Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Duu Aritmija - Tilen Stepišnik in Šemsudin Dino Džopa - se v oddaji pridružujeta indijska glasbenika Sabiha Khan in Vinayak Netke.
Duu Aritmija - Tilen Stepišnik in Šemsudin Dino Džopa - se v oddaji pridružujeta indijska glasbenika Sabiha Khan in Vinayak Netke.
Če smo zdravi, nam naši možgani omogočajo zaznavanje cele mavrice zvočnega bogastva. Seveda pa se za nečim na prvi pogled ali bolje na prvi posluh tako enostavnim skriva prava kompleksnost naših nevronskih omrežij. Kaj pa, če glasbo sicer zaznamo, a ne znamo ločiti tonov, ne vemo, kaj slišimo in nimamo glasbenega spomina? S Saško Vipotnik, specializantko nevrologije in glasbenico, se bomo potopili v simfonijo zaznavanja glasbe v četrtek ob 7.35 na Prvem.
Če smo zdravi, nam naši možgani omogočajo zaznavanje cele mavrice zvočnega bogastva. Seveda pa se za nečim na prvi pogled ali bolje na prvi posluh tako enostavnim skriva prava kompleksnost naših nevronskih omrežij. Kaj pa, če glasbo sicer zaznamo, a ne znamo ločiti tonov, ne vemo, kaj slišimo in nimamo glasbenega spomina? S Saško Vipotnik, specializantko nevrologije in glasbenico, se bomo potopili v simfonijo zaznavanja glasbe v četrtek ob 7.35 na Prvem.
Duo Aritmija sestavljata Tilen Stepišnik in Šemsudin Dino Džopa, kitarista, multiinstrumentalista, skladatelja in učitelja kitare.
Duo Aritmija sestavljata Tilen Stepišnik in Šemsudin Dino Džopa, kitarista, multiinstrumentalista, skladatelja in učitelja kitare.
Če je bitje srca neenakomerno oz. močno pospešeno ali upočasnjeno, govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmiji. Če se ta pojavlja pogosto, traja dalj časa ali je zelo izrazita, je potrebno zdravljenje. Aritmija namreč lahko sproži motnje v krvnem obtoku in ogrozi oskrbo telesa s krvjo. O srčni aritmiji, dejavnikih tveganja in zdravljenju bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu govorili s prof. dr. Andrejem Pernatom, specialistom kardiologom aritmologom s Kliničnega oddelka za kardiologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Če je bitje srca neenakomerno oz. močno pospešeno ali upočasnjeno, govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmiji. Če se ta pojavlja pogosto, traja dalj časa ali je zelo izrazita, je potrebno zdravljenje. Aritmija namreč lahko sproži motnje v krvnem obtoku in ogrozi oskrbo telesa s krvjo. O srčni aritmiji, dejavnikih tveganja in zdravljenju bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu govorili s prof. dr. Andrejem Pernatom, specialistom kardiologom aritmologom s Kliničnega oddelka za kardiologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Ljudski univerzi Lendava in Murska Sobota sta ob pomoči društva za socialno vključenost Mozaik v predstavili projekt za izboljšanje socialne vključenosti in funkcionalnih kompetenc romskih žensk. V projekt, ki so ga začeli izvajati oktobra, bo v treh letih vključenih 150 romskih žensk iz Pomurja. Pogovarjali smo se z Gregorjem Koširjem, podžupanom v začasnem opravljanju funkcije župana v občini Kočevje, ki meni da so v občini pri urejanju razmer v romskih naseljih naredili dodaten korak naprej. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bal Canis zasedbe Aritmija ter skladbo Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu se za glasove potegujejo Kucu banda s skladbo Shingyol in Juan Carlos Romero s skladbo El pañuelo de mi mare.
Ljudski univerzi Lendava in Murska Sobota sta ob pomoči društva za socialno vključenost Mozaik v predstavili projekt za izboljšanje socialne vključenosti in funkcionalnih kompetenc romskih žensk. V projekt, ki so ga začeli izvajati oktobra, bo v treh letih vključenih 150 romskih žensk iz Pomurja. Pogovarjali smo se z Gregorjem Koširjem, podžupanom v začasnem opravljanju funkcije župana v občini Kočevje, ki meni da so v občini pri urejanju razmer v romskih naseljih naredili dodaten korak naprej. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bal Canis zasedbe Aritmija ter skladbo Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu se za glasove potegujejo Kucu banda s skladbo Shingyol in Juan Carlos Romero s skladbo El pañuelo de mi mare.
