Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Rija bi rada imela hišnega ljubljenčka. V babičinem vrtu domuje ježek. Rija in Krokodil morata bedeti pozno v noč, da bi ga ujela. Zanj pripravita skledico mleka za muce in se menjavata na nočni straži. Rijo premaga spanec. Ko se prebudi, mleka ni več. Odločena je, da bo ujela ježka, zato se lova loti drugače, in kmalu se ježek ujame v past. Krokodil ga skuša objeti, a ježek je preveč bodičast. Prijatelja spoznata, da mora ježek živeti v naravi.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Če ste ljubitelji hitre prehrane, pripravite burger in ocvrto kolerabo na kubik! Vse skupaj bomo opremili še z domačim kečapom, burger bo sočen na kubik, saj bo glavna sestavina jegnjetina z meto. Kako nezdravo hrano pripraviti na zdrav način, izveste v Kuhariji na kubik!

»Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci lahko v kratkim času brati navučiti.« Tako je Primož Trubar napisal svojim rojakom na samem začetku pisane besede. O Trubarjevi ključni vlogi pri oblikovanju slovenstva smo se pogovarjali z dr. Matjažem Černivcem iz Svetopisemske družbe in Andrej Perhajem iz Trubarjeve domačije. Zakaj nas Trubar naziva Lubi Slovenci? Trubar je bil prvi, ki je v domačem jeziku zapisal takrat splošno znano in že stoletja uveljavljeno ime: Slovenci. Skozi sodobni zorni kot smo pogledali, kako danes učijo abecedo – v šolskem okolju smo sledili procesu opismenjevanja v prvi triadi.

Na dan reformacije neposredno prenašamo slovesno božjo službo iz evangeličanske cerkve v Križevcih. Slovesnost bo vodil mag. Mitja Andrejek.

V studiu Televizije Slovenija posneta kratka simfonična skladba Mojmirja Sepeta, napisana na glasbene teme Franeta Milčinskega Ježka v izvedbi Simfoničnega orkestra in članov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Patrika Grebla.

Počitniški izzivalci gredo danes vse do vrha! Tja poskušamo splezati v dokumentarnem filmu skupaj z Matušem, ki se boji višine. Pri tem pa ga kar iz studia bodri pet mladih, ki obiskujejo podružnično šolo Kebelj. Pridruži se nam tudi psihologinja z OŠ Solkan Barbara Stožir Curk, ki poskrbi, da bomo strah obvladali prav vsi! Tudi takrat, ko je treba kaj pokazati na televiziji ali pa se izkazati pri testu. Ali pa pri nagradnih vprašanjih, ki se skrivajo na omrežjih @cist_hudo. Voditeljica: Neža Prah Seničar

Neke temne, viharne noči čreda ne more spati. Jon razišče vrsto grozljivih dogodkov in ugotovi, kdo v resnici straši ovce.

Potem ko si na televiziji ogleda grozljivko, Timi neke noči odtava v domačijo. Jonova reševalna akcija prepriča kmeta, da v hiši straši.

Vsako leto na noč čarovnic skozi prehod na naš svet privršijo pošastke, si privoščijo potegavščine in ljudem naganjajo strah v kosti, ob polnoči pa se vrnejo domov. Ena izmed njih je prikupni grozovitež Gašper, ki se sam sebi ne zdi dovolj srhljiv, zato si za strašenje omisli poseben kostum. Ker zamudi vrnitev domov, ostane pri bistri deklici Beti. Tudi ona ne zaupa vase, a drug drugemu pomagata v sebi najti moč. Se bo Gašperju naposled uspelo vrniti domov?

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Slovenci smo nagnjeni k samograditeljstvu, različni prizidki in predelave stavb pri nas niso nobena redkost. Lani je gradbena inšpekcija izdala 4190 odločb o nezakoniti gradnji, število tako zgrajenih stavb pa je po ocenah poznavalcev vsaj trikrat višje. Večina teh stavb nima urejene dokumentacije, kar lahko prebivalcem povzroči nemalo težav. Tako izkušnjo imajo tudi stanovalci v večstanovanjski stavbi na Vidovdanski cesti v Ljubljani, ki so že 10 let brez hišne številke. Dokler se zadeva ne razreši, si ne morejo urediti ne novih dokumentov ne stalnega prebivališča. Kako iz te zagate?

Kako je leta 1971 o znanosti razmišljal akademik Andrej O. Župančič, doktor medicine, redni član SAZU, in kako o znanosti, umetnosti in družbi skozi svoja raziskovalna področja razmišljajo današnji raziskovalci na ZRC SAZU. V dokumentarnem filmu spoznamo prof. dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC SAZU, ki se sooči z izjavo akad. Župančiča, da »znanost vodi v propad človeštva«. Akad. Župančič je namreč že tedaj razmišljal proti toku in menil, da bo zaradi naših dejanj človeštvo propadlo, saj uničujemo naravo in s tem sami sebe. Akademik Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa pojasni, da je potrebna izjemna pozornost pri varovanju narave, saj onesnaževala s površja prehajajo v kraški svet in lahko onesnažijo pitno vodo – kar polovica prebivalcev dobiva pitno vodo iz kraških vodonosnikov –, ali pa se bodo onesnaževala v kraškem svetu shranila in se vrnila generacijam za nami. Izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša odpre vprašanje jezika kot tistega, ki nas opredeljuje in je več kot le sporazumevanje. Pospremi besede Borisa Pahorja iz neobjavljenega intervjuja iz leta 2017 o tem, da je ljubezen do jezika črpal pri materi in prav iz njenih besed spoznaval svet. Vesna Liponik je mlada raziskovalka Filozofskega inštituta, ki v svojem delu prepleta tako znanstveno kot umetniško udejstvovanje. Razmišlja o odnosu med človeškim in živalskim, o tem, kako si živalske vrste podrejamo in izkoriščamo, predvsem v luči globalnega kapitalizma, v katerem smo priča segrevanju planeta, deforestaciji in uničevanju biotske raznovrstnosti. Kam nas bo torej pripeljala znanost? Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiser: Amir Muratović

