trpkega humorja opisuje svoje doživljanje staranja, pa tudi dogajanje v domu za starejše, v katerem živi. V zadnji oddaji iz cikla bomo izvedeli vse o klubu upornikov, ki ga ustanovijo naključno. Knjigo je prevedla Stana Anželj, interpretira dramski igralec Željo Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Nadaljujemo pripoved Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, ki v domu za starostnike na severu Amsterdama piše svoj skrivnostni dnevnik, poln črnega humorja. Tokrat izvemo, kako on in njegovi kolegi starostniki komentirajo izvolitev novega papeža ter vreme, politiko in evtanazijo. Kako Groen prenaša svoje tegobe in kako si zapolni dan. Vendar v ospredje njegove pozornosti vedno bolj stopa gospa Eefje, nova prebivalka doma. Nikoli ni prepozno za nežna čustva, tudi pri triinosemdesetih in četrt ne! Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Nadaljujemo pripoved Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, ki v domu za starostnike na severu Amsterdama piše svoj skrivnostni dnevnik, poln črnega humorja. Tokrat izvemo, kako on in njegovi kolegi starostniki komentirajo izvolitev novega papeža ter vreme, politiko in evtanazijo. Kako Groen prenaša svoje tegobe in kako si zapolni dan. Vendar v ospredje njegove pozornosti vedno bolj stopa gospa Eefje, nova prebivalka doma. Nikoli ni prepozno za nežna čustva, tudi pri triinosemdesetih in četrt ne! Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega snemamo pet dni pred volilno nedeljo. Različne javnomnenjske raziskave kažejo podobne trende. Na prvih dveh mestih sta SDS in Gibanje Svoboda, v zadnjem tednu pa je Svoboda dohitela in celo prehitela največjo opozicijsko stranko. Interval zaupanja kaže, da lahko zmaga ena ali druga stranka. Podobno velja za četverico Levica, SD, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati Anžeta Logarja, ki bi zanesljivo prestopile prag, a imajo skoraj identično podporo. In še: katera od strank, ki se gnetejo na robu, bo prestopila prag? Gost epizode Miran Lesjak, odgovorni urednik časopisa Dnevnik, komentator in analitik, meni, da lahko v parlament pride sedem strank, manj verjetno je, da jih bo osem. V vsakem primeru podatki kažejo, da bo vlado težko sestavila desna ali leva stran, za politično sredino pa tokrat ni veliko prostora. Pogovarjamo se tudi o aferah, o obveščevalnih podatkih, skrivaj posnetih pogovorih in o sproščenih večerjah zgovornih slovenskih »elit«. Na poslušanje!
Novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega snemamo pet dni pred volilno nedeljo. Različne javnomnenjske raziskave kažejo podobne trende. Na prvih dveh mestih sta SDS in Gibanje Svoboda, v zadnjem tednu pa je Svoboda dohitela in celo prehitela največjo opozicijsko stranko. Interval zaupanja kaže, da lahko zmaga ena ali druga stranka. Podobno velja za četverico Levica, SD, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati Anžeta Logarja, ki bi zanesljivo prestopile prag, a imajo skoraj identično podporo. In še: katera od strank, ki se gnetejo na robu, bo prestopila prag? Gost epizode Miran Lesjak, odgovorni urednik časopisa Dnevnik, komentator in analitik, meni, da lahko v parlament pride sedem strank, manj verjetno je, da jih bo osem. V vsakem primeru podatki kažejo, da bo vlado težko sestavila desna ali leva stran, za politično sredino pa tokrat ni veliko prostora. Pogovarjamo se tudi o aferah, o obveščevalnih podatkih, skrivaj posnetih pogovorih in o sproščenih večerjah zgovornih slovenskih »elit«. Na poslušanje!
Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay se je rodila leta 1892; umrla je leta 1950. Že v svojem času je bila eno najbolj spoštovanih imen ameriške poezije. Javnost je opozorila nase po srečnem naključju. Na pesniškem natečaju zbornika The Lyric Year za leto 1911 se njena pesnitev Prerojenje sicer ni uvrstila na prvo mesto, vendar jo je urednik objavil in vzbudila je splošno občudovanje, ki je mladi pesnici prineslo štipendijo za elitni kolidž Vassar. Pesnitev Prerojenje je zasnovana kot romanje duše, ki je tradicionalna tema anglosaške literature. Lirski subjekt se poistoveti s celotnim človeštvom, umre, vstane od mrtvih, v igri naravnih sil prepozna Boga in se odpre polnejšemu življenju. V času, ko je pesnitev Prerojenje nastajala in je Edna St. Vincent Millay razčiščevala svoj odnos do presežnega, je pisala dnevnik. Nekaj strani je oblikovala kot Bedenje z namišljenim ljubimcem. Prevajalec Matej Venier, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten Produkcija 2026.
Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay se je rodila leta 1892; umrla je leta 1950. Že v svojem času je bila eno najbolj spoštovanih imen ameriške poezije. Javnost je opozorila nase po srečnem naključju. Na pesniškem natečaju zbornika The Lyric Year za leto 1911 se njena pesnitev Prerojenje sicer ni uvrstila na prvo mesto, vendar jo je urednik objavil in vzbudila je splošno občudovanje, ki je mladi pesnici prineslo štipendijo za elitni kolidž Vassar. Pesnitev Prerojenje je zasnovana kot romanje duše, ki je tradicionalna tema anglosaške literature. Lirski subjekt se poistoveti s celotnim človeštvom, umre, vstane od mrtvih, v igri naravnih sil prepozna Boga in se odpre polnejšemu življenju. V času, ko je pesnitev Prerojenje nastajala in je Edna St. Vincent Millay razčiščevala svoj odnos do presežnega, je pisala dnevnik. Nekaj strani je oblikovala kot Bedenje z namišljenim ljubimcem. Prevajalec Matej Venier, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten Produkcija 2026.
Glede na izjemen uspeh pred tremi leti posnetega Dnevnika Pauline P., ki je postal najuspešnejši hrvaški film zadnjega desetletja, prikazan na več kot tridesetih mednarodnih festivalih, je bilo njegovo nadaljevanje pravzaprav le vprašanje časa, živahnim zgodbam o odraščanju pa tako in tako nikoli ne zmanjka ciljnega občinstva. Paulina P., še vedno zvedav, pogumen in energičen deklič, je zdaj stara enajst let in hodi v peti razred osnovne šole, še vedno pa svoje stiske in težave rešuje na meji stilizirane pravljičnosti, kar v knjižni predlogi bržkone učinkuje nekoliko boljše kakor na filmskem platnu. Tudi dnevniški format pripovedovanja je za filmsko adaptacijo nekoliko nehvaležna naloga, saj je reflektiranje Paulininega vsakdana, kar naj bi bila primarna funkcija pisanja dnevnika, precej nedomiselno zreducirano samo na njen notranji monolog. Podobno neizvirno je tudi dekličino soočanje s problemi, saj so ustvarjalci z režiserjem Nevenom Hitrecem na čelu raje uporabili že preizkušeno formulo prvega dela, namesto da bi v skladu s Paulinino res bogato in živahno domišljijo vsaj nekoliko razbili ustaljeno dramaturško formo in se pripovedi lotili z drugačnega zornega kota. Skorajšnjo ločitev staršev je zamenjala babičina neozdravljiva bolezen, novo sošolko nasilna deklica iz paralelke, vse ostalo – zaplet in njegovo reševanje – pa se odvija po sicer čisto korektnem, a vendarle že videnem ključu prvega dela. Posledično tudi teme, ki se jih film tokrat dotika in so izjemno izhodišče za pogovore po njem, ne pridejo zares do izraza. K temu svoje pripomore tudi izredno živahen tempo, ki se je devetletnici izvrstno podal, pri enajstletni glavni junakinji pa bi vendarle že pričakovali vsaj rahlo bolj poglobljeno soočanje s tako perečimi vprašanji, kot so medvrstniško nasilje ali napredujoča demenca, saj preveč površinska obravnava samo podcenjuje svoje mlado občinstvo. Film je primeren za starejše od osmih let, poleg že omenjenih tem pa med drugim spodbuja tudi refleksijo otrokovih lastnih izkušenj, razvija empatijo tako do starejših kot do sovrstnikov in spodbuja pozitiven pristop k reševanju problemov. Predvsem to – glavni Paulinin obrambni mehanizem je skorajda nalezljiv, predvsem pa neusahljiv humor – je poleg pristne igre mlade Katje Matković največja odlika tega sončnega filma. Drugi dnevnik Pauline P. bržkone ne bo takšna neverjetna zgodba o uspehu, kot je bil njegov predhodnik, vseeno pa se bodo predvsem mlajši gledalci zlahka vživeli v napeto, živahno in izjemno razgibano poldomišljijsko pustolovščino ter ob pravilnem usmerjanju pogovora ob njej vsaj načeli tudi marsikatero pomembno vprašanje. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, besedilo bere Maja Moll.