Ime tedna je Lea Rems, raziskovalka z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, ki je bila med skoraj 2700 prijavami iz vsega sveta uspešna na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne kariere. Vodila bo svoj 1,5 milijonov evrov vreden petletni projekt Reincarnation, z raziskavami pa pripomogla pri zdravljenju srčnih aritmij.
Ime tedna je Lea Rems, raziskovalka z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, ki je bila med skoraj 2700 prijavami iz vsega sveta uspešna na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne kariere. Vodila bo svoj 1,5 milijonov evrov vreden petletni projekt Reincarnation, z raziskavami pa pripomogla pri zdravljenju srčnih aritmij.
Ko je Sigmund Freud spoznal, da lahko simptome čustvene stiske včasih lajša preprosto s tem, da se s svojimi pacienti pogovarja na poseben način, je bil hkrati zbegan in navdušen. Leta medicinskega usposabljanja so ga namreč pripravila na to, da je na ljudi gledal le kot na biološko in kemično bitje. Sklepal je, da simptomi težav, kot so tesnoba, depresija ali fobija, kažejo na fiziološko motnjo, ki se jo da zdraviti edino z zdravili. Če bi Freud bral svetopisemsko knjigo pregovorov, bi morda ob ugotovitvi, da lahko imajo besede tako močan vpliv, bil manj presenečen. Prisluhnite, kako Sveto pismo opisuje moč besed: “Smrt in življenje sta v oblasti jezika” (Prg 18,21). Čeprav je jezik majhen del našega telesa, ima izjemen vpliv. Besede, ki jih izgovarjamo z njim, imajo resnično moč, čeprav se tega ne zavedamo ali pa smo do tega velikokrat preprosto ravnodušni. Nekatere naše besede so plitke in plehke puhlice, čeprav morda zvenijo zelo vljudno. Fraze, kot sta “Lepo te je videti!” ali “Kako si? Že celo večnost se nisva srečala!”, so velikokrat le elegantna krinka za sporočilo: “Ohrani distanco; sem le vljuden!” Spet druge besede imajo moč raniti in zaznamovati za vse življenje. Neprimerna šala, kritiziranje ali posmeh lahko osramotijo, povzročijo zagrenjenost in prinesejo dolgotrajno čustveno bolečino. Dobra novica pa je, da so tudi besede, ki lahko blažijo bolečino in spodbujajo. V Pregovorih beremo: “Skrb v srcu tare človeka, dobra beseda pa ga razveseljuje” (Prg 12,25) in “Prijazne besede so satovje medu: sladke za dušo in zdrave za telo.” (Prg 16,24) Srčni spodbujevalnik je majhna naprava, vstavljena v prsni koš, ki uravnava nereden srčni utrip. Ob pomoči električnega impulza proži srčni utrip, da se srce krči z normalno frekvenco, ter se tako uporablja za zdravljenje motenj srčnega ritma. Motnja srčnega ritma ali aritmija, ki je najpogosteje zdravljena z vstavitvijo srčnega spodbujevalnika, je bradikardija oziroma prepočasen ritem srca. Takrat srce ne more zagotoviti zadostnega pretoka krvi po telesu, to pa človek občuti kot utrujenost, težko dihanje, vrtoglavico ter občasne izgube zavesti. Zelo hude motnje srčnega ritma lahko v izjemnih primerih ogrožajo tudi življenje, zato ta mala naprava lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Kaj ko bi se odločili, da bomo danes uporabili več besed, ki bodo delovale kot srčni spodbujevalnik? Uporabimo besede, ki bodo ljudi okrog nas, katerih ritem življenja je postal prepočasen, so se utrudili ali pa jim je zmanjkalo sape in moči, da bi nadaljevali, spodbudile in opogumile, da kljub oviram in izčrpanosti vztrajajo in gredo naprej. Upoštevajmo nasvet apostola Pavla iz pisma Efežanom: “Ne govorite kaj slabega o drugih. Če kaj rečete, naj bo v korist tistemu, s katerim se pogovarjate.” (EF 4,29 ŽNZ)
