Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.

Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.

Tudi letos smo na cvetno nedeljo pripravili poseben glasbeni program z izborom šestih koncertnih posnetkov iz posebne ponudbe Evroradijski glasbeni niz za veliki teden. Začenjamo s posnetkom koncerta iz dvorane Assunta (Vnebovzetja) v Vatikanu, kjer je 25. novembra lani Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev izvedel Stabat mater Alessandra Scarlattija ob 300. obletnici tega velikega baročnega mojstra. Scarlattijeva glasba bo zvenela tudi za zaključek posebnega programa – ob 22.30 bo namreč zazvenel njegov mladostni, redko izvajan oratorij Mučeništvo svete Teodozije, ki ga je pri skladatelju naročila kraljica Kristina Švedska. Prvič so ga izvedli leta 1684 v Rimu, 8. decembra lani pa so ga - v prenovljeni različici - v andaluzijskem kraju Úbeda, v sklopu tamkajšnjega festivala za zgodnjo glasbo izvedli člani ansambla Al Ayre Español. Poseben evroradijski program dopolnjujejo še Velikonočni koncert Danskega nacionalnega ansambla z eno najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kristo Audere v Koebenhavnu (13.05), koncert z naslovom "Veliki petek, 1747: poustvaritev Bachove izvedbe Händlovih arij" z ansamblom Bachcelona Consort v Barceloni (16.00), Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaité, ki jih bo v cerkvi Odkritja sv. Križa v litovskem kraju Šiauliai uzvočil tamkajšnji Državni komorni zbor Polifonija (18.30), ter posnetek koncerta iz Londona (20.00), kjer sta zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC konec februarja pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla "globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes", še zlasti z osrednjim delom sporeda – izredno občuteno, kontemplativno vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa.

Radio Vatikan je v posebno ponudbo Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden 2026 poslal posnetek koncerta Nacionalnega baročnega orkestra italijanskih konservatorijev, ki je 25. novembra lani nastopil v dvorani Assunta, torej dvorani Vnebovzetja, v Vatikanu. Tam je zazvenela uglasbitev sekvence Stabat mater / Mati žalostna je stala Alessandra Scarlattija, ki so jo glasbeniki izvedli ob obeležitvi 300. obletnice smrti tega velikega baročnega skladatelja. Scarlatti jo je zložil med letoma 1723 in 1724 v Neaplju in sicer po naročilu Bratovščine vitezov Device žalosti, reda, ki je vodil obrede vélikega tedna v cerkvi svetega Ludvika, ki meji na kraljevo palačo. Scarlattijevo Stabat mater so nato redno, vsakoletno izvajali vse do leta 1736, ko jo je nadomestila nova uglasbitev Giovannija Battiste Draghija, ki ga bolje poznamo pod imenom Pergolesi. Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev je vodil Ignazio Maria Schifani, solistki pa sta sopranistka Paola Valentina Molinari in kontraaltistka Chiara Brunello.

Danski nacionalni vokalni ansambel bo 26. marca v cerkvi svete Trojice v Koebenhavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznolika dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), preko romantike (Franz Liszt in Samual Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist. Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117 in sta ju ustvarila Bach in Sandström.

Marčevske Humoreske tega tedna so posvečene Skrivnemu dnevniku Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Nizozemski starostnik z veliko trpkega humorja opisuje svoje doživljanje staranja, pa tudi dogajanje v domu za ostarele, v katerem živi. V zadnji oddaji iz cikla bomo izvedeli vse o klubu upornikov, ki ga ustanovijo naključno. Knjigo je prevedla Stana Anželj, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.

Offenbacha, Wagnerja, Bellinija, Verdija, Gounoda, Čajkovksega in Saint-Saënsa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Glasbeni program, ki so ga izvedli 20. marca v Nemškogovoreči evangeličanski luteranski cerkvi v Barceloni, poustvarja izjemen dogodek - veliki petek leta 1747, ko je Johann Sebastian Bach izvedel izbrane Händlove arije v Leizpzigu med izvedbo Pasijona po Marku neznanega avtorja, ki so ga sicer začeli izvajati leta 1705 v Hamburgu. To je bil resnično enkraten dogodek in je še danes edini znani primer umetniške interakcije teh dveh velikih baročnih skladateljev in njunih sodobnikov. Spored vključuje sedem Händlovih arij, ki jih je Bach ta dan izvedel v Leipzigu, poleg tega pa tudi nekaj recitativov, s katerimi se je natančno navezal na kontekst pasijona in njegovih odlomkov, na katere se glasbene točke navezujejo. Bach pa je dodal tudi nekaj svojih arij, povezanih z velikonočno liturgijo... Vokalni solisti so sopranistka Mariana Rodrigues, mezzosopranistka Jana Corominas, tenorist Itamar Hildesheim in baritonist Luís Arratia, glasbenike ansambla Barcelona Consort vodi čembalist Daniel Tarrida.