Glede na izjemen uspeh pred tremi leti posnetega Dnevnika Pauline P., ki je postal najuspešnejši hrvaški film zadnjega desetletja, prikazan na več kot tridesetih mednarodnih festivalih, je bilo njegovo nadaljevanje pravzaprav le vprašanje časa, živahnim zgodbam o odraščanju pa tako in tako nikoli ne zmanjka ciljnega občinstva. Paulina P., še vedno zvedav, pogumen in energičen deklič, je zdaj stara enajst let in hodi v peti razred osnovne šole, še vedno pa svoje stiske in težave rešuje na meji stilizirane pravljičnosti, kar v knjižni predlogi bržkone učinkuje nekoliko boljše kakor na filmskem platnu. Tudi dnevniški format pripovedovanja je za filmsko adaptacijo nekoliko nehvaležna naloga, saj je reflektiranje Paulininega vsakdana, kar naj bi bila primarna funkcija pisanja dnevnika, precej nedomiselno zreducirano samo na njen notranji monolog. Podobno neizvirno je tudi dekličino soočanje s problemi, saj so ustvarjalci z režiserjem Nevenom Hitrecem na čelu raje uporabili že preizkušeno formulo prvega dela, namesto da bi v skladu s Paulinino res bogato in živahno domišljijo vsaj nekoliko razbili ustaljeno dramaturško formo in se pripovedi lotili z drugačnega zornega kota. Skorajšnjo ločitev staršev je zamenjala babičina neozdravljiva bolezen, novo sošolko nasilna deklica iz paralelke, vse ostalo – zaplet in njegovo reševanje – pa se odvija po sicer čisto korektnem, a vendarle že videnem ključu prvega dela. Posledično tudi teme, ki se jih film tokrat dotika in so izjemno izhodišče za pogovore po njem, ne pridejo zares do izraza. K temu svoje pripomore tudi izredno živahen tempo, ki se je devetletnici izvrstno podal, pri enajstletni glavni junakinji pa bi vendarle že pričakovali vsaj rahlo bolj poglobljeno soočanje s tako perečimi vprašanji, kot so medvrstniško nasilje ali napredujoča demenca, saj preveč površinska obravnava samo podcenjuje svoje mlado občinstvo. Film je primeren za starejše od osmih let, poleg že omenjenih tem pa med drugim spodbuja tudi refleksijo otrokovih lastnih izkušenj, razvija empatijo tako do starejših kot do sovrstnikov in spodbuja pozitiven pristop k reševanju problemov. Predvsem to – glavni Paulinin obrambni mehanizem je skorajda nalezljiv, predvsem pa neusahljiv humor – je poleg pristne igre mlade Katje Matković največja odlika tega sončnega filma. Drugi dnevnik Pauline P. bržkone ne bo takšna neverjetna zgodba o uspehu, kot je bil njegov predhodnik, vseeno pa se bodo predvsem mlajši gledalci zlahka vživeli v napeto, živahno in izjemno razgibano poldomišljijsko pustolovščino ter ob pravilnem usmerjanju pogovora ob njej vsaj načeli tudi marsikatero pomembno vprašanje. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, besedilo bere Maja Moll.
Hendrik Groen je psevdonim, pod katerim objavlja knjižničar Peter de Smet, star nekaj čez šestdeset let. Naslovni nizozemski starostnik, ki v domu za ostarele na severu Amsterdama piše skrivni dnevnik, tokrat poroča o zapletih pri tomboli, o odstopu nizozemske kraljice s položaja, predvsem pa o novi sostanovalki, ki se mu zdi zelo simpatična in ima podoben smisel za humor, kot je njegov. Prevajalka Stana Anželj, interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Hendrik Groen je psevdonim, pod katerim objavlja knjižničar Peter de Smet, star nekaj čez šestdeset let. Naslovni nizozemski starostnik, ki v domu za ostarele na severu Amsterdama piše skrivni dnevnik, tokrat poroča o zapletih pri tomboli, o odstopu nizozemske kraljice s položaja, predvsem pa o novi sostanovalki, ki se mu zdi zelo simpatična in ima podoben smisel za humor, kot je njegov. Prevajalka Stana Anželj, interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Ustavno sodišče je do končne odločitve začasno zadržalo izvrševanje 8-ega člena tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki omogoča davčno izvršbo na denarno socialno pomoč. V Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je vložila pobudo za začasno zadržanje, so izrazili upanje, da bo sodišče prepoznalo neustavnost zakona. Drugi poudarki oddaje: - Napoved znižanja DDV na hrano kot mogočega ukrepa vlade za zanesljivo preskrbo doživela dober odziv partnerjev v verigi. - Ministrstvo za solidarno prihodnost s prvim aprilom prilagodilo pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo, ki jih zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje domovom. - Posledice iranske vojne in zaprtja Hormuške ožine že zdaj čuti večina sveta, z vsakim dnem pa bo kriza večja.
Ustavno sodišče je do končne odločitve začasno zadržalo izvrševanje 8-ega člena tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki omogoča davčno izvršbo na denarno socialno pomoč. V Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je vložila pobudo za začasno zadržanje, so izrazili upanje, da bo sodišče prepoznalo neustavnost zakona. Drugi poudarki oddaje: - Napoved znižanja DDV na hrano kot mogočega ukrepa vlade za zanesljivo preskrbo doživela dober odziv partnerjev v verigi. - Ministrstvo za solidarno prihodnost s prvim aprilom prilagodilo pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo, ki jih zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje domovom. - Posledice iranske vojne in zaprtja Hormuške ožine že zdaj čuti večina sveta, z vsakim dnem pa bo kriza večja.
Humoreske tega tedna so marca posvečene dogodivščinam Hendrika Groena, ki v nizozemskem domu za ostarele leta 2013 pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik. Knjigo, polno črnega humorja, je poslovenila Stana Anželj. V drugem delu izvemo, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Humoreske tega tedna so marca posvečene dogodivščinam Hendrika Groena, ki v nizozemskem domu za ostarele leta 2013 pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik. Knjigo, polno črnega humorja, je poslovenila Stana Anželj. V drugem delu izvemo, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Vlada je danes s ciljem zajeziti posledice krize, ki se napoveduje ob vojni na Bližnjem vzhodu, sprejela izhodišča za pripravo ukrepov na področju energetske varnosti in na področju zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami. Med ukrepi so med drugim oblikovanje seznama strateško pomembnega blaga in storitev, možnost znižanja DDV na osnovna živila in uvedba diferencirane cene goriv. Drugi poudarki oddaje: - V mednarodni skupnosti se vrstijo pozivi k odprtju Hormuške ožine, vsaj za humanitarne namene - Za katoliške vernike se nocoj začenja velikonočno tridnevje - SDS vložila nov ugovor na izvedbo volitev, med drugim v tujini
Vlada je danes s ciljem zajeziti posledice krize, ki se napoveduje ob vojni na Bližnjem vzhodu, sprejela izhodišča za pripravo ukrepov na področju energetske varnosti in na področju zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami. Med ukrepi so med drugim oblikovanje seznama strateško pomembnega blaga in storitev, možnost znižanja DDV na osnovna živila in uvedba diferencirane cene goriv. Drugi poudarki oddaje: - V mednarodni skupnosti se vrstijo pozivi k odprtju Hormuške ožine, vsaj za humanitarne namene - Za katoliške vernike se nocoj začenja velikonočno tridnevje - SDS vložila nov ugovor na izvedbo volitev, med drugim v tujini
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Na poti do nove vlade je na potezi Gibanje Svoboda, ki bo pripravilo osnutek koalicijske pogodbe. Kot je po današnjem srečanju petih strank dejal premier Robert Golob, se bodo najprej usklajevali posamično, k sodelovanju pa bodo spet povabili tudi NSi. Ta se medtem z Demokrati in Resnico pogovarja o oblikovanju sredinskega bloka. Drugi poudarki oddaje: - Trump napovedal hitro končanje vojne v Iranu in vrnitev tja, če bo treba. - Za naložbe v šempetrsko bolnišnico namenili 25 milijonov evrov. Kaj načrtujejo? - Nedavni vetrolom povzročil največ škode v gorenjskih gozdovih.
Na poti do nove vlade je na potezi Gibanje Svoboda, ki bo pripravilo osnutek koalicijske pogodbe. Kot je po današnjem srečanju petih strank dejal premier Robert Golob, se bodo najprej usklajevali posamično, k sodelovanju pa bodo spet povabili tudi NSi. Ta se medtem z Demokrati in Resnico pogovarja o oblikovanju sredinskega bloka. Drugi poudarki oddaje: - Trump napovedal hitro končanje vojne v Iranu in vrnitev tja, če bo treba. - Za naložbe v šempetrsko bolnišnico namenili 25 milijonov evrov. Kaj načrtujejo? - Nedavni vetrolom povzročil največ škode v gorenjskih gozdovih.
Predstavniki vlade in gospodarstva so se danes pogovarjali o mogočih ukrepih za blažitev krize, ki se napoveduje zaradi vojne v Iranu. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Vesna Nahtigal je poudarila, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile, da bodo podjetja pripravljena. Minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča za ukrepanje obravnavala v četrtek. Drugi poudarki: - Skupnost socialnih zavodov zavrača trditve o neupravičenem razvrščanju stanovalcev domov za starejše v višje kategorije. - ZDA pozivajo Teheran k sklenitvi mirovnega dogovora in odprtju Hormuške ožine. - Hokejisti Olimpije drevi v razprodanem Tivoliju na drugi polfinalni tekmi s Pustertalom.
