Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V nocojšnji Kulturi se bomo posvetili aktualnim razstavam. V dunajski galeriji Kunstforum smo obiskali razstavo Nepričakovani Paula Gauguina. V ljubljanski galeriji Vžigalica je interdisciplinarni umetnik in ilustrator Matej Stupica postavil razstavo Toplice. V mariborskem razstavišču KIBLA pa smo si ogledali razstavo Močvirje avtoric Alje Piry in Mateje Kavčič.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Kmet se pripravlja na zmenek! Rad bi bil čeden, zato mora obrisati prah s svojega lasnega vložka. Jon se lasulji ne more upreti, a medtem ko jo kaže čredi, jo tudi izgubi.

V torkovi oddaji Dobro jutro bomo raziskovali svet mačk pasme Ragdoll, ki veljajo za ene največjih in najbolj cartljivih domačih mačk. Ob Mednarodnem dnevu ozaveščanja o jecljanju bomo z logopedinjo in mladim gostom spregovorili o tem, kako lahko pomagamo osebam, ki se srečujejo s to motnjo. Ker se ta konec tedna v Velenju odvija festival vezenja, se bomo naučili nekaj osnov te starodavne spretnosti. Za kulinarični del pa bo poskrbel Goran s pripravo bizeljskega ajdovega kolača. Glasbeni zaključek pa bo pripadel skupini Leonart, ki praznuje 10. obletnico delovanja. Na terenu bo tudi tokrat Goran Obradovič, oddajo bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

V oddaji bodo predstavljeni edinstveni in slastni recepti. Avtor oddaje Z vrta na mizo in kuharski mojster Primož Dolničar bo s svojo premično kuhinjo, potoval po Sloveniji in s kulinaričnega vidika predstavljal naše pokrajine. Iz ekološko pridelanih sestavin lokalnih pridelovalcev, kmetov ali vrtičkarjev, bo tradicionalne jedi in domače sestavine predstavljal na "sodobnih krožnikih". Vse uporabljene sestavine bodo sezonske, vedno sveže, domače in ekološko pridelane. Kuhar bo v oddaji vse jedi pripravljal s čisto tradicionalnim načinom priprave kot tudi s pomočjo sodobnih kuharskih tehnologij.

Avtor besedila: Jakob Gomilšak Avtor glasbe: Gustav Ipavec Skladbo Slovenec sem so kmalu po nastanku, oktobra leta 1882, proglasili za narodno himno. Infografika in časovni trak bosta predstavila bogato ustvarjalno pot slovenskega skladatelja in zdravnika Gustava Ipavca, ki je v slogu glasbene romantike komponiral zborovske in solistične pesmi. Med najbolj znanimi so zdaj že ponarodele pesmi: Slovenec sem, Kje so moje rožice in Kje so tiste stezice. Ipavec je v svojem času veljal za najbolj priljubljenega slovenskega skladatelja, nekateri mu pravijo kar "hit maker stare dobe”. Besedilo za pesem je zapisal Jakob Gomilšček, ki se je kot mlad, v nemščini šolan bogoslovec, spoprijemal s slovenskim jezikom in začutil domoljubni žar.

September je bil napolnjen z dogajanjem, ki predstavlja tihe vezi in bližino, posebno za tiste pogosto preslišane. Zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov smo spremljali na Reha dnevih v Portorožu, od tam smo se odpravili na sprehod po ljubljanskih ulicah z aplikacijo Slavic Soundwalking, vmes pa smo skočili tudi na Festival za tretje življenjsko obdobje. Pozabili nismo niti na mednarodna dneva znakovnega jezika in tolmačenja.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Ali je res v korist otroka, da ima stike z nasilnim staršem? Brez zdravstvenih pregledov ogroženo zdravje mladih športnikov. Pomagamo šestčlanski družini Skok, ki ji je požar vzel dom. Kontroverzno rusko družbeno omrežje Telegram. Ekipa Tednika na Solčavskem: na strmih bregovih in v ozkih dolinah.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques

Sonaravno življenje in Sončni grič Človeštvo se sooča morda z največjimi izzivi preživetja doslej. Aleksander Batič je strokovnjak, ki po vsej Sloveniji predava o možnostih prijaznega in sonaravnega življenja. Je ambasador svetovne mreže ekoloških naselij in avtor knjige »Vseeno, vse je eno«. Sončni grič je društvo za trajnostno kulturo bivanja in deluje v vasi Topolovec v slovenski Istri. Ima vse elemente ekovasi – horizontalno odločanje, skupne cilje, zadružno lastnino in zavezanost trajnostnemu ravnanju na ekološkem, ekonomskem, socialnem in kulturnem področju.

A Barangolások adásban az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Budapest környéki kirándulóhelyek és a Fertő-tavi ökotúra című epizódot láthatják. V oddaji Potepanja si lahko s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! ogledate epizodi z naslovom Izletniške točke v okolici Budimpešte in Ekološka tura ob Nežiderskem jezeru.