Ko je Sigmund Freud spoznal, da lahko simptome čustvene stiske včasih lajša preprosto s tem, da se s svojimi pacienti pogovarja na poseben način, je bil hkrati zbegan in navdušen. Leta medicinskega usposabljanja so ga namreč pripravila na to, da je na ljudi gledal le kot na biološko in kemično bitje. Sklepal je, da simptomi težav, kot so tesnoba, depresija ali fobija, kažejo na fiziološko motnjo, ki se jo da zdraviti edino z zdravili. Če bi Freud bral svetopisemsko knjigo pregovorov, bi morda ob ugotovitvi, da lahko imajo besede tako močan vpliv, bil manj presenečen. Prisluhnite, kako Sveto pismo opisuje moč besed: “Smrt in življenje sta v oblasti jezika” (Prg 18,21). Čeprav je jezik majhen del našega telesa, ima izjemen vpliv. Besede, ki jih izgovarjamo z njim, imajo resnično moč, čeprav se tega ne zavedamo ali pa smo do tega velikokrat preprosto ravnodušni. Nekatere naše besede so plitke in plehke puhlice, čeprav morda zvenijo zelo vljudno. Fraze, kot sta “Lepo te je videti!” ali “Kako si? Že celo večnost se nisva srečala!”, so velikokrat le elegantna krinka za sporočilo: “Ohrani distanco; sem le vljuden!” Spet druge besede imajo moč raniti in zaznamovati za vse življenje. Neprimerna šala, kritiziranje ali posmeh lahko osramotijo, povzročijo zagrenjenost in prinesejo dolgotrajno čustveno bolečino. Dobra novica pa je, da so tudi besede, ki lahko blažijo bolečino in spodbujajo. V Pregovorih beremo: “Skrb v srcu tare človeka, dobra beseda pa ga razveseljuje” (Prg 12,25) in “Prijazne besede so satovje medu: sladke za dušo in zdrave za telo.” (Prg 16,24) Srčni spodbujevalnik je majhna naprava, vstavljena v prsni koš, ki uravnava nereden srčni utrip. Ob pomoči električnega impulza proži srčni utrip, da se srce krči z normalno frekvenco, ter se tako uporablja za zdravljenje motenj srčnega ritma. Motnja srčnega ritma ali aritmija, ki je najpogosteje zdravljena z vstavitvijo srčnega spodbujevalnika, je bradikardija oziroma prepočasen ritem srca. Takrat srce ne more zagotoviti zadostnega pretoka krvi po telesu, to pa človek občuti kot utrujenost, težko dihanje, vrtoglavico ter občasne izgube zavesti. Zelo hude motnje srčnega ritma lahko v izjemnih primerih ogrožajo tudi življenje, zato ta mala naprava lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Kaj ko bi se odločili, da bomo danes uporabili več besed, ki bodo delovale kot srčni spodbujevalnik? Uporabimo besede, ki bodo ljudi okrog nas, katerih ritem življenja je postal prepočasen, so se utrudili ali pa jim je zmanjkalo sape in moči, da bi nadaljevali, spodbudile in opogumile, da kljub oviram in izčrpanosti vztrajajo in gredo naprej. Upoštevajmo nasvet apostola Pavla iz pisma Efežanom: “Ne govorite kaj slabega o drugih. Če kaj rečete, naj bo v korist tistemu, s katerim se pogovarjate.” (EF 4,29 ŽNZ)
Miha Erič je likovnik, glasbenik, mož in oče. Samozaposlen v kulturi kot grafik in instrumentalist, ki deluje (ali je deloval) v številnih glasbenih zasedbah: Prismojeni profesorji bluesa, 3 tone; Samuel Blues, Aritmija … Lani je ilustriral ponatis Kekca nad samotnim breznom in je plodovit grafični ustvarjalec. Z ženo Natalijo imata Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti ORBITA; skupaj od leta 2020 vodita tudi Kulturno umetniško društvo in galerijo Salsaverde v Izoli.
Miha Erič je likovnik, glasbenik, mož in oče. Samozaposlen v kulturi kot grafik in instrumentalist, ki deluje (ali je deloval) v številnih glasbenih zasedbah: Prismojeni profesorji bluesa, 3 tone; Samuel Blues, Aritmija … Lani je ilustriral ponatis Kekca nad samotnim breznom in je plodovit grafični ustvarjalec. Z ženo Natalijo imata Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti ORBITA; skupaj od leta 2020 vodita tudi Kulturno umetniško društvo in galerijo Salsaverde v Izoli.