Predstavniki vlade in gospodarstva so se danes pogovarjali o mogočih ukrepih za blažitev krize, ki se napoveduje zaradi vojne v Iranu. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Vesna Nahtigal je poudarila, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile, da bodo podjetja pripravljena. Minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča za ukrepanje obravnavala v četrtek. Drugi poudarki: - Skupnost socialnih zavodov zavrača trditve o neupravičenem razvrščanju stanovalcev domov za starejše v višje kategorije. - ZDA pozivajo Teheran k sklenitvi mirovnega dogovora in odprtju Hormuške ožine. - Hokejisti Olimpije drevi v razprodanem Tivoliju na drugi polfinalni tekmi s Pustertalom.
Slovenija čim prej potrebuje trdno vlado, je po pogovorih z vodji strank, izvoljenih v parlament, danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Stranke je pozvala, da se v prihodnjih tednih posvetijo iskanju skupnih izhodišč. Kot je dodala, so ji stranke zatrdile, da bodo sodelovale pri sprejemanju interventnih ukrepov. Ostali poudarki oddaje: Na bencinskih servisih zunaj avtocest opolnoči občutna podražitev goriv. Ameriška vojska bi se lahko pripravljala na dolgotrajno kopensko ofenzivo v Iranu. Nemški kancler Merz ob obisku sirskega predsednika Al Šare: v treh letih bi se iz Nemčije v domovino lahko vrnilo 80 odstotkov Sircev. Zavod za gozdove ocenjuje, da je nedavni vetrolom po državi poškodoval več kot 200 tisoč kubičnih metrov lesne mase, največ na Gorenjskem.
Slovenija čim prej potrebuje trdno vlado, je po pogovorih z vodji strank, izvoljenih v parlament, danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Stranke je pozvala, da se v prihodnjih tednih posvetijo iskanju skupnih izhodišč. Kot je dodala, so ji stranke zatrdile, da bodo sodelovale pri sprejemanju interventnih ukrepov. Ostali poudarki oddaje: Na bencinskih servisih zunaj avtocest opolnoči občutna podražitev goriv. Ameriška vojska bi se lahko pripravljala na dolgotrajno kopensko ofenzivo v Iranu. Nemški kancler Merz ob obisku sirskega predsednika Al Šare: v treh letih bi se iz Nemčije v domovino lahko vrnilo 80 odstotkov Sircev. Zavod za gozdove ocenjuje, da je nedavni vetrolom po državi poškodoval več kot 200 tisoč kubičnih metrov lesne mase, največ na Gorenjskem.
Tudi drugi dan planiškega finala sezone smučarskih skokov smo dočakali slovensko zmago. Nika Prevc je s svojo 40-o zmago v karieri in 18-o zmago v sezoni, polni rekordov, navdušila več kot 30 tisoč obiskovalcev. V oddaji tudi o tem: - Na Gorenjskem začeli odpravljati škodo po silovitem vetru; premier Golob obljubil pomoč države - Na Bližnjem vzhodu grozi tudi zaprtje ožine med Rdečim morjem in Adenskim zalivom - V Parizu naj bi preprečili bombni napad na poslopje ameriške banke
Tudi drugi dan planiškega finala sezone smučarskih skokov smo dočakali slovensko zmago. Nika Prevc je s svojo 40-o zmago v karieri in 18-o zmago v sezoni, polni rekordov, navdušila več kot 30 tisoč obiskovalcev. V oddaji tudi o tem: - Na Gorenjskem začeli odpravljati škodo po silovitem vetru; premier Golob obljubil pomoč države - Na Bližnjem vzhodu grozi tudi zaprtje ožine med Rdečim morjem in Adenskim zalivom - V Parizu naj bi preprečili bombni napad na poslopje ameriške banke
Piše Tjaž Mihelič, bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja. Osišča pesniške zbirke Marcella Potocca Dnevnik zelene premičnice, ki nase nezadržno vlečejo pojme spomina in zgodovine, so jezik, čas in prostor. Zunanja zgradba zbirke omogoča branje po treh linijah. Prva in tudi najobsežnejša je linija govora umrlih znanstvenikov (denimo Ericha Auerbacha), pesnikov (Danteja, na primer), revolucionarjev (Rose Luxemburg), državnikov (Indire Gandi) in drugih, ki so zbrani iz različnih časov in pripadajo vsak drugemu jeziku, drugemu prostoru in vendar vsi skozi poezijo govorijo iz onostranstva. Imenujmo to linijo oglašanje preteklosti. Drugi liniji oz. intermezzom, kakor Potocco imenuje tri razdelke, pripadajo Zvezdni dnevniki, v katerih govori Data, Podatkovnik iz zvezdne ladje. Imenujmo to linijo oglašanje prihodnosti. Tretja linija pa sta epiloga, ki na koncu zaokrožata oziroma osmislita celotno zbirko. Imenujmo to linijo oglašanje brezčasja. Ali kot piše pesnik v pesmi iz Epiloga 2: »Zbrali smo podatke, preteklost se bliža koncu. // Zdaj zdaj bo vse potegnilo v sonce in sonce bo potemnelo. // Šli bomo naprej – ali nazaj.« Večji del zbirke zajemajo monologi ali oglašanje iz onostranstva, od koder – večinoma pesniki, a ne izključno – lahko spregovorijo skozi medij, ki je poezija, in tudi skozi medij, ki je pesnik sam. Potocco, sicer strokovnjak za nacionalne identitete v literaturah, se pokaže za najboljšega prenašalca njihovih sporočil. A ne gre le za prenašanje, temveč tudi za soustvarjanje. Najzanimiveje se to pokaže v pesmi, v kateri govori Ovidij: »Ovidius in Ponto frigora trahit, citira moj / premišljevalec drugega pesnika.« Pesmi so prepredene z jeziki teh oseb, bodisi kot citati iz njihovih del bodisi kot misli pesnika-avtorja, ki spregovori v njihovem jeziku. Tu je treba poudariti, da samo iz naslovov ne vemo, kdo nam govori, saj so pesmi naslovljene samo z letnicama od–do ter krajema, kjer se je govorec rodil oziroma umrl. Šele opombe nam dajo dokončno potrditev. Da pa ima jezik posebno težo, priča tudi naslov opomb, ki vse osebe označuje za govorce in ne kako drugače. V spremni besedi je Alenka Jovanovski literarnovrstno označila Dnevnik zelene premičnice za dramsko poemo. Oznaka je vsekakor potrebna. Morda se v tem primeru bolj kot sicer kaže za dobro oporo kritiku. A ne iz zaprašene opazke, da že ime samo nosi vso in edino in pravo resnico pomena (te predstave nam je razblinil že Shakespeare), temveč iz težnje po okviru, ki pomen šele lahko vzpostavi. V izogib špekuliranju, ki bi ga razjasnila šele podrobna razčlemba, se vsaj v tem branju oddaljimo od predlagane oznake. Vrstni pridevnik dramska bi raje izpustil, saj se prej kot dialog oglaša veriga monologov, ki korespondirajo, to že, z našo stvarnostjo. Samostalnik poema pa bi raje zamenjal z avtorjevim ponujenim dnevnikom zelene premičnice, torej Zemlje, ali bolje, kakor pravi v zadnji pesmi zbirke v razdelku Epilog 2: »Naša enciklopedija vsebuje vse to, da se ne bi pozabilo.« Z izbiro pojma dnevnik se je avtor zavezal iskanju trenutka, z enciklopedijo pa namiguje na gore podatkov, kopičenje vsega v naši zgodovini. V tem pogledu gre za zanimiv preplet dveh nasprotujočih si konceptov, ki ju poveže poezija. Konceptualno je zbirka odlično zastavljena. Kaj je poezija, se vprašajmo ontološko? Najvišji način zamišljanja. Zamišljanje pa poteka v objemu iskanja trenutka, ko se jeziki stapljajo, prostori dobivajo novo dimenzijo, čas pa postane strnjen. Tako je ideja zbirke postati več kot samo zgodovina, več kot zgolj popis. Postane »velika enciklopedija zvezd, ki ji kdaj pa kdaj še rečejo le / Bog«. Poezija v svoji izvornosti postane boj zoper pozabo, zato se je treba spomniti in si zamisliti, kako je bilo, saj »[p]ozaba je edina smrt planeta«. Kar pri zbirki najbolj ne deluje in avtor na to ni mogel vplivati, so platnice knjige, ki je izšla v knjižni zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe. Na to je bilo nedavno opozorjeno tudi v eni izmed kritik Tinkare V. Kastelic. Zbirka je rezultat vsakoletnega javnega natečaja, na katerega avtorji pošljejo svoje pesniške zbirke, izmed katerih nato vsak član komisije izbere eno. Sam natečaj naj kar se da pohvalimo in poudarimo, da je izrednega pomena pri predstavljanju tudi novih pesniških glasov, naslovnice pa so uniformirane, nevpadljive in bi morale kljub osnovnemu ogrodju vsebovati vsaj detajl, ki bi vsakokratno zbirko, povečini odlično, uglasil z vsebino. Potocco navdih išče pri velikih ljudeh človeštva, ki so že onkraj. Pri tem pa ne gre za upesnjene življenjepise, ampak, kot smo že omenili, za iskanje trenutka. Problem, ki ga vidim, je, da kljub avtorjevi soudeleženosti v njihovi pripovedi zdrsne v izjavljanje, na primer kot pravi Ovidij: »Začel sem živeti le v prostoru / in trajanju nekogaršnje pripovedi.