Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Ob rojstnem dnevu Srečka Kosovela smo se udeležili začetka informacijske akcije gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova Komaj zaznavno valovanje :: SFK. Pri Mladinski knjigi so izšle štiri nove pesniške zbirke. V Cankarjevem domu smo si ogledali Predznak, plesno predstavo priznanega flamskega koreografa Alexandra Vantournhouta. Predstavljamo pa vam tudi kratki animirani film Julka režiserke Valerie Cozzarini.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

V četrtkovi oddaji Dobro jutro bomo pogledali v svet filma in preverili, ali je letošnji Oskar za najboljši film res šel v prave roke ter kaj skrivajo razkošne darilne vrečke za nominirance. Ob Jožefovem bomo v rubriki Na sledi preteklosti spomnili na znamenite Jožefe iz slovenske in svetovne zgodovine. V studiu bomo gostili dijake in študente iz Velenja, ki so z projektom Čutna harmonija ob Velenjskem jezeru osvojili prvo mesto na mednarodnem turističnem festivalu. Predstavili bomo tudi učni čebelnjak na OŠ Kamnica, ki je letos prejel naziv Naj učni čebelnjak. V zadnji uri pa se bomo ob mednarodnem dnevu gozdov podali med drevesa, spoznali pomen gozdov in se naučili pripraviti napitek iz borovih iglic. Goran Obradovič bo v bližini Ptuja pokukal v življenje Rimljanov, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Tokrat v Dnevni sobi iščemo odgovore na vprašanja, kaj lahko sami storimo za to, da bi bili dobro in čim bolj zdravi. Nasvete in zdravniške ter življenjske izkušnje bo z voditeljico Bernardo Žarn delila ga. Ivica Flis Smaka, zdravnica specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, z znanji akupunkture. Večino svoje kariere se posveča tudi revitalizaciji, je tudi mednarodna wellness svetovalka, sodna izvedenka, a ob tem rada poudari, da je najbolj pomembno praktično znanje.

Ribe, ribe, ribice - kuhane in/ali pečene. Lep sončen dan je kot nalašč za ribji piknik. Primož razporedi na pult več vrst rib, iz katerih bosta z Gabrom pripravila različne jedi. Prve bosta zasula s soljo, druge skuhala, iz trejih pa pripravila čudovit namaz.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

V intervjuju je dr. Jože Možina s sogovornikom, dr. Gamsom, načel temi, pri katerih je ta kot znanstvenik izjemno suveren. Prva tema je umetna inteligenca, druga pa izjemno slaba demografska projekcija za slovenski narod. Gost oddaje, ki je pionir umetne inteligence pri nas in ki je doma in v tujini prejel številne znanstvene nagrade, nam razkrije izjemno moč umetne inteligence pri reševanju praktičnih problemov v prometu in zdravstvu. Dr. Gams umetno inteligenco predstavlja kot eno od najmočnejših orodij našega časa, ki lahko pomaga pri urejanju prometnih tokov, zmanjševanju zastojev in boljšem upravljanju velikih mest. Velik potencial vidi tudi v zdravstvu, kjer lahko umetna inteligenca pomaga pri hitrejši orientaciji bolnikov, podpori zdravnikom in skrajševanju čakalnih vrst. Ob tem opozarja, da tehnologija ni nevtralna, saj je njena moč odvisna od tega, kdo in s kakšnim namenom jo uporablja. Drugi velik poudarek intervjuja je demografija. Na tem področju so po besedah dr. Gamsa izračuni zelo resni. Kot opozarja, je rodnost v Sloveniji prenizka za dolgoročen obstoj naroda. Posebej kritičen je do nekaterih ukrepov, med katere uvršča protidružinsko politiko, spodkopavanje družine in ideologijo spolov. Prepričan je, da družina ostaja ključen prostor varnosti in podpore, brez katere se ženske težje odločajo za materinstvo. Stanje je primerjal s Titanikom, ki pluje proti ledeni gori. A je obenem poudaril, da še ni prepozno za streznitev in ukrepanje. Ob koncu oddaje je vendarle prevladal optimizem, saj dr. Gams verjame, da bo prav razvoj superinteligence lahko pomagal človeštvu preživeti in najti pot v boljšo prihodnost.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