Robertu popustijo živci in fizično napade Ariane. Ta gre po napadu na pregled k dr. Niederbühlu. Zdravnik ji svetuje, naj napadalca prijavi, a presenečen izve, da je to njegov prijatelj. Franzi preživi noč s Timom v gozdu in ima povrhu še romantične sanje o njem. Ko se zdi, da sta se spet zbližala, na dan pride malenkost, ki jo je Tim spet zamolčal. Rosalie in André mrzlično pripravljata kviz, Michael pa se še bolj mrzlično pripravlja nanj. Želi se maščevati mojstru kvizov, ki ga je pred leti ponižal pred nekdanjo ženo Natascho. Ariane počasi, a zanesljivo uresničuje svoj načrt uničenja hotela. Pod pretvezo sanacije električne napeljave ukaže izprazniti hotel. Za Alfonsa je to najhujši dan v karieri. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Pok izgubi svojo najljubšo modro barvico. Poišče knjigo, v kateri izve, kako se skrivnostnih izginotij lotevajo najslavnejši detektivi. S Pakom se znajdeta sredi Londona v noči, ko je tam najgostejša megla.

Željko Stevanić je fotoreporter in scenski fotograf, ki spremlja in dokumentira delo na filmskem prizorišču, fotografiral je tudi več gledaliških produkcij. Slovenski javnosti se je s svojim delom predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah. Petra Werner iz Marktredwitza je izvrstna poznavalka porcelana, oziroma belega zlata. Več kot 30 let je glavna kustosinja Porzellanikona, državnega muzeja porcelana z razstavnimi prostori v Selbu in Hohenbergu. Marano Lagunare, obmorska vas v Furlaniji - Julijski krajini s svojo laguno in ribiškimi kočami, ki jih domačini imenujejo casoni, pripoveduje zgodbo o preprostih ljudeh, ki živijo od ribolova in starih običajev. Po Blatnem jezeru plujejo prav posebne ladje. Bile so skoraj pogubljene, saj so jih večino med drugo svetovno vojno razstrelile umikajoče se nemške čete. Pred popolnim uničenjem je dve rešila lastna posadka tako, da ju je potopila.

Bernarda Žarn je v Dnevno sobo povabila Sašo Einsiedler, ki je svoje padce znala spremeniti v vzpone. Pravi, da se vse slabe in dobre stvari zgodijo z razlogom in drugih brez prvih ne more biti. Vsak konec je zato priložnost za nove začetke.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V tretjem delu serije V smeri nas izjemno predan alpinist Samo Supina popelje po poti spominov, saj si postavi izziv, da bo v osmih urah preplezal šest smeri v spomin na brata, ki je umrl pred šestimi leti. Med plezanjem spoznavamo njegov odnos z bratom, njune skupne začetke in kako sta se njuni poti razšli. Spoznamo tudi Samovo alpinistično zgodbo, od mladega in večkrat brezglavega alpinista, prek izkušenega mentorja, ki podaja znanje na pristen način, »norca,« ki si postavlja izzive, ki mu ne prinašajo nobene koristi razen osebnega zadovoljstva, pa do mojstra, ki združuje razdvojene alpiniste in alpinistične navdušence glede pereče teme o navrtavanju alpinističnih smeri.

Nova postava preiskovalne komisije se odloči, da bo objavila končno poročilo o brodolomu Estonie. Preživeli in svojci se povežejo ter skupaj iščejo pravico in možnosti, da bi iz morja potegnili trupla žrtev. Zberejo se na spominski plovbi in tako počastijo spomin na nesrečo. ESTONIA / koprodukcija (Finska, Belgija, Nemčija, Estonija, Švedska) / 2023 Scenarij: Miikko Oikkonen / Režija: Måns Månsson, Juuso Syrjä / V glavnih vlogah: Jussi Nikkilä, Arndt Schwering-Sohnrey, Katia Winter, Pelle Heikkilä, Christian Saldert, Pertti Sveholm, Kaspar Velberg, Peter Andersson, Doris Tislar, Cecilia Milocco, Anders Mossling, Seidi Haarla, Claes Hartelius, Egon Nuter

400 milijonov otrok v tem trenutku odrašča ob grozotah vojne, ob strahu in lakoti. Nimajo dostopa do zdravljenja in izobraževanja, nekaterim celo v roke potisnejo orožje. Kljub temu so njihove želje za prihodnost velike. Kdo bo otrokom vojne pomagal preživeti in verjeti v prihodnost? In kako bodo preboleli hude travme, ki jih doživljajo?

Albert »Alibe« Sachs je eden najznamenitejših sodnikov na svetu. Tako ga je pred leti poimenoval britanski časnik The Guardian. Južnoafričan judovskega rodu je bil aktiven borec proti politiki rasnega razlikovanja, preživel je tudi atentat, kasneje pa je bil eden izmed tvorcev nove južnoafriške ustave in ustavni sodnik, ki je dosledno zagovarjal in izvajal vladavino prava. Voditelj: Igor E. Bergant

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Prvi dan 17. festivala Godibodi v Cankarjevem domu Hostnik pa Krečič predstavljata album Ljubožerci, Kiki pa album Kriki, v mariborskih Minoritih pa performativna umetnica Tatiana Kocmur s projektom Meso nadaljuje svoje raziskovanje teme spolnega in drugega nasilja. Pogledali bomo na Dansko, kjer so arheologi odkrili grobišče iz vikinške dobe s petdesetimi izjemno dobro ohranjenimi okostji. V Slovenski kinoteki se s projekcijo filma Električna polja švicarske režiserke Lise Gertsch začenjajo Dnevi nemško govorečega filma, jutri pa se bo v Portorožu začel Festivala slovenskega filma, ki ga bomo vse do nedeljo vsak dan spremljali tudi v Kulturi.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.