« Vsaka pesem je lahko že trenutek, pravi nekje Wislawa Szymborska. A trenutek ni izjavljanje, temveč izrekanje. Pesem mora živeti svoje življenje, ki je v zdajšnjosti, v tem pa lahko samo izreka ali pa se kdaj izjalovi v preveč plakatne izjave. Naj navedem samo pomislek: če bi končne opombe odmaknili in bi bili soočeni samo s podatki o časih in krajih, jezik pa bi nas objel v svoji izvirnosti, bi bila bralna izkušnja že drugačna in bi avtorjev namen, drznem si reči, še podkrepila. To navsezadnje zaokroža tudi zadnji verz zbirke, ki je namenjen bralcem in kritikom, morda: »Verjeli so, / da mora vse imeti smisel, a ta enciklopedija je tu samo zato, / ker je.«
Piše Tjaž Mihelič, bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja. Osišča pesniške zbirke Marcella Potocca Dnevnik zelene premičnice, ki nase nezadržno vlečejo pojme spomina in zgodovine, so jezik, čas in prostor. Zunanja zgradba zbirke omogoča branje po treh linijah. Prva in tudi najobsežnejša je linija govora umrlih znanstvenikov (denimo Ericha Auerbacha), pesnikov (Danteja, na primer), revolucionarjev (Rose Luxemburg), državnikov (Indire Gandi) in drugih, ki so zbrani iz različnih časov in pripadajo vsak drugemu jeziku, drugemu prostoru in vendar vsi skozi poezijo govorijo iz onostranstva. Imenujmo to linijo oglašanje preteklosti. Drugi liniji oz. intermezzom, kakor Potocco imenuje tri razdelke, pripadajo Zvezdni dnevniki, v katerih govori Data, Podatkovnik iz zvezdne ladje. Imenujmo to linijo oglašanje prihodnosti. Tretja linija pa sta epiloga, ki na koncu zaokrožata oziroma osmislita celotno zbirko. Imenujmo to linijo oglašanje brezčasja. Ali kot piše pesnik v pesmi iz Epiloga 2: »Zbrali smo podatke, preteklost se bliža koncu. // Zdaj zdaj bo vse potegnilo v sonce in sonce bo potemnelo. // Šli bomo naprej – ali nazaj.« Večji del zbirke zajemajo monologi ali oglašanje iz onostranstva, od koder – večinoma pesniki, a ne izključno – lahko spregovorijo skozi medij, ki je poezija, in tudi skozi medij, ki je pesnik sam. Potocco, sicer strokovnjak za nacionalne identitete v literaturah, se pokaže za najboljšega prenašalca njihovih sporočil. A ne gre le za prenašanje, temveč tudi za soustvarjanje. Najzanimiveje se to pokaže v pesmi, v kateri govori Ovidij: »Ovidius in Ponto frigora trahit, citira moj / premišljevalec drugega pesnika.« Pesmi so prepredene z jeziki teh oseb, bodisi kot citati iz njihovih del bodisi kot misli pesnika-avtorja, ki spregovori v njihovem jeziku. Tu je treba poudariti, da samo iz naslovov ne vemo, kdo nam govori, saj so pesmi naslovljene samo z letnicama od–do ter krajema, kjer se je govorec rodil oziroma umrl. Šele opombe nam dajo dokončno potrditev. Da pa ima jezik posebno težo, priča tudi naslov opomb, ki vse osebe označuje za govorce in ne kako drugače. V spremni besedi je Alenka Jovanovski literarnovrstno označila Dnevnik zelene premičnice za dramsko poemo. Oznaka je vsekakor potrebna. Morda se v tem primeru bolj kot sicer kaže za dobro oporo kritiku. A ne iz zaprašene opazke, da že ime samo nosi vso in edino in pravo resnico pomena (te predstave nam je razblinil že Shakespeare), temveč iz težnje po okviru, ki pomen šele lahko vzpostavi. V izogib špekuliranju, ki bi ga razjasnila šele podrobna razčlemba, se vsaj v tem branju oddaljimo od predlagane oznake. Vrstni pridevnik dramska bi raje izpustil, saj se prej kot dialog oglaša veriga monologov, ki korespondirajo, to že, z našo stvarnostjo. Samostalnik poema pa bi raje zamenjal z avtorjevim ponujenim dnevnikom zelene premičnice, torej Zemlje, ali bolje, kakor pravi v zadnji pesmi zbirke v razdelku Epilog 2: »Naša enciklopedija vsebuje vse to, da se ne bi pozabilo.« Z izbiro pojma dnevnik se je avtor zavezal iskanju trenutka, z enciklopedijo pa namiguje na gore podatkov, kopičenje vsega v naši zgodovini. V tem pogledu gre za zanimiv preplet dveh nasprotujočih si konceptov, ki ju poveže poezija. Konceptualno je zbirka odlično zastavljena. Kaj je poezija, se vprašajmo ontološko? Najvišji način zamišljanja. Zamišljanje pa poteka v objemu iskanja trenutka, ko se jeziki stapljajo, prostori dobivajo novo dimenzijo, čas pa postane strnjen. Tako je ideja zbirke postati več kot samo zgodovina, več kot zgolj popis. Postane »velika enciklopedija zvezd, ki ji kdaj pa kdaj še rečejo le / Bog«. Poezija v svoji izvornosti postane boj zoper pozabo, zato se je treba spomniti in si zamisliti, kako je bilo, saj »[p]ozaba je edina smrt planeta«. Kar pri zbirki najbolj ne deluje in avtor na to ni mogel vplivati, so platnice knjige, ki je izšla v knjižni zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe. Na to je bilo nedavno opozorjeno tudi v eni izmed kritik Tinkare V. Kastelic. Zbirka je rezultat vsakoletnega javnega natečaja, na katerega avtorji pošljejo svoje pesniške zbirke, izmed katerih nato vsak član komisije izbere eno. Sam natečaj naj kar se da pohvalimo in poudarimo, da je izrednega pomena pri predstavljanju tudi novih pesniških glasov, naslovnice pa so uniformirane, nevpadljive in bi morale kljub osnovnemu ogrodju vsebovati vsaj detajl, ki bi vsakokratno zbirko, povečini odlično, uglasil z vsebino. Potocco navdih išče pri velikih ljudeh človeštva, ki so že onkraj. Pri tem pa ne gre za upesnjene življenjepise, ampak, kot smo že omenili, za iskanje trenutka. Problem, ki ga vidim, je, da kljub avtorjevi soudeleženosti v njihovi pripovedi zdrsne v izjavljanje, na primer kot pravi Ovidij: »Začel sem živeti le v prostoru / in trajanju nekogaršnje pripovedi.« Vsaka pesem je lahko že trenutek, pravi nekje Wislawa Szymborska. A trenutek ni izjavljanje, temveč izrekanje. Pesem mora živeti svoje življenje, ki je v zdajšnjosti, v tem pa lahko samo izreka ali pa se kdaj izjalovi v preveč plakatne izjave. Naj navedem samo pomislek: če bi končne opombe odmaknili in bi bili soočeni samo s podatki o časih in krajih, jezik pa bi nas objel v svoji izvirnosti, bi bila bralna izkušnja že drugačna in bi avtorjev namen, drznem si reči, še podkrepila. To navsezadnje zaokroža tudi zadnji verz zbirke, ki je namenjen bralcem in kritikom, morda: »Verjeli so, / da mora vse imeti smisel, a ta enciklopedija je tu samo zato, / ker je.«
Orkanski veter, ki bo po napovedih vztrajal do jutrišnje noči, povzroča vetrolom na Primorskem in severu države. Brez električne energije je več tisoč gospodinjstev. Samo v občini Žirovnica je odkrilo ali poškodovalo skoraj tretjino streh. Tam ter v občinah Radovljica in Jesenice ter na Kobariškem in Bovškem zaradi napovedanih vetrovnih razmer jutri ne bo pouka. Drugi poudarki oddaje: - Današnje kvalifikacije v Planici izpeljali, za jutri pripravljen tudi načrt B. - Janša Sovine dokaze glede tujega vmešavanja zavrnil kot zlorabo za predvolilne namene. - Kljub povečanemu povpraševanju po gorivih je bilo dobav manj, ugotovili inšpektorji.