Slovenija je na področju raziskav, razvoja in tudi uporabe elektroporacije med vodilnimi v svetu in vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. S sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta (ERC Starting Grant) bo doc. dr. Lea Rems iz Laboratorija za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani raziskovala različne vidike uporabe elektroporacije za zdravljenje srčnih bolezni. Vsako živo celico ščiti membrana in prek membrane poteka ves transport snovi v celico in iz nje. Kar precej pa je tudi snovi, ki v celico ne pridejo zlahka ali pa sploh ne. Elektroporacija je metoda, ki z uporabo kratkih, visokonapetostnih pulzov začasno poveča prepustnost membrane ali pa jo povsem uniči. Elektroporacija se že nekaj časa uporablja pri zdravljenju določenih oblik raka, uspehi se kažejo pri zdravljenju srčnih aritmij, veliko obeta tudi na področju genskih terapij.
Slovenija je na področju raziskav, razvoja in tudi uporabe elektroporacije med vodilnimi v svetu in vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. S sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta (ERC Starting Grant) bo doc. dr. Lea Rems iz Laboratorija za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani raziskovala različne vidike uporabe elektroporacije za zdravljenje srčnih bolezni. Vsako živo celico ščiti membrana in prek membrane poteka ves transport snovi v celico in iz nje. Kar precej pa je tudi snovi, ki v celico ne pridejo zlahka ali pa sploh ne. Elektroporacija je metoda, ki z uporabo kratkih, visokonapetostnih pulzov začasno poveča prepustnost membrane ali pa jo povsem uniči. Elektroporacija se že nekaj časa uporablja pri zdravljenju določenih oblik raka, uspehi se kažejo pri zdravljenju srčnih aritmij, veliko obeta tudi na področju genskih terapij.
Izbrana skladba: Stane Mancini - Non capito Glasbeni predlogi so bili: Aritmija feat. Sabiha Khan in Vinayak Netke - Bal canis Mia Guček - Nove slike Stane Mancini - Non capito
Izbrana skladba: Stane Mancini - Non capito Glasbeni predlogi so bili: Aritmija feat. Sabiha Khan in Vinayak Netke - Bal canis Mia Guček - Nove slike Stane Mancini - Non capito
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Midnight Indigo (Ellington) Caravan (Tizol) George Gershwin: That Certain Feeling (Gershwin) Dave Grusin: Fascinating Rhytm (Gershwin) Chet Baker: You'd Be So Nice To Come Home To (Porter) Samara Joy: 'Round Midnight (Monk) Bill Evans: Speak Low (Weill) Melissa Stylianou: Corcovado (Jobim) Michael Brecke/Herbie Hancock: Naima (Coltrane) mathias rüegg: The Lydian Cow (rüegg) Duo Aritmija - Tilen Stepišnik/Šemsudin Džopa: Merak (albanska ljudska) Keith Jarrett: Part VII (Jarrett)
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Midnight Indigo (Ellington) Caravan (Tizol) George Gershwin: That Certain Feeling (Gershwin) Dave Grusin: Fascinating Rhytm (Gershwin) Chet Baker: You'd Be So Nice To Come Home To (Porter) Samara Joy: 'Round Midnight (Monk) Bill Evans: Speak Low (Weill) Melissa Stylianou: Corcovado (Jobim) Michael Brecke/Herbie Hancock: Naima (Coltrane) mathias rüegg: The Lydian Cow (rüegg) Duo Aritmija - Tilen Stepišnik/Šemsudin Džopa: Merak (albanska ljudska) Keith Jarrett: Part VII (Jarrett)
Tilen Stepišnik je skladatelj, multiinstrumentalist, pedagog, kitarist dueta Aritmija; Miha Erič pa je skladatelj, lap steel kitarist, mojster ustne harmonike, saksofonist, Glasbeno radovednost ju je pripeljala do zasedbe SMET in instrumentalnega prvenca Dolga pota.
Tilen Stepišnik je skladatelj, multiinstrumentalist, pedagog, kitarist dueta Aritmija; Miha Erič pa je skladatelj, lap steel kitarist, mojster ustne harmonike, saksofonist, Glasbeno radovednost ju je pripeljala do zasedbe SMET in instrumentalnega prvenca Dolga pota.