V gradu Cmurek ob avstrijski meji domuje v prostorih nekdanje norišnice Muzej norosti. Kraj, ki ga ni, na pol poti med Dunajem in Trstom, je z nenavadnimi zgodbami pritegnil etnologe, literate in glasbene skupine. Pod gradom teče Mura, ki ločuje pokrajini, je obenem meja med narodoma in jezikovna meja. Meje si postavljamo tudi sami: med ’normalnimi’ in drugimi, ki so jim prilepili nalepko ’norosti’, ’motenosti’, ’defektnosti’, ’neprilagojenosti’. Po drugi svetovni vojni je bil v gradu Dom onemoglih, nato Dom za duševno defektne. Ko so enoto Socialno varstvenega zavoda Hrastovec leta 2004 zaprli, oskrbovance pa preselili, je nastala tišina. Sosedje so se začeli zavedati, da so zgodbe gradu, usode varovancev, pripovedi zaposlenih, medicinska oprema ter osebni predmeti, ki so ostali v gradu, pomembna, čeprav težavna dediščina. Posamezniki z obeh strani meje,iz Zavoda Muzej norosti opozarjajo na nedopustnost obstoja totalnih institucij. Naša država je med najbolj institucionaliziranimi državami na svetu, v velikih socialnovarstvenih zavodih prebiva 4000 ljudi. Ti kraji so mitološki kraj slovenske literature. V noveli Smrt pri Mariji Snežni je Drago Jančar osrednji lik povzel po ruskem zdravniku Sergeju Kapralovu, ki se je med obema vojnama naselil v gradu Novi Kinek na Tratah. Tone Partljič v dveh romanih, Grob pri Mariji Snežni in Pri Mariji Snežni zvoni, pronicljivo riše te kraje skozi različne države in režime. Na Tratah je rojen pesnik in igralec Tone Kuntner, tu je odraščal Zlatko Zajc. V študiji Trate vaše in naše mladosti antropologa Rajka Muršiča osrednje mesto zavzema Mladinski klub Trate, Disco Fotogrupe M. Veljal je za najboljši alternativni rock klub v Jugoslaviji. Trate so bile v vseh obdobjih odprte do drugačnih in svobodomiselnih. In to je nit, ki povezuje te le navidezno različne pripovedi. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije: Bernard Perme avtorja glasbe: Ana Kravanja in Samo Kutin

Zveza Slovencev na Madžarskem je 8. februarja obeležila dan slovenske kulture, na svečanosti so predstavili tudi zbirko kratkih zgodb urednice in novinarke Marijane Sukič. Na Rogli so na smučiščih pet dni preživeli porabski učenci in dijaki, ki se uspešno učijo slovenščino. Materni jezik je bil vseskozi prisoten tako na smučarskih progah kakor tudi na popoldanskih jezikovnih delavnicah. V Monoštru so priredili 1. Mednarodni otroški nogometni turnir, ki se ga je udeležilo 250 mladih športnikov 30 klubov iz 4 držav.

Az adás tartalma: - tematikus délután a nemzetközi nőnap alkalmából (Szombathelyi Televízió); - a Pilvax Kávéház hangulatának megidézése (Keszthelyi Televízió); - Bódi Viktória: Az idő sebei (Drávatáj magazinműsor); - Éljen a magyar szabadság! – Ifjúsági kórusok viaDALa (Erdélyi Magyar Televízió); - nyílt nap a Dobronaki KÁI-ban (Lendvai Tévéstúdió); - autentikus ízek megőrzése (Újvidéki Televízió); - hagyományos sáfránytúra (Újvidéki Televízió); - Képzelt riport egy amerikai popfesztiválról (Szlovákiai Magyar Televíziós Hírportál). Vsebina oddaje: - tematsko popoldne ob mednarodnem dnevu žena (TV Sombotel); - obujanje vzdušja kavarne Pilvax (TV Keszthely); - Viktória Bódi: Rane časa (Magazinska oddaja Drávatáj); - Živela madžarska svoboda! – tekmovanje mladinskih zborov (Transilvanska madžarska televizija); - dan odprtih vrat v DOŠ Dobrovnik (TV-studio Lendava); - ohranjanje avtentičnih okusov (TV Novi Sad); - tradicionalen pohod po sledeh žafrana (TV Novi Sad); - Namišljena reportaža z ameriškega pop festivala (Slovaški madžarski televizijski informativni portal).