Oddaja Slovenski utrinki, ki je na madžarski televiziji na sporedu od leta 1992 vsakih štirinajst dni, je informativnega značaja. Pripravlja se o Slovencih na Madžarskem in je namenjena predvsem na Madžarskem živeči slovenski skupnosti. V magazinih je največji poudarek na narodnostni kulturi, ohranjanju porabske tradicije, porabskem šolstvu in narodnostni politiki. Vključeno je tudi čezmejno sodelovanje med Prekmurjem in Porabjem, občasno pa so objavljene tudi reportaže iz Slovenije. Vabljeni k ogledu.

Oddaja Brez meja je čezmejna koprodukcijska oddaja, v kateri objavljamo prispevke iz magazinske oddaje Madžarov na Hrvaškem z naslovom Drávatáj ter prispevke studiev iz Szombotela in Keszthelya na Madžarskem, ter zamejskih madžarskih studiev iz Vojvodine (Srbije), Transilvanije (Romunije) in Zgornje Ogrske (Slovaške). A Határtalan című műsor határon átnyúló koprodukciós adás, amelyben a szombathelyi, a keszthelyi, a vajdasági, a székelyföldi, a felvidéki és a Horvátországban élő magyarok Drávatáj című magazinműsorának riportjait is közvetítjük.

Ariane je našla način, kako pritisniti na Saalfeldove: zagrozi, da bo prijavila Roberta, ker jo je napadel. Da ji ni treba v zapor, Saalfeldovim ponudi le 40 odstotkov deleža. Christoph in Werner sta to pripravljena sprejeti, Robert pa je proti. Franzi in Tim uživata v obnovljeni zvezi in preživita čudovito noč v paviljonu v gozdu. Rosalie in Michael iščeta Andréja in med tem spoznata pisatelja Joella Wautersa, ki raziskuje legendo o rečnem duhu ... STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Timi po nesreči poje paradižnik, ki so ga poškropili s »čudežnim« gnojilom in nenadoma zraste. Jon mora pred drugimi skriti velikanskega backa, dokler ne ugotovi, kako ga bo povrnil v običajno velikost.

V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850. Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir? Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti? Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?

V oddajo prihaja pisatelj, pesnik in etnolog Ivan Sivec. Na Dan reformacije se spominjamo Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča, ki so utemeljitelji slovenskega knjižnega jezika. Ivan Sivec bo spregovoril o jeziku v pesmi in besedi in kako pomemben je ta za ohranitev narodne identitete.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Beograd, Francija, 1958, vrhunec hladne vojne Petdeseta leta, vrhunec hladne vojne med velesilama. Entuziastični socialistični znanstveniki se v znanstvenem centru Vinča v bližini Beograda lotijo zahtevnega projekta gradnje jedrskega reaktorja. Ideja takratnih jugoslovanskih voditeljev je bila izdelava atomske bombe. Projekt seveda poteka v tajnosti, o njem je obveščen samo Ranković, ki je zagotovil sredstva zanj. Jugoslovanski znanstveniki imajo težave z alarmno napravo, s katero nadzirajo jedrske poskuse. Pri enem od poskusov tako pride do jedrske reakcije, ki je ni mogoče več nadzorovati in zaradi katere so znanstveniki v laboratoriju prejeli najbrž smrtonosno dozo radioaktivnega sevanja. Vso ekipo, ki je bila izpostavljena sevanju, odpeljejo na zdravljenje v Francijo k profesorju doktorju Georgesu Mathéu. On razvije inovativno metodo presaditve kostnega mozga ob pomoči ustreznih darovalcev … Varuhi formule je film, v katerem se srečata različna svetova dveh znanstvenikov in dveh ideologij v sumničavem obdobju hladne vojne. GUARDIANS OF THE FORMULA/ČUVARI FORMULE/KOPRODUKCIJSKI FILM/2023 Režija: Dragan Bjelogrlić/Scenarij: Dragan Bjelogrlić, Goran Milasinović, Vuk Rsumović/ Igrajo: Lionel Abelanski, Dragan Bjelogrlić, Radivoje Bukvić, Olivier Barthélémy, Jérémie Laheurte, Alexis Manenti in drugi

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Podoba podobe je monotematska oddaja o vizualni kulturi v najširšem pomenu. Gre za predstavitve iz likovne umetnosti: slikarstva, kiparstva, arhitekture, oblikovanja, kot tudi za kulturno dediščino s tega področja.

Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.