Big Band RTV Slovenija letos obeležuje 80 let in tako velja za enega najstarejših jazzovskih orkestrov na svetu. V 70. in 80. letih je orkester dosegel izjemno visok nivo igranja in kosal se je lahko z orkestri po vsem svet. V tistem obdobju je v orkestru igral tudi trobentač Tomaž Grintal. Čudežni otrok s trobento, ki je najprej igral v Operi, nato pa se je pridružil Big Bandu RTV Ljubljana. Bil je tudi pedagog, vodja različnih amaterskih orkestrov in godb, eden od ustanoviteljev in član kultne zasedbe Greentown Jazz Band, igral je z narodnozabavnimi ansambli, izpod njegovega peresa pa je prišlo tudi okoli 150 skladb in aranžmajev. Tomaža Grintala je v sredin intervju na Prvem povabila glasbena urednica Alja Kramar.

Roman Čakajoč na Bojanglesa je francoski pisatelj Olivier Bourdeaut napisal v nekaj tednih, potem ko je izgubil službo in nestrpno čakal na objavo in morebiten uspeh veliko zajetnejšega, do zdaj še neizdanega dela.

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

31. oktober je datum, ki ga spremlja (oziroma mu sledi) noč čarovnic. Zadeva, ki smo jo v Sloveniji začeli sprejemati v 90-ih letih prejšnjega stoletja, poteka v znamenju čarovniških prireditev, zabav in izdolbenih buč z gorečo svečo. Buča je torej "obvezna oprema" in tudi osrednja tema tokratnega Petka brez pravila. Obiskali smo Kmetijo Jakopič v Spodnjih Pirničah, kjer noč čarovnic že dobro desetletje jemljejo zelo resno.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.

Prometne informacije

Katera bo nova skladba iz Radiosfere?

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Praznujemo dan reformacije, ki je v Sloveniji dela prost dan; smo ena od redkih držav, ki dan reformacije praznuje tako; to je z zgodovinskega gledišča razumljivo. Reformacija je za Slovence pomembnejša kot za preostale narode v osrednji Evropi, pravi literarni zgodovinar, urednik zbranih del Primoža Trubarja, profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jonathan Vinkler. Kot še poudarja, reformacija Slovencem da protestantsko cerkev slovenskega jezika in posledično tudi slovenščino kot knjižni jezik. Zakaj je danes pomembno, da ohranjamo spomin na reformacijo, ki se je začela pred 508-imi leti? Katere vrednote je postavila v ospredje? Kdo je bral knjige v slovenščini v 16. stoletju ob predpostavki obče nepismenosti? O tem in drugih temah v tokratni praznični oddaji.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu in kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu? Gremo v kino vam ponuja prav to. Oddaja z najdaljšo zgodovino v zvrsti je v radijskem mediju že od leta 1946.

Mali medvedek zvečer rad posluša zelo dolge pravljice … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: Quint Buchholz. Prevedla: Špela Pahor. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Kulturni fokus je analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Osredotoča se na določeno temo, jo obdeluje iz številnih zornih kotov, daje prostor pomembnim posameznikom in si privošči edinstven pogled na izbrano temo z njihovimi očmi. Vsak petek ob 20.00 na Prvem.

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Za Literarni nokturno na dan reformacije smo izbrali nekaj odlomkov iz del Primoža Trubarja. Najprej bo to odlomek iz besedila En regišter ... ena kratka postila, v katerem Trubar obsoja zidavo novih cerkva zaradi pretirane ljudske pobožnosti; v drugem odlomku iz predgovora k prevodu Matejevega evangelija si prizadeva za tak jezik, ki bi svetopisemska besedila najbolj približal vernikom; v knjigi, ki vsebuje katekizem, psalme in pesmi, priporoča ne le petje verskih pesmi, ampak tudi način, kako naj jih pojejo; v uvodu k prevodu prvega dela Nove zaveze, ki ga je iz nemščine prevedel Mirko Rupel, pa Trubar pojasnjuje, zakaj se tako zavzeto trudi s prevajanjem dobrih krščanskih knjig. Interpret Ivan Rupnik, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Jože Valentič. Posneto 2016. Urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.