Na deževen dan se Koyaa loti pospravljanja. Skoraj konča, ko nehote stopi na avtomobilček in pade. Razigrani avtomobilček nikakor ne želi na svoje mesto, a iznajdljivi Koyaa ga le uspe umiriti.

Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 2. del: Versailles, Ludvik XIV. in njegova usoda Drugi del dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših vladarskih domovanj vseh časov, Versajske palače. Leta 1661 je finančni minister Nicolas Fouquet povabil Ludvika XIV. na slovesno odprtje svojega dvorca Vaux-le-Vicomte, ki naj bi kralja tako očaral, da je ministra iz same zavisti obtožil poneverbe in ga vrgel v ječo, nato pa po zgledu njegove čudovite stvaritve preoblikoval skromni lovski dvorec svojega očeta v mogočno palačo, ki jo še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Angèle Berland

V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

Na Zemlji obstajajo različna okolja in organizmi so se prilagodili preživetju v njih. Načini preživetja so neverjetno različni. Nekateri organizmi uspevajo tam, kjer bi večina življenja propadla – pri temperaturi nad 100 °C, pod visokim tlakom, v kislini ali ob močnem sevanju, v Sloveniji pa recimo v solinah, kjer je visoka slanost. Na visoki nadmorski višini imajo jaki in tibetanske antilope posebne oblike hemoglobina ter so gensko prilagojeni na pomanjkanje kisika. V globokih oceanih ribje vrste, kiti glavači in veliki lignji preživijo kljub visokemu tlaku, malo svetlobe in mrazu. Kaj so njihove skrivnosti? Kako pa so se na zime prilagodili naši medvedi in kako se prilagajajo na podnebne spremembe?

V Besedolovu ni prostora za napake – le za pogumne odločitve in hitre misli. In zabavo, seveda. Kdo bo tokrat uganil finalno geslo in osvojil denarno nagrado? Voditeljica Ana Maria Mitić.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Poslanica ob ramazanskem bajramu.

Predsedniki parlamentarnih strank bodo imeli še zadnjič možnost nagovoriti volivce. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

V Mariboru v tem šolskem letu zaznamujejo pomemben jubilej – 80 let Konservatorija za glasbo in balet. Prav toliko let pa mineva tudi od ustanovitve Koncertne poslovalnice Maribor. Na eni strani torej izobraževalna ustanova, na drugi prireditvena, obe pa sta vsa leta precej povezani, saj so nekdanji dijaki konservatorija, kasneje akademski glasbeniki, velikokrat gostje dogodkov na osrednjem prizorišču. To je Unionska dvorana Maribor, ki velja za enega od najbolj akustičnih ambientov v Sloveniji. Na konservatoriju je študij končalo veliko vrhunskih umetnikov, tako ustvarjalcev kot poustvarjalcev, ki so se uveljavili tudi na mednarodnih odrih. Med njimi je kar 18 nagrajencev Prešernovega sklada. V oddaji bo predstavljen tudi začetnik glasbenega izobraževanja v Mariboru, to je prof. Oton Bajde. Koncertna poslovalnica Maribor je prav tako močno zaznamovala koncertno življenje v Mariboru, vsa leta je namreč poleg domačih glasbenih umetnikov gostila tudi ugledne orkestre, dirigente in soliste iz vse Evrope, s tem pa privabljala stalno občinstvo, ki se zadnja leta dopolnjuje z obiskovalci mlajše generacije. Poslovalnica namreč uvaja nove cikle, prilagojene mlajšim obiskovalcem. Deluje pa v okviru Narodnega doma, ki ga že vrsto let uspešno vodi direktor Vladimir Rukavina. Avtorica in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.

Na Zemlji obstajajo različna okolja in organizmi so se prilagodili preživetju v njih. Načini preživetja so neverjetno različni. Nekateri organizmi uspevajo tam, kjer bi večina življenja propadla – pri temperaturi nad 100 °C, pod visokim tlakom, v kislini ali ob močnem sevanju, v Sloveniji pa recimo v solinah, kjer je visoka slanost. Na visoki nadmorski višini imajo jaki in tibetanske antilope posebne oblike hemoglobina ter so gensko prilagojeni na pomanjkanje kisika. V globokih oceanih ribje vrste, kiti glavači in veliki lignji preživijo kljub visokemu tlaku, malo svetlobe in mrazu. Kaj so njihove skrivnosti? Kako pa so se na zime prilagodili naši medvedi in kako se prilagajajo na podnebne spremembe?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.