Orkanski veter, ki bo po napovedih vztrajal do jutrišnje noči, povzroča vetrolom na Primorskem in severu države. Brez električne energije je več tisoč gospodinjstev. Samo v občini Žirovnica je odkrilo ali poškodovalo skoraj tretjino streh. Tam ter v občinah Radovljica in Jesenice ter na Kobariškem in Bovškem zaradi napovedanih vetrovnih razmer jutri ne bo pouka. Drugi poudarki oddaje: - Današnje kvalifikacije v Planici izpeljali, za jutri pripravljen tudi načrt B. - Janša Sovine dokaze glede tujega vmešavanja zavrnil kot zlorabo za predvolilne namene. - Kljub povečanemu povpraševanju po gorivih je bilo dobav manj, ugotovili inšpektorji.
Iran je potrdil, da je prek Pakistana dobil ameriški predlog za končanje vojne, toda možnosti pogajanj o premirju še ni na obzorju. Iranska tiskovna agencija poroča, da je Iran pripravljen celo razširiti vojno na Bab el-Mandeb, ozko grlo med Jemnom in Afriko, ki povezuje Rdeče morje z Indijskim oceanom. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarska zbornica pričakuje zvišanje inflacije na 3,4 odstotka. - SDS in Demokrati s pritožbami na potek in izid volitev. - Pretresi v italijanski vladi po referendumskem propadu pravosodne reforme.
Iran je potrdil, da je prek Pakistana dobil ameriški predlog za končanje vojne, toda možnosti pogajanj o premirju še ni na obzorju. Iranska tiskovna agencija poroča, da je Iran pripravljen celo razširiti vojno na Bab el-Mandeb, ozko grlo med Jemnom in Afriko, ki povezuje Rdeče morje z Indijskim oceanom. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarska zbornica pričakuje zvišanje inflacije na 3,4 odstotka. - SDS in Demokrati s pritožbami na potek in izid volitev. - Pretresi v italijanski vladi po referendumskem propadu pravosodne reforme.
Največji naftni trgovec pri nas zavrača vladne očitke o zadrževanju goriva in namernem oviranju dostave na servise. Ob tem do konca tedna pričakujejo ustalitev razmer, ki se po današnjem dvigu cen pogonskih goriv že umirjajo. Druge teme: - Seja sveta za nacionalno varnost o domnevnem tujem vmešavanju v volitve v četrtek. - Pakistan pripravljen gostiti morebitna mirovna pogajanja med ZDA in Iranom. - V Ljubljani se obetajo večje zapore cest zaradi del, občina svetuje uporabo javnega prevoza.
Največji naftni trgovec pri nas zavrača vladne očitke o zadrževanju goriva in namernem oviranju dostave na servise. Ob tem do konca tedna pričakujejo ustalitev razmer, ki se po današnjem dvigu cen pogonskih goriv že umirjajo. Druge teme: - Seja sveta za nacionalno varnost o domnevnem tujem vmešavanju v volitve v četrtek. - Pakistan pripravljen gostiti morebitna mirovna pogajanja med ZDA in Iranom. - V Ljubljani se obetajo večje zapore cest zaradi del, občina svetuje uporabo javnega prevoza.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Dan po volitvah stranke premlevajo izide. Relativna zmagovalka je naredila prve korake k pogovorom o oblikovanju koalicije in s tem vlade. Mandat bo dobil tisti, ki bo zbral 46 poslanskih glasov, je jasna predsednica republike Nataša Pirc Musar. Druge teme: - Pred jutrišnjo podražitvijo goriv na nekaterih bencinskih servisih tudi danes brez. - Trump vztraja, da se Iran želi pogajati, v Teheranu ponavljajo, da ne vedo nič o tem. - Pripravljene številne preventivne akcije za večjo varnost motoristov.
Dan po volitvah stranke premlevajo izide. Relativna zmagovalka je naredila prve korake k pogovorom o oblikovanju koalicije in s tem vlade. Mandat bo dobil tisti, ki bo zbral 46 poslanskih glasov, je jasna predsednica republike Nataša Pirc Musar. Druge teme: - Pred jutrišnjo podražitvijo goriv na nekaterih bencinskih servisih tudi danes brez. - Trump vztraja, da se Iran želi pogajati, v Teheranu ponavljajo, da ne vedo nič o tem. - Pripravljene številne preventivne akcije za večjo varnost motoristov.
Na skoraj tri tisoč voliščih lahko nekaj manj kot 1,7 milijona Slovencev odloča o svojih predstavnikih v Državnem zboru. Do 16. ure je glasovalo skoraj 860 tisoč ljudi, kar je 50,73 odstotka volilnih upravičencev. Za primerjavo – pred štirimi leti, ko je bila udeležba na koncu skoraj 71 odstotkov, je do 16. ure glasovalo dobrih 49 odstotkov ljudi. Vse neznanke se bodo sicer počasi začele razkrivati po zaprtju volišč ob 19. uri, najprej z rezultati vzporednih volitev. Drugi poudarki oddaje: - Petrol znova zavrnil očitke o nepravilnostih ali odgovornosti za pomanjkanje goriv. - Oster odziv iranske vojske po ameriških zahtevah glede Hormuške ožine. - Tednik Nedelja - eden osrednjih medijev koroških Slovencev - zaznamuje 100-letnico obstoja.
Na skoraj tri tisoč voliščih lahko nekaj manj kot 1,7 milijona Slovencev odloča o svojih predstavnikih v Državnem zboru. Do 16. ure je glasovalo skoraj 860 tisoč ljudi, kar je 50,73 odstotka volilnih upravičencev. Za primerjavo – pred štirimi leti, ko je bila udeležba na koncu skoraj 71 odstotkov, je do 16. ure glasovalo dobrih 49 odstotkov ljudi. Vse neznanke se bodo sicer počasi začele razkrivati po zaprtju volišč ob 19. uri, najprej z rezultati vzporednih volitev. Drugi poudarki oddaje: - Petrol znova zavrnil očitke o nepravilnostih ali odgovornosti za pomanjkanje goriv. - Oster odziv iranske vojske po ameriških zahtevah glede Hormuške ožine. - Tednik Nedelja - eden osrednjih medijev koroških Slovencev - zaznamuje 100-letnico obstoja.
28. izdajo Festivala dokumentarnega filma 11. 3. odpirajo z delom režiserja Srđana Kovačevića o Delavski svetovalnici v Ljubljani, med tekmovalnimi filmi v okviru festivala bo tudi Ples življenja Siniše Gačića, ki ima v središču dilemo okoli pravice do prostovoljnega končanja življenja. V Slovenski kinoteki začenjajo z rubriko Pogled z družbenih robov, ki se osredotoča na filmske podobe z margine, poleg tega s ciklom Kinoteka 30! obeležujejo 30 let od uradne ustanovitve javnega zavoda, ki je bil pred tem podružnica Jugoslovanske kinoteke. V kinih sta se zavrtela težko pričakovana Nevesta! režiserke Maggie Gyllenhaal in film o odraščanju – slovenska koprodukcija Drugi dnevnik Pauline P. režiserja Nevena Hitreca.
28. izdajo Festivala dokumentarnega filma 11. 3. odpirajo z delom režiserja Srđana Kovačevića o Delavski svetovalnici v Ljubljani, med tekmovalnimi filmi v okviru festivala bo tudi Ples življenja Siniše Gačića, ki ima v središču dilemo okoli pravice do prostovoljnega končanja življenja. V Slovenski kinoteki začenjajo z rubriko Pogled z družbenih robov, ki se osredotoča na filmske podobe z margine, poleg tega s ciklom Kinoteka 30! obeležujejo 30 let od uradne ustanovitve javnega zavoda, ki je bil pred tem podružnica Jugoslovanske kinoteke. V kinih sta se zavrtela težko pričakovana Nevesta! režiserke Maggie Gyllenhaal in film o odraščanju – slovenska koprodukcija Drugi dnevnik Pauline P. režiserja Nevena Hitreca.
Tadej Pogačar je v šestem poskusu osvojil kolesarski spomenik Milano-Sanremo. 32 kilometrov pred ciljem je padel, a se s pomočjo moštvenih kolegov vrnil v ospredje in dobil končni sprint. Izmed petih največjih enodnevnih dirk mu tako manjka zmaga le še na eni, sloviti Pariz-Roubaix. Drugi poudarki oddaje: - Petrol: za pomanjkanje goriv na črpalkah krivo skokovito povpraševanje, ne motnje v dobavi. - Izrael po izjavah ameriškega predsednika o morebitnem umiku z Bližnjega vzhoda napovedal krepitev napadov na Iran. - S svetovnim dnevom lutk o pomenu starodavnega in univerzalnega lutkovnega jezika.
Tadej Pogačar je v šestem poskusu osvojil kolesarski spomenik Milano-Sanremo. 32 kilometrov pred ciljem je padel, a se s pomočjo moštvenih kolegov vrnil v ospredje in dobil končni sprint. Izmed petih največjih enodnevnih dirk mu tako manjka zmaga le še na eni, sloviti Pariz-Roubaix. Drugi poudarki oddaje: - Petrol: za pomanjkanje goriv na črpalkah krivo skokovito povpraševanje, ne motnje v dobavi. - Izrael po izjavah ameriškega predsednika o morebitnem umiku z Bližnjega vzhoda napovedal krepitev napadov na Iran. - S svetovnim dnevom lutk o pomenu starodavnega in univerzalnega lutkovnega jezika.