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka.

Pod naslovom In Passione et Morte Domini/V Kristusovem trpljenju in smrti bo v cerkvi Odkritja sv. Križa v litovskem mestu Šiauliai zazvenel cikel Devetih motetov za veliki petek priznane sodobne litovske zborovske skladateljice Kristine Vasiliauskaité. Uzvočil jih bo tamkajšnji Državni komorni zbor Polifonija, vodil ga bo Povilas Vanžodis. Koncertni program In Passione et Morte Domini je potovanje posvečene slovesnosti, kontemplacije in globoke glasbene izkušnje. Devet motetov velikega petka je eno najpomembnejših del litovske sakralne glasbe zadnjih desetletij, ki razkriva skladateljičino sposobnost prenosa liturgične vsebine velikega tedna v glasbo na subtilen in občutljiv način. Cikel se izvaja zelo redko, zato vsaka izvedba postane edinstvena glasbena in duhovna izkušnja. Ta izvirna glasbena pripoved odmeva s čustveno in duhovno napetostjo, dramo biblijskih zgodb ter občutkom usmiljenja in upanja velikega tedna. Moteti sledijo zaporedju dogodkov na veliki petek. To je glasba tišine, molitve in globokega doživljanja, primerna za iskreno notranjo kontemplacijo. Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaija je že več kot pet desetletij pomemben del litovske kulturne krajine. Zrastel je iz ansambla za staro glasbo in je danes mednarodno priznan profesionalni zbor, katerega repertoar vključuje mojstrovine renesančne, baročne, sodobne in litovske zborovske glasbe. Leta 2024 je bil zbor Polifonija na mednarodnem festivalu Hajnówka nagrajen kot najboljši zbor s posebnim nazivom Primus inter Pares in se je pridružil evropski mreži profesionalnih komornih zborov TENSO. Umetniški vodja in glavni dirigent zbora je Povilas Vanžodis.

Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo izbrali nekaj odlomkov iz dnevnika britanskega pisatelja Johna Fowlesa, avtorja romanov Mag, Mušica, Ženska francoskega poročnika, Ebenovinasti stolp. John Fowles se je rodil zadnjega marca pred sto leti, umrl pa leta 2005. Leta 1966 se je naselil v Lyme Regisu na dorsetski obali in že kmalu začel pisati verjetno svoj najznamenitejši roman Ženska francoskega poročnika. Odlomki iz njegovih dnevnikov spremljajo petnajstletno obdobje, od časa, ko je začel pisati roman, do premiere filma, ki so ga posneli po njem. Prevod Ingrid Kovač Brus, interpretacija Branko Šturbej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2005. Redakcija Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek (ponovitev).

Zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC sta 26. februarja v dvorani Milton Court v londonskem koncertnem središču Barbican pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla "globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes", še zlasti z osrednjim delom sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa. Spored so dopolnila še dela Who are these angels? Sira Jamesa MacMillana, To the Hands Caroline Shaw, My Guardian Angel Judith Weir in Prva elegija Einojuhanija Rautavaare.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji Literani portret predstavljamo flamskega pisatelja Toma Lanoyeja. Rodil se je leta 1958 v mestecu Sint-Niklaas v flamski provinci v Belgiji, živi in ustvarja pa v Antwerpnu in v Cape Townu. Je eden najbolj cenjenih flamskih prozaistov, pesnikov in dramatikov, hkrati pa tudi ustvarjalec performansov, esejist, pisec kratkih zgodb in kolumen. V desetletjih letih ustvarjanja se je Lanoye izkazal kot prodoren kritik flamske družbe, pri tem pa se je kot eden prvih odvrnil od literarnega političnega angažmaja, ki je tamkajšnji prozi starejše generacije odvzel vsakršno epsko širino. Tako v svoji prozi kot v poeziji se ironično posveča predvsem človeškim nravem in raziskovanju jezika. Avtorica oddaje in prevajalka Mateja Seliškar Kenda, interpreta Sabina Kogovšek in Gregor Grude, bralca Ana Bohte in Dejan Kaloper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Igor Likar. Posneto 2010. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek (ponovitev).

Alessandro Scarlatti je svoj