Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

V Dnevno sobo je tokrat prišel Miha Butara, predsednik hokejskega kluba Olimpija Ljubljana. Z voditeljem Anžetom Bašljem sta med drugim govorila o tem, kako je prišlo do dogovora s tujim vlagateljem v ljubljanski klub. Sprememba že prinaša učinke pri rezultatih in zanimanju za hokej na začetku sezone. Kakšne so možnosti za dodatno pokrito dvorano, kako je sicer s stanjem v slovenskem hokeju in kakšne so dolgoročne možnosti Olimpije za ponovni nastop v ligi prvakov, pa so še nekatera vprašanja, na katera je odgovoril gost tokratne oddaje.

Martina Batič je vrhunska zborovska dirigentka in dobitnica ugledne mednarodne nagrade Eric Ericsson, ki ji je leta 2006 odprla vrata na številne koncertne odre. Usposobila se je za vodenje radijskih zborov. Dirigirala je nekaj najbolj znanim evropskim zborom, med drugimi zboru Francoskega radia. Zdaj je na čelu nacionalnega danskega zbora in portugalskega zbora Gulbenkian. Znana je po vsestranskosti pri vodenju širokega repertoarja, od skladb a cappella do vokalno-instrumentalnih del, kot so pasijoni, oratoriji in maše. Je tudi članica mednarodnih žirij na tekmovanjih za zbore in zborovodje.

Katastrofalne poplave v BiH so mobilizirale tudi bosansko-hercegovsko skupnost pri nas. Kako je srbsko-ameriški znanstvenik Mihajlo Pupin prispeval k združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je v studiu pojasnila Divna Obrenović - predsednica društva Mihajlo Pupin v Ljubljani, ki te dni proslavlja 30 let delovanja. Obiskali smo Postojno, v kateri Prosvetno kulturno društvo Nikola Tesla že deset let gradi mostove prijateljstva.

Opozarjamo na prevare in zlorabe pri podarjanju in prodaji psov. Obiskali smo prav posebne prebivalce gradu Borl – netopirje. Predstavljamo kuščarja zamaskiranega v podobo kače – slepca. Mladinska knjiga o štirih pasjih bratih nas je popeljala v Pasje vesolje. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

POBIRANJE ARAŠIDOV Oktobra smo znova obiskali družino Silič, ki na Goriškem že desetletja goji arašide. Zreli so, ko listi na grmičkih porumenijo. Suhe sušijo v večjih vrečah. Maslo iz njih, brez vseh dodatkov, ima blag oreškast okus in zaradi olj kremasto, mazljivo teksturo. SEMENA PARADIŽNIKOV Sezona paradižnikov se je iztekla in smo jih z gredic že pospravili. Mogoče še kakšnega opazimo na Obali in v kakšnem rastlinjaku na celini. Povzemamo, na kaj moramo biti pozorni pri vzgoji. Preverimo tudi, ali smo seme pravilno nabrali in ga ustrezno shranjujemo. Z REZJO OBLIKUJEMO TISO Simetrično zasnovano alejo v Tepanju poleg okrasnih rastlin krasi fontana. Sebastjan Lipar grede ob potkah ureja vse leto. Tokrat bo oblikoval sicer zelo strupeno tiso. V nasadih pa jo uporabljamo, ker je dolgoživa igličasta grmovnica, ki zlahka naniza več desetletij. JESENSKE TRAJNICE Pri Tementovih smo tokrat občudovali metuljčkom podobne cvetove gavre, ki z belimi ali rožnatimi krilci poplesujejo v jesenskem vetru. Izvemo, kako negujemo ciklame, da bodo cvetele čim dlje. Begonije, ki niso prezimne, pa pospravimo v notranje prostore.

Pragozdovi ne rastejo samo v tropskem pasu, ampak tudi v Sloveniji, kjer imamo 14 pragozdnih ostankov, ki preraščajo približno 500 hektarjev. To niso neprehodne džungle, ampak mogočni sestoji bukve, jelke in tudi smreke. Tu so drevesa starejša in debelejša kot kjer koli drugod. Stara so lahko nekaj stoletij, drugod pa drevesa navadno posekamo, ko imajo komaj pet desetletij. Na enem samem hektarju pragozda je kar tisoč kubičnih metrov lesa, to je trikrat več kot v »navadnem« gozdu. Pragozdovi v Sloveniji so neprecenljiva naravna dediščina.

Biologinja v visokih škornjih brodi po mlaki in išče pupke. Znanstvenik obrača kamne v potoku in lovi rake. Spet tretji ure in ure prebije na travniku, da popiše vse do zadnje travice. Tako potekajo popisi vrst. Na koncu lahko približno ocenimo, koliko živali, rastlin, gliv, lišajev in bakterij živi v Sloveniji. Kako ugotavljamo stanje narave, kako »štejemo« vrste živali in rastlin, nas je zanimalo v letošnji prvi oddaji iz serije Biotopi. Scenarij: Ana Dular Radovan Režija: Aleksandra Vokač

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Svetovno znani stolp v Parizu, ki nosi ime Gustava Eiffla, ni njegovo edino delo. Sodeloval je pri gradnji več kot 350 objektov na petih celinah. Z inovativnimi rešitvami in novimi tehnikami je sprožil pravo revolucijo na več področjih gradbeništva in ustvaril eno najznamenitejših konstrukcij 19. stoletja. Dokumentarna oddaja prikaže najbolj znane Eifflove stvaritve in njegov prispevek pri preučevanju vpliva vetra. EIFFEL'S MEGASTRUCTURES / Francija / 2019 / Režija: Sigrid Clément

V tokratni Avtomobilnosti smo poklepetali s starejšimi vozniki na temo asistenčnih sistemov, še posebej o tistih elektronskih pripomočkih, ki lahko omejijo vpliv starostnih telesnih omejitev. Primerjali smo dva enaka električna volva; prvi je imel zgolj en elektromotor, drugi pa dva in štirikolesni pogon. Ugotovili smo, kje se čutijo razlike pri vožnji in dosegu. Poseben izziv pa smo našli pri prečni vožnji po tako veliki strmini, po kateri je celo hoditi nemogoče. Vozili smo namreč po Terramarju, slovitem ovalnem španskem dirkališču, z avtomobilom cupra terramar!

Glavna junaka Igor in Rosa že desetletja živita pod isto streho, vendar bolj ali manj vsak zase. Ločeno doživljata travmatično smrt hčerke in ta Roso še precej bolj oddalji od življenja kot Igorja. Vendar pa se začnejo odvijati dogodki, ki ju ponovno združijo. Scenarij in režija: Katja Colja // Igrajo: Boris Cavazza, Lunetta Savino, Branko Đurić Đuro, Anita Kravos, Maurizzio Fanin, ...

Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja v skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanosti, gospodarstva do glasbe in športa. Gost Slavka Jeriča je bil filmski kritik Igor Harb. Kot pravi, se je v zadnjih štirih desetletjih izrisal zanimiv vzorec med filmi, ki so v letu ameriških predsedniških volitev dobili oskarja za najboljši film, in razpletom volitev: temačni filmi so prinesli preobrat, optimistični pa so ohranili politično barvo.

V oddaji z naslovom Izzivi izobraževanja bodo sogovorniki razpravljali o vse večjem vplivu digitalne tehnologije na proces izobraževanja. O uporabi tehnologije pri izobraževanju, o pomenu znanja danes in v prihodnje se bodo pogovarjali dr. Damijan Štefanc z Oddelka za andragogiko in pedagogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Zarja Muršič, znanstvena komunikatorka, in dr. Matej Urbančič s Centra RS za poklicno izobraževanje. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.