Politične stranke imajo le še do polnoči čas, da pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami nagovorijo volivce in volivke. Volilna kampanja je tako v sklepnem delu. Zaznamovali so jo med drugim posnetki s prisluhi o domnevni korupciji in tuje vmešavanje v politično dogajanje. Drugi poudarki oddaje: - Po sprostitvi cen goriv na avtocestah in hitrih cestah pozivi vlade k odgovornemu ravnanju. - Zaradi podražitve nafte v luči vojne na Bližnjem vzhodu ukrepe sprejema tudi več drugih evropskih držav. - V Nemčiji v preiskavi zoper otroško pornografijo s temnega spleta odstranili več kot 370 tisoč spornih strani.
Politične stranke imajo le še do polnoči čas, da pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami nagovorijo volivce in volivke. Volilna kampanja je tako v sklepnem delu. Zaznamovali so jo med drugim posnetki s prisluhi o domnevni korupciji in tuje vmešavanje v politično dogajanje. Drugi poudarki oddaje: - Po sprostitvi cen goriv na avtocestah in hitrih cestah pozivi vlade k odgovornemu ravnanju. - Zaradi podražitve nafte v luči vojne na Bližnjem vzhodu ukrepe sprejema tudi več drugih evropskih držav. - V Nemčiji v preiskavi zoper otroško pornografijo s temnega spleta odstranili več kot 370 tisoč spornih strani.
Vlada z jutrišnjim dnem sprošča cene pogonskih goriv na avtocestah in hitrih cestah. Z deregulacijo želi zmanjšati pritisk tranzitnega prometa na avtocestnih servisih in izboljšati oskrbo drugod. V trgovinski zbornici so ukrep pozdravili, a so ga označili za prepoznega. Omejitvam točenja nekaterih energentov se je medtem pridružil tudi Petrol. Drugi poudarki oddaje: - Energetska infrastruktura tarča napadov na Bližnjem vzhodu; o njem razpravljal vrh Unije. - Obveščevalna agencija Black Cube naj bi delovala tudi v drugod po Evropi in svetu. - Muslimani s sončnim zahodom končujejo ramazan in začenjajo bajram.
Vlada z jutrišnjim dnem sprošča cene pogonskih goriv na avtocestah in hitrih cestah. Z deregulacijo želi zmanjšati pritisk tranzitnega prometa na avtocestnih servisih in izboljšati oskrbo drugod. V trgovinski zbornici so ukrep pozdravili, a so ga označili za prepoznega. Omejitvam točenja nekaterih energentov se je medtem pridružil tudi Petrol. Drugi poudarki oddaje: - Energetska infrastruktura tarča napadov na Bližnjem vzhodu; o njem razpravljal vrh Unije. - Obveščevalna agencija Black Cube naj bi delovala tudi v drugod po Evropi in svetu. - Muslimani s sončnim zahodom končujejo ramazan in začenjajo bajram.
Po mnenju varnostno-obveščevalne agencije Sova gre pri na skrivaj pridobljenih posnetkih pogovorov z nekaterimi Slovenci za tuje vmešavanje v volitve, je povedal državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk. Predstavniki izraelskega podjetja Black Cube so namreč v zadnjega pol leta štirikrat obiskali Slovenijo, med drugim so se decembra lani ustavili tudi na Trstenjakovi ulici v Ljubljani. Volk ob tem ni mogel potrditi, da so se ustavili na sedežu stranke SDS. Njen vodja Janez Janša je prepričan, da smo priča zlorabi državnih organov za prikrivanje korupcije. Druge teme: - Iran potrdil uboj obveščevalnega ministra; odgovornost prevzel Izrael. - Vlada za prihodnji teden napoveduje občutnejšo podražitev goriv. - Nevladne organizacije opozarjajo na vse več napadov na tujce v Ljubljani.
Po mnenju varnostno-obveščevalne agencije Sova gre pri na skrivaj pridobljenih posnetkih pogovorov z nekaterimi Slovenci za tuje vmešavanje v volitve, je povedal državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk. Predstavniki izraelskega podjetja Black Cube so namreč v zadnjega pol leta štirikrat obiskali Slovenijo, med drugim so se decembra lani ustavili tudi na Trstenjakovi ulici v Ljubljani. Volk ob tem ni mogel potrditi, da so se ustavili na sedežu stranke SDS. Njen vodja Janez Janša je prepričan, da smo priča zlorabi državnih organov za prikrivanje korupcije. Druge teme: - Iran potrdil uboj obveščevalnega ministra; odgovornost prevzel Izrael. - Vlada za prihodnji teden napoveduje občutnejšo podražitev goriv. - Nevladne organizacije opozarjajo na vse več napadov na tujce v Ljubljani.
Zjutraj se je začelo predčasno glasovanje na parlamentarnih volitvah, predvolilna kampanja pa postaja vse bolj razgreta, predvsem v zvezi s posnetki, objavljenimi pred dnevi. Prvič se je odzvala Policija, ki da preiskuje vse okoliščine posnetkov, premier Golob pa je dejal, da bo sejo Sveta za nacionalno varnost o tem sklical po volitvah. SDS bo zaradi očitkov o povezavi z izraelskimi paraobveščevalci vložil tožbe. Drugi poudarki oddaje: - Vodja ameriškega Nacionalnega centra za boj proti terorizmu Kent: Iran ni ogrožal Združenih držav, Izrael nas je zavedel. - Na srečanju Srednjeevropske pobude v Trstu o razprave o širitvi Evropske unije in vzpostavitvi indoevropskega koridorja. - Država z dvemilijonskim vložkom podprla graditev razvojnega centra mariborskega podjetja Skylab.
Zjutraj se je začelo predčasno glasovanje na parlamentarnih volitvah, predvolilna kampanja pa postaja vse bolj razgreta, predvsem v zvezi s posnetki, objavljenimi pred dnevi. Prvič se je odzvala Policija, ki da preiskuje vse okoliščine posnetkov, premier Golob pa je dejal, da bo sejo Sveta za nacionalno varnost o tem sklical po volitvah. SDS bo zaradi očitkov o povezavi z izraelskimi paraobveščevalci vložil tožbe. Drugi poudarki oddaje: - Vodja ameriškega Nacionalnega centra za boj proti terorizmu Kent: Iran ni ogrožal Združenih držav, Izrael nas je zavedel. - Na srečanju Srednjeevropske pobude v Trstu o razprave o širitvi Evropske unije in vzpostavitvi indoevropskega koridorja. - Država z dvemilijonskim vložkom podprla graditev razvojnega centra mariborskega podjetja Skylab.
Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je opravila nadzor na Sovi in Policiji zaradi razkritij civilne družbe o domnevnem delovanju zasebnih obveščevalnih služb. Predvolilna kampanja se črni z vse več razkritji v aferi s prisluhi, stroko pa skrbijo pomanjkljivi uradni odzivi. Ostali poudarki oddaje: Trump vztraja pri sodelovanju zaveznic v varovanju Hormuške ožine, Evropa zadržana. Srbski in hrvaški predsednik v besedni vojni zaradi beograjskega nakupa raket. V Kopru podpisana pogodba o širitvi bertoške vpadnice.
Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je opravila nadzor na Sovi in Policiji zaradi razkritij civilne družbe o domnevnem delovanju zasebnih obveščevalnih služb. Predvolilna kampanja se črni z vse več razkritji v aferi s prisluhi, stroko pa skrbijo pomanjkljivi uradni odzivi. Ostali poudarki oddaje: Trump vztraja pri sodelovanju zaveznic v varovanju Hormuške ožine, Evropa zadržana. Srbski in hrvaški predsednik v besedni vojni zaradi beograjskega nakupa raket. V Kopru podpisana pogodba o širitvi bertoške vpadnice.
Izraelske sile navajajo, da imajo v Iranu še več tisoč vojaških ciljev, zato bodo obsežne zračne napade nadaljevali še najmanj tri tedne. Teheran v odgovor obstreljuje judovsko državo in druge cilje v širši regiji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da ne vidi razloga za pogajanja o premirju z Združenimi državami. Kot je zatrdil, so ameriške sile že drugič napadle Islamsko republiko v času pogajanj, zato bodo po njegovem nadaljevali samoobrambo, dokler bo treba. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Okoljevarstveniki svarijo pred ekološko katastrofo na Bližnjem vzhodu. - Ob povečanju števila voznikov pod vplivom prepovedanih substanc stroka poziva k iskanju pomoči. - Smučarski skakalec Anže Lanišek po odpovedani drugi seriji na Holmenkollnu drugi.
Izraelske sile navajajo, da imajo v Iranu še več tisoč vojaških ciljev, zato bodo obsežne zračne napade nadaljevali še najmanj tri tedne. Teheran v odgovor obstreljuje judovsko državo in druge cilje v širši regiji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da ne vidi razloga za pogajanja o premirju z Združenimi državami. Kot je zatrdil, so ameriške sile že drugič napadle Islamsko republiko v času pogajanj, zato bodo po njegovem nadaljevali samoobrambo, dokler bo treba. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Okoljevarstveniki svarijo pred ekološko katastrofo na Bližnjem vzhodu. - Ob povečanju števila voznikov pod vplivom prepovedanih substanc stroka poziva k iskanju pomoči. - Smučarski skakalec Anže Lanišek po odpovedani drugi seriji na Holmenkollnu drugi.