Če je bitje srca neenakomerno oz. močno pospešeno ali upočasnjeno, govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmiji. Če se ta pojavlja pogosto, traja dalj časa ali je zelo izrazita, je potrebno zdravljenje. Aritmija namreč lahko sproži motnje v krvnem obtoku in ogrozi oskrbo telesa s krvjo. O srčni aritmiji, dejavnikih tveganja in zdravljenju bomo v torkovem Svetovalnem servisu govorili s prof. dr. Andrejem Pernatom, specialistom kardiologom aritmologom s Kliničnega oddelka za kardiologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Če je bitje srca neenakomerno oz. močno pospešeno ali upočasnjeno, govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmiji. Če se ta pojavlja pogosto, traja dalj časa ali je zelo izrazita, je potrebno zdravljenje. Aritmija namreč lahko sproži motnje v krvnem obtoku in ogrozi oskrbo telesa s krvjo. O srčni aritmiji, dejavnikih tveganja in zdravljenju bomo v torkovem Svetovalnem servisu govorili s prof. dr. Andrejem Pernatom, specialistom kardiologom aritmologom s Kliničnega oddelka za kardiologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Srčno popuščanje je neozdravljiva, napredujoča bolezen, pri kateri srce krvi po telesu ne poganja tako učinkovito kot pri zdravih ljudeh. Pomembne so zgodnja diagnoza, prava terapija in sprememba načina življenja. Kako živeti s srčnim popuščanjem kar najbolj kakovostno? Kaj morajo bolniki upoštevati? Na vaša vprašanja odgovarja asist. mag. Anja Zupan Mežnar, dr. med., specialistka interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo, oddelka za elektrostimulacijo srca in aritmije v UKC.
Srčno popuščanje je neozdravljiva, napredujoča bolezen, pri kateri srce krvi po telesu ne poganja tako učinkovito kot pri zdravih ljudeh. Pomembne so zgodnja diagnoza, prava terapija in sprememba načina življenja. Kako živeti s srčnim popuščanjem kar najbolj kakovostno? Kaj morajo bolniki upoštevati? Na vaša vprašanja odgovarja asist. mag. Anja Zupan Mežnar, dr. med., specialistka interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo, oddelka za elektrostimulacijo srca in aritmije v UKC.
Virus je na ta ali drugačen način zaznamoval naš vsak dan. Nekaterim pa je ponudil prostor tudi za osebni razvoj in nove priložnosti. Danes vas v oddaji Sami naši pričakuje zgodba o grafičnem oblikovalcu, ki je prav v času koronavirusne bolezni zamenjal svojo kariero. Slišali boste tudi zgodbo o dveh glasbenikih, ki delujeta z imenom Duo Aritmija in sodelovanju le-teh z glasbenikom iz Indije. Za začetek pa zgodba o starših in učiteljih, ki so zaradi šolanja otrok na daljavo ter omejevanja socialnih kontaktov pri marsikaterem otroku opazili ne prav prijetne spremembe.
Virus je na ta ali drugačen način zaznamoval naš vsak dan. Nekaterim pa je ponudil prostor tudi za osebni razvoj in nove priložnosti. Danes vas v oddaji Sami naši pričakuje zgodba o grafičnem oblikovalcu, ki je prav v času koronavirusne bolezni zamenjal svojo kariero. Slišali boste tudi zgodbo o dveh glasbenikih, ki delujeta z imenom Duo Aritmija in sodelovanju le-teh z glasbenikom iz Indije. Za začetek pa zgodba o starših in učiteljih, ki so zaradi šolanja otrok na daljavo ter omejevanja socialnih kontaktov pri marsikaterem otroku opazili ne prav prijetne spremembe.
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Število ljudi z aritmijami v Sloveniji in po svetu narašča. Zato ni presenetil odziv na nedavno oddajo Ultrazvok, v kateri smo osvetlili vzroke, posledice in zdravljenje nekaterih motenj srčnega ritma. Najbolj je zbodel podatek, da so aritmije v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga. S temo nadaljujemo tudi tokrat. V središču oddaje bo atrijska fibrilacija, na zatožni klopi pa ponovno debelost, kajenje in telesna neaktivnost. Iztok Konc se je pogovarjal s kardiologom prof. dr. Andrejem Pernatom iz Kliničnega centra v Ljubljani. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc
Število ljudi z aritmijami v Sloveniji in po svetu narašča. Zato ni presenetil odziv na nedavno oddajo Ultrazvok, v kateri smo osvetlili vzroke, posledice in zdravljenje nekaterih motenj srčnega ritma. Najbolj je zbodel podatek, da so aritmije v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga. S temo nadaljujemo tudi tokrat. V središču oddaje bo atrijska fibrilacija, na zatožni klopi pa ponovno debelost, kajenje in telesna neaktivnost. Iztok Konc se je pogovarjal s kardiologom prof. dr. Andrejem Pernatom iz Kliničnega centra v Ljubljani. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc