Nočni program začenjamo z oddajo Obrazi sosedje ulice. Simon Šerbinek je dramski igralec, profesor slovenskega jezika, lektor, pisatelj in predvsem človek z izjemno življenjsko zgodbo. Po eni bomo gostili skupino Jet Black Diamonds – odlično mlado zasedbo, ki s skoraj himničnimi refreni, subtilno energijo in izrazito iskrenim izrazom vse bolj prodira v vrh domače glasbene scene. Po drugi uri pa se bomo posvetili enemu najvplivnejših kitaristov v zgodovini rokovske glasbe – Jimmyju Pageu, ki ni bil samo virtuoz na kitari, bil je arhitekt zvoka.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Iz Janezovega evangelija: Naslednji dan je Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija« Naslednji dan je Jezus hotel oditi v Galilejo. Našel je Filipa in mu rekel: »Hôdi za menoj!« Filip pa je bil doma iz Betsajde, iz Andrejevega in Petrovega mesta. Našel je Natánaela in mu rekel: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta.« Natánael mu je dejal: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« Filip mu je rekel: »Pridi in poglej!« Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natánael mu je dejal: »Od kod me poznaš?« Jezus mu je odvrnil: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.« Natánael mu je odgovoril: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« Jezus uporabi veliko različnih načinov, kako pokliče svoje učence. Mateju reče le eno besedo: »Hodi za menoj!« In Matej pusti donosno službo ter gre z njim. Svoje učitelja in nekaj učencev povabi na svoj dom na večerjo. V odlomku, ki smo ga pravkar slišali pa srečamo kar pet Jezusovih učencev, ki jih pokliče enega za drugim. Njihove zgodbe poklicanosti so prepletene z navdušenim pripovedovanjem o Jezusu. Andrej in še en učenec slišita Janeza Krstnika, kako Jezusa imenuje »Jagnje Božje«. Takoj gresta za njim in Jezus ju povabi k sebi domov. Ves dan ostaneta pri njem. Lahko si mislimo, kako močno se je Jezus dotaknil Andreja, da le ta z gotovostjo reče svojemu bratu Simonu: »Našli smo Mesija!« Naslednji dan Jezus pokliče Filipa, ki o Jezusu pripoveduje svojemu prijatelju Natanaelu. Ker ima Natanael predsodke o Nazarečanih, mu Jezus pokaže, da ga osebno pozna. To ga prepriča, da gre za njim. Jezus pokliče prav vsakega človeka na edinstven način. Prosi Jezusa za priložnost, da spregovoriš svojemu prijatelju, sodelavcu ali sosedu, kako je tebe poklical za svojega učenca. Vse ostalo prepusti njemu, kajti On je tisti, ki kliče.

Prisluhnite ekskluzivnemu pogovoro s portugalsko nevrokirurginjo in nevroznanstvenico, prof. dr. Claudio Faria. V njeni raziskovalni skupini v Lizboni trenutno preučujejo možnost zgodnjega odkrivanja metastaskih sprememb v možganih. Kako združuje klinično in raziskovalno prakso? Kako gleda na dolgoživost in kako skrbi za svoje možgane? Vse to v pogovoru z Mojco Delač v sveži epizodi!

To, kar je Planica za moške smučarske skoke, je Ljubno ob Savinji za ženske. Tekme, ki jih prirejajo v tem manjšem kraju v Zgornji Savinjski dolini, so daleč najbolj obiskane od vse tekem v svetovnem pokalu za ženske. Konec prejšnjega tedna se je končalo jubilejno 15. tekmovanje na najvišjem nivoju, pod Rajhovo se je zbralo rekordno število gledalcev. Kaj ta prireditev pomeni domačinom, kolikšna je verjetnost, da mednarodna smučarska zveza kraju tekmovanje odvzame, o zgodovini in o načrtih za novo skakalnico s celjskim dopisnikom Matijo Mastnakom.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.

Prometne informacije

Predlog ministra za delo Luka Mesca, da bi minimalna plača znašala tisoč evrov neto, je med sindikate vnesla pričakovanja, med delodajalce pa nemir. Jutri se bodo na to temo pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sešli socialni partnerji. Da je minimalna plača bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled, opozarja ekonomistka Tjaša Redek, s katero se pogovarjamo v tokratni oddaji Ob osmih.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Revščina starih ljudi je v Sloveniji in državah Evropske unije pereč problem, saj podatki kažejo, da se revščina s starostjo povečuje, kaže pa se tudi velik razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Doktorica Vesna Leskošek bo v tokratni Radiosferi govorila o razlogih za revščino v starosti in o rezultatih temeljne raziskave z naslovom Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini. V njej so preučevali, kako življenjski potek, odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti opredeljujejo in oblikujejo življenje starejših ljudi, ki živijo v revščini. Z gostjo se bo pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.

Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Dragana Mitića smo v naši oddaji že spoznali, a od takrat se je njegova zbirka poezije, proze in nagrad bogato dopolnila. Rodil se je v Nišu, zato piše v srbščini in slovenščini. Njegovi ljubezni sta tudi fotografija in glasba, sicer pa je delal kot jedrski fizik. Ob koncu lanskega leta se je njegova zgodba na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - "Zgodbe mojega kraja: Najprej štalca, potem pa kravca" uvrstila med deset najboljših. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.

Psihologinja prof. dr. Ana Kozina (Pedagoški inštitut Ljubljana, Filozofska fakulteta Maribor) opozarja, da smo ljudje zelo naravnani na negativna, na neprijetna čustva. Zato nas spodbuja, naj podpremo in okrepimo svoja pozitivna oziroma prijetna čustva, občutke in razpoloženja: od ljubezni in ponosa, do hvaležnosti in veselja. In na kakšen način lahko to storimo? Na to vprašanje med drugim odgovarja pozitivna psihologija. Ta mlada veja psihologije preučuje pogoje in procese, ki prispevajo k pozitivnim psihološkim stanjem, k dobremu počutju in h krepitvi pozitivnih odnosov. Ultrazvok.

Dober dan – v četrtek, 15. januarja 2025 ****** A10161(uvodni) - Množično priznanje slovenske neodvisnosti - Marija Maister, pionirka ženskega gibanja pri nas - Aleksander Gala - partizanski zdravnik, pozneje profesor in pisec spominov - Pavle Kozjek, alpinist svetovnega formata in dobitnik Zlatega cepina ********* Potem ko so članice Evropske skupnosti 16. decembra 1991 sprejele sklep o neodvisnosti Slovenije in drugih osamosvojenih jugoslovanskih republik, so na današnji dan leta 1992 to tudi priznale. Evropsko skupnost pa je prehitela Nemčija, ki je Slovenijo in Hrvaško priznala že 19. decembra 1991. Evropska skupnost se je z odločitvijo, da bo priznala nekdanje jugoslovanske republike, ki bodo do 23. decembra 1991 izrazile to željo in izpolnile določene pogoje, uprla hudim pritiskom Združenih držav Amerike, ki so nasprotovale diplomatskemu priznanju. S tem je bil narejen odločilen korak v prizadevanjih Slovenije za mednarodno priznanje in sprejetje v mednarodne organizacije. A10162(moški) Ime Marije Maister rojene Sterger se je v javnosti prvič pojavilo leta 1904, ko je pesniško nadarjeni nadporočnik Rudolf Maister Vojanov izdal svojo prvo pesniško zbirko Poezije in pesmi v prvem delu posvetil njej. Leto pozneje sta se poročila. Zaradi moževe vojaške službe se je družina pogosto selila in med drugim živela v Celju, Celovcu in Przemyślu v Galiciji. Po Maistrovi osvoboditvi Maribora se je družina tam ustalila in Marija je postala dejavna v narodnih in humanitarnih društvih. Že leta 1918 je ustanovila Mariborsko slovensko žensko društvo in mu tudi predsedovala. Društvo je povezovalo naprednomisleče ženske, dejavne pri izboljšanju razmer na socialnem, kulturnem in narodnem področju. Tako so pomagale vojnim invalidom, organizirale letovanje otrok in bile v pomoč materam samohranilkam. Izdatno so podpirale šole na obmejnem območju ter gmotno pomagale študentkam, med katerimi je bila tudi poznejša protinacistična upornica, narodna herojinja Slava Klavora. Zavzemale so se tudi za volilno pravico in gospodarsko neodvisnost žensk. Ker je Marija Maister odlično govorila francosko, je leta 1921 postala predsednica upravnega odbora Francoskega krožka. Za povezovanje s francosko kulturo je iz Pariza prejela dve odlikovanji. Njeno znanje francoščine je prišlo prav tudi soprogu – generalu, ki mu je pomagala pri prevajanju med pogajanji z delegati antantnih sil v času bojev za severno mejo. Kot članici odbora Ljudske univerze v Mariboru ji je uspelo, da so leta 1938 vzpostavili Materinsko šolo. Marija Maister se je rodila na današnji dan 1885 v Logatcu. A10163(ženski) Zdravnik Aleksander Gala je leta 1942 diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu, se maja istega leta pridružil partizanskim enotam ter kot organizator njihove zdravstvene službe delal v raznih enotah po Sloveniji. *Posnetek MBL045a (traja 0,33) Leta 1951 je kot sanitetni polkovnik končal specializacijo in postal docent na vojaški medicinski akademiji v Beogradu. Pozneje je bil izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani ter predstojnik katedre za medicino dela. Objavljal je strokovne prispevke s področja medicine dela, preventivne medicine in varstva okolja ter napisal knjigi spominov iz vojnih dni. Zdravnik Aleksander Gala se je rodil leta 1916 v Lienzu v Avstriji. A10163(ženski) Pavle Kozjek je v svetovnem merilu veljal za enega najboljših alpinistov, bil pa je tudi prvi slovenski alpinist, ki se je na najvišjo goro sveta povzpel brez dodatnega kisika iz jeklenke. Prvič je opozoril nase, ko je leta 1981 opravil zimski vzpon po Čihulovi smeri v Široki peči. Kmalu potem je začel plezati na največje gore sveta. Leta 1986 je v razmiku petih dni osvojil prva osemtisočaka – najprej Broad Peak, nato še Gašerbrum II. Tri leta pozneje je skupaj z Andrejem Štremfljem opravil zahteven prvenstveni vzpon na alpski način čez južno steno Šiša Pangme. A podvig je zahteval svoj davek, saj je dobil hujše ozebline na nogah. Leta 2006 je javnost osupnil z novo preplezano smerjo na gori Čo Oju, za katero je prejel zlati cepin. Umrl je leta 2008 pri sestopu z Muztagh Towerja v Pakistanu. Alpinist Pavle Kozjek – rodil se je leta 1959 v Setnici pri Polhovem Gradcu – je bil sicer magister informacijskih sistemov, ki je s svojim znanjem pomagal pri prenovi informacijskih sistemov na Statističnem uradu Republike Slovenije. A10166 (končni)

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki: - Koprska enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje začasno deluje na novih lokacijah. Skupaj z državo iščejo trajno rešitev. - Belokranjci si ne želijo množičnega turizma, sezono pa bi radi raztegnili na spomladanske in jesenske mesece. - Vaško smučišče Globoki klanec sredi Prlekije, ki omogoča prve smučarske korake, je vse bolj priljubljeno med šolarji ter obiskovalci od blizu in daleč. - Mineva 70 let od obuditve cerkljanske Laufarije, ki nastavlja ogledalo družbi in skrbi, da je repa b'l debela.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Babica plete šal za vnučke … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Prejšnji teden smo se spomnili Avgusta Stanka, legendarnega slovenskega harmonikarja, za katerega je Lojze Slak nekoč dejal: “Zame je najboljši harmonikar na svetu.” Tokrat pa imamo priložnost za obuditev spomina na zlati glas prve zasedbe vokalne skupine Fantje s Praprotna, to je drugega tenorja, Jožeta Šifrarja. Zakaj ravno zdaj? Šestnajstega januarja bo namreč minilo enainpetdeset let, kar se je Jože Šifrer tragično ponesrečil v prometni nesreči. To je bilo tik pred deseto obletnico Ansambla Lojzeta Slaka in kazalo je, da bo ansambel zaradi tega dogodka razpadel. A to ni bil konec, usoda je sestavu namenila dolgo, uspešno življenje, in tudi na prva leta delovanja zasedbe so ostali lepi spomini. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Pesnik, pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik je bil po Cankarju prvi slovenski književnik, ki se je preživljal izključno s pisanjem. Rodil se je 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem, prvo pesem je objavil na začetku 20. stoletja, zadnjo povest sredi tridesetih let, kot prevajalec pa nam je približal predvsem ruske klasike. V oddaji spremljamo pisateljevo zanimivo življenjsko pot in odlomke iz humorne novele Nenormalni piščanec ter iz romanov Gadje gnezdo in Dejanje. Scenarist in redaktor Matej Juh, igralci Boris Juh, Zvone Hribar in Stannia Boninsegna, bralka Nataša Bolčina, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režija Irena Glonar. Posneto januarja 2006.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.