V oddaji Odkrivamo smo v radijski arhiv vpisali desetletje delovanja Dnevnega centra Pika. Socialnovarstveni program Centra za socialno delo Maribor nudi podporo v najširšem smislu, učno pomoč in prostor za kvalitetno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov. Sogovornice: - direktorica Centra za socialno delo Maribor Marjana Bravc - vodja dnevnega centra Simona Martinšek in - prostovoljka Milena Vrabl
V oddaji Odkrivamo smo v radijski arhiv vpisali desetletje delovanja Dnevnega centra Pika. Socialnovarstveni program Centra za socialno delo Maribor nudi podporo v najširšem smislu, učno pomoč in prostor za kvalitetno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov. Sogovornice: - direktorica Centra za socialno delo Maribor Marjana Bravc - vodja dnevnega centra Simona Martinšek in - prostovoljka Milena Vrabl
Smučarska skakalka Nika Prevc je zmagovalka tekme na Holmenkollnu nad Oslom. Po prvi seriji je pristala na petem mestu, potem pa s 127-imi metri premagala konkurenco. Najboljša skakalka te zime je s 17-o zmago v letošnji sezoni po številu zbranih točk izboljšala rekord svojega brata Petra izpred 10-ih let. Na istem prizorišču so se pomerili tudi skakalci. Domen Prevc se s slabim skokom v prvi seriji ni uvrstil v finale. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Trump obljubil odprtje Hormuške ožine in pozval države k napotitvi vojaških ladij na to območje. - Petrol kljub občasnemu pomanjkanju goriva zatrjuje, da ne potrebuje sproščanja iz državnih rezerv. - V 97-em letu umrl Jürgen Habermas - eden najpomembnejših sodobnih intelektualcev.
Smučarska skakalka Nika Prevc je zmagovalka tekme na Holmenkollnu nad Oslom. Po prvi seriji je pristala na petem mestu, potem pa s 127-imi metri premagala konkurenco. Najboljša skakalka te zime je s 17-o zmago v letošnji sezoni po številu zbranih točk izboljšala rekord svojega brata Petra izpred 10-ih let. Na istem prizorišču so se pomerili tudi skakalci. Domen Prevc se s slabim skokom v prvi seriji ni uvrstil v finale. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Trump obljubil odprtje Hormuške ožine in pozval države k napotitvi vojaških ladij na to območje. - Petrol kljub občasnemu pomanjkanju goriva zatrjuje, da ne potrebuje sproščanja iz državnih rezerv. - V 97-em letu umrl Jürgen Habermas - eden najpomembnejših sodobnih intelektualcev.
Po silovitih ameriških in izraelskih zračnih napadih je Iran - glede na trditve Washingtona - vojaško večinoma onesposobljen, a napadi se nadaljujejo. Kot je za ameriško televizijo Fox News dejal predsednik Trump, se bo vojna nadaljevala, dokler bo sam tako hotel oziroma čutil v svojih kosteh. Dejal je še, so Iranu povzročili toliko škode, da bodo potrebovali leta, da se postavijo na noge, ob tem pa napovedal silovite napade tudi prihodnji teden. Medtem pa kljub ukrepom za stabilizacijo cen nafte, ta raste zaradi blokade Hormuške ožine. Nekaj drugih poudarkov: - Predsednica republike in premier podprla sankcionirano sodnico Beti Hohler in v zvezi s tem kritizirala Evropo - Državni zbor potrdil strategije decentralizacije državo skozi gospodarsko preobrazbo regij - Energetika Ljubljana s projektom Biomasa nadaljuje razogljičenje svojih virov
Po silovitih ameriških in izraelskih zračnih napadih je Iran - glede na trditve Washingtona - vojaško večinoma onesposobljen, a napadi se nadaljujejo. Kot je za ameriško televizijo Fox News dejal predsednik Trump, se bo vojna nadaljevala, dokler bo sam tako hotel oziroma čutil v svojih kosteh. Dejal je še, so Iranu povzročili toliko škode, da bodo potrebovali leta, da se postavijo na noge, ob tem pa napovedal silovite napade tudi prihodnji teden. Medtem pa kljub ukrepom za stabilizacijo cen nafte, ta raste zaradi blokade Hormuške ožine. Nekaj drugih poudarkov: - Predsednica republike in premier podprla sankcionirano sodnico Beti Hohler in v zvezi s tem kritizirala Evropo - Državni zbor potrdil strategije decentralizacije državo skozi gospodarsko preobrazbo regij - Energetika Ljubljana s projektom Biomasa nadaljuje razogljičenje svojih virov
Slovenija se ne bo pridružila tožbi več držav proti Izraelu zaradi genocida v Gazi, je po seji vlade sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon. Odločitev obžaluje. Ob tem je ocenila, da je bilo v zvezi z odločanjem veliko zunanjih pritiskov, te so izvajale tudi velesile. Neuradno naj bi sicer sodišče lahko znova podaljšalo rok za pridružitev držav k tožbi. Nekaj drugih poudarkov: - Vlada bo sprostila državne naftne rezerve za ublažitev cen goriva - Novi iranski voditelj Modžtaba Hamenej napovedal nadaljnjo blokado Hormuške ožine - Nekdanji vodja Gen energije Paravan naj bi bil tarča prirejenega poslovnega srečanja
Slovenija se ne bo pridružila tožbi več držav proti Izraelu zaradi genocida v Gazi, je po seji vlade sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon. Odločitev obžaluje. Ob tem je ocenila, da je bilo v zvezi z odločanjem veliko zunanjih pritiskov, te so izvajale tudi velesile. Neuradno naj bi sicer sodišče lahko znova podaljšalo rok za pridružitev držav k tožbi. Nekaj drugih poudarkov: - Vlada bo sprostila državne naftne rezerve za ublažitev cen goriva - Novi iranski voditelj Modžtaba Hamenej napovedal nadaljnjo blokado Hormuške ožine - Nekdanji vodja Gen energije Paravan naj bi bil tarča prirejenega poslovnega srečanja
V Kopru so simbolno zaznamovali prevoznost drugega železniškega tira med Divačo in Koprom, čeprav povezava še nima uporabnega dovoljenja. S hitrostjo del ni zadovoljen predsednik sveta za civilni nadzor nad projektom Jadran Bajec, ki opozarja tudi na negativne učinke emisij. Te morajo biti po njegovih besedah zajete preden gredo z gradbišča v zato pripravljenih napravh. Kot meni, je projektant to naredil, izvajalec pa ne. Druge teme: - Teheran vnovič tarča silovitega ameriško-izraelskega bombardiranja - Nemčija bo skušala cene energentov stabilizirati s sprostitvijo dela strateških rezerv - Po rekah in jezerih vnovič zapluli gregorčki
V Kopru so simbolno zaznamovali prevoznost drugega železniškega tira med Divačo in Koprom, čeprav povezava še nima uporabnega dovoljenja. S hitrostjo del ni zadovoljen predsednik sveta za civilni nadzor nad projektom Jadran Bajec, ki opozarja tudi na negativne učinke emisij. Te morajo biti po njegovih besedah zajete preden gredo z gradbišča v zato pripravljenih napravh. Kot meni, je projektant to naredil, izvajalec pa ne. Druge teme: - Teheran vnovič tarča silovitega ameriško-izraelskega bombardiranja - Nemčija bo skušala cene energentov stabilizirati s sprostitvijo dela strateških rezerv - Po rekah in jezerih vnovič zapluli gregorčki
Vojna na Bližnjem vzhodu v Evropi krepi zaskrbljenost pred morebitno energetsko krizo. Države se zavedajo, da manevrskega prostora za ukrepanje nimajo veliko. Zavod za blagovne rezerve ima za 103 dni naftnih rezerv. Evropski komisar za energijo Dan Joergensen je države Unije pozval k znižanju dajatev na energijo, s čimer bi znižale stroške gospodinjstev. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Združene države za danes napovedale najintenzivnejše napade na Iran doslej - V Evropskem parlamentu razprava o napredku držav kandidatk za članstvo v Uniji - V Sloveniji v prihodnjih letih na voljo posebna posojila za graditev javnih najemnih stanovanj
Vojna na Bližnjem vzhodu v Evropi krepi zaskrbljenost pred morebitno energetsko krizo. Države se zavedajo, da manevrskega prostora za ukrepanje nimajo veliko. Zavod za blagovne rezerve ima za 103 dni naftnih rezerv. Evropski komisar za energijo Dan Joergensen je države Unije pozval k znižanju dajatev na energijo, s čimer bi znižale stroške gospodinjstev. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Združene države za danes napovedale najintenzivnejše napade na Iran doslej - V Evropskem parlamentu razprava o napredku držav kandidatk za članstvo v Uniji - V Sloveniji v prihodnjih letih na voljo posebna posojila za graditev javnih najemnih stanovanj
Vojna na Bližnjem vzhodu vse bolj vpliva tudi na svetovno gospodarstvo. V ospredju je strah pred motnjami pri dobavi nafte, ki že vpliva na trg naftnih derivatov. Kot opozarja evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis, motnje ladijskega prometa in napadi na energetsko infrastrukturo lahko povzročijo znaten stagflacijski šok. Druge teme: - Od jutri v Sloveniji nove cene naftnih derivatov, vlada naj bi znižala trošarine. - Evropski parlament dobil zahtevo za odvzem imunitete poslancu Mateju Toninu. - Pozivi k preventivi proti klopnim boleznim.
Vojna na Bližnjem vzhodu vse bolj vpliva tudi na svetovno gospodarstvo. V ospredju je strah pred motnjami pri dobavi nafte, ki že vpliva na trg naftnih derivatov. Kot opozarja evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis, motnje ladijskega prometa in napadi na energetsko infrastrukturo lahko povzročijo znaten stagflacijski šok. Druge teme: - Od jutri v Sloveniji nove cene naftnih derivatov, vlada naj bi znižala trošarine. - Evropski parlament dobil zahtevo za odvzem imunitete poslancu Mateju Toninu. - Pozivi k preventivi proti klopnim boleznim.
Ob nadaljevanju spopadov na Bližnjem vzhodu, je iranski zunanji minister Aragči sporočil, da bi se moral ameriški predsednik Trump opravičiti ljudem v regiji in iranskemu ljudstvu za uboje in uničenje, ki ga je povzročil. Dodal je, da se Islamska republika zgolj brani. Jasno je, da naše rakete ne morejo doseči ozemlja ZDA, kar lahko storimo je napad na ameriške baze in ameriške objekte v naši bližini, ki pa se žal nahajajo na ozemlju naših sosednjih držav, je dodal Aragči. V oddaji tudi: - Slovenija iz Teherana umaknila diplomatsko osebje - Predsednica republike ob dnevu žensk opozorila, da enakost med spoloma še ni dosežena - Anže Lanišek in Domen Prevc druga na superekipni tekmi v Lahtiju
Ob nadaljevanju spopadov na Bližnjem vzhodu, je iranski zunanji minister Aragči sporočil, da bi se moral ameriški predsednik Trump opravičiti ljudem v regiji in iranskemu ljudstvu za uboje in uničenje, ki ga je povzročil. Dodal je, da se Islamska republika zgolj brani. Jasno je, da naše rakete ne morejo doseči ozemlja ZDA, kar lahko storimo je napad na ameriške baze in ameriške objekte v naši bližini, ki pa se žal nahajajo na ozemlju naših sosednjih držav, je dodal Aragči. V oddaji tudi: - Slovenija iz Teherana umaknila diplomatsko osebje - Predsednica republike ob dnevu žensk opozorila, da enakost med spoloma še ni dosežena - Anže Lanišek in Domen Prevc druga na superekipni tekmi v Lahtiju
Ob nadaljevanju spopadov na Bližnjem vzhodu ameriški predsednik Donald Trump grozi z novimi napadi in popolnim uničenjem Irana. Na srečanju z latinskoameriškimi voditelji na Floridi je dejal, da so ameriške sile v zadnjih dneh uničile 42 iranskih vojaških plovil ter onesposobile velik del letalskih zmogljivosti in telekomunikacijskih sistemov države. Operacijo je označil za velik uspeh. V oddaji tudi o tem: - Iz Riada prihajata še dve letali s Slovenci, s tem se evakuacija z Bližnjega vzhoda končuje - S 47. rezjo najstarejše vinske trte na svetu na Lentu naznanili začetek nove vinogradniške sezone - Prvi kolesar sveta Tadej Pogačar že sedmo leto zapored sezono začel z zmago
Ob nadaljevanju spopadov na Bližnjem vzhodu ameriški predsednik Donald Trump grozi z novimi napadi in popolnim uničenjem Irana. Na srečanju z latinskoameriškimi voditelji na Floridi je dejal, da so ameriške sile v zadnjih dneh uničile 42 iranskih vojaških plovil ter onesposobile velik del letalskih zmogljivosti in telekomunikacijskih sistemov države. Operacijo je označil za velik uspeh. V oddaji tudi o tem: - Iz Riada prihajata še dve letali s Slovenci, s tem se evakuacija z Bližnjega vzhoda končuje - S 47. rezjo najstarejše vinske trte na svetu na Lentu naznanili začetek nove vinogradniške sezone - Prvi kolesar sveta Tadej Pogačar že sedmo leto zapored sezono začel z zmago
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
V času politične nestabilnosti, tudi v Evropi, se umetniška svoboda v številnih primerih in pogledih krči. V okviru 56. Tedna slovenske drame so pripravili potgovor o tem, kako trenutno vladajoča politika oblikuje umetniško ustvarjanje. V primorskih gledališčih nas do konca maja čakajo še štiri premiere za vse okuse. Pred nedavnim smo dobili zelo nenavadno knjigo. Pri založbi Miš je izšel roman Pobožal sem polje na desni, ki ima dva avtorja. Barbara Cerar je napisala fiktivni del pripovedi, Vili Telassani pa je del svojega življenja prelil v dnevnik, ki se v knjigi prepleta z avtoričino pripovedjo. Knjiga na zanimiv način razkriva zdaj že preminulega Koprčana.
V času politične nestabilnosti, tudi v Evropi, se umetniška svoboda v številnih primerih in pogledih krči. V okviru 56. Tedna slovenske drame so pripravili potgovor o tem, kako trenutno vladajoča politika oblikuje umetniško ustvarjanje. V primorskih gledališčih nas do konca maja čakajo še štiri premiere za vse okuse. Pred nedavnim smo dobili zelo nenavadno knjigo. Pri založbi Miš je izšel roman Pobožal sem polje na desni, ki ima dva avtorja. Barbara Cerar je napisala fiktivni del pripovedi, Vili Telassani pa je del svojega življenja prelil v dnevnik, ki se v knjigi prepleta z avtoričino pripovedjo. Knjiga na zanimiv način razkriva zdaj že preminulega Koprčana.
Izraelska in ameriška vojska izvajata okrepljene napade na cilje v Iranu. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem za CNN izjavil, da je iransko vodstvo onemogočeno in da išče novo vodstvo, ki bo dobro ravnalo z Združenimi državami in Izraelom, tudi če bo to verski vodja in Iran ne bo demokratična država. Kot je poudaril, dogovor s Teheranom ni mogoč, edina možnost je njegova vdaja. V oddaji prav tako o tem: - Evakuacijski leti za slovenske državljane z Bližnjega vzhoda bodo potekali še konec tedna - Avtoprevozniki z Zahodnega Balkana napovedujejo blokade na mejnih prehodih z Unijo - Domen Prevc že skupni zmagovalec svetovnega pokala
Izraelska in ameriška vojska izvajata okrepljene napade na cilje v Iranu. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem za CNN izjavil, da je iransko vodstvo onemogočeno in da išče novo vodstvo, ki bo dobro ravnalo z Združenimi državami in Izraelom, tudi če bo to verski vodja in Iran ne bo demokratična država. Kot je poudaril, dogovor s Teheranom ni mogoč, edina možnost je njegova vdaja. V oddaji prav tako o tem: - Evakuacijski leti za slovenske državljane z Bližnjega vzhoda bodo potekali še konec tedna - Avtoprevozniki z Zahodnega Balkana napovedujejo blokade na mejnih prehodih z Unijo - Domen Prevc že skupni zmagovalec svetovnega pokala
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Nadaljujejo se ameriško-izraelski napadi na Iran, pa tudi iranski napadi na več držav v regiji. Danes se je napadenim državam pridružil Azerbajdžan, kjer naj bi iranski napad z dronom poškodoval štiri ljudi. Iran je očitke zavrnil, saj da napada niso izvedli oni. Prav tako se nadaljuje reševanje slovenskih državljanov na Bližnjem vzhodu, ki naj bi se končalo še ta teden. V oddaji tudi o tem: - Ljubljanski klinični center s štirimi novimi napravami za magnetno resonanco - Uprava SDH preklicala pooblastila izvršnemu direktorju Mateju Pircu, danes je tudi odstopil - Na ljubljanskih Fužinah po streljanju policistov umrl moški
Nadaljujejo se ameriško-izraelski napadi na Iran, pa tudi iranski napadi na več držav v regiji. Danes se je napadenim državam pridružil Azerbajdžan, kjer naj bi iranski napad z dronom poškodoval štiri ljudi. Iran je očitke zavrnil, saj da napada niso izvedli oni. Prav tako se nadaljuje reševanje slovenskih državljanov na Bližnjem vzhodu, ki naj bi se končalo še ta teden. V oddaji tudi o tem: - Ljubljanski klinični center s štirimi novimi napravami za magnetno resonanco - Uprava SDH preklicala pooblastila izvršnemu direktorju Mateju Pircu, danes je tudi odstopil - Na ljubljanskih Fužinah po streljanju policistov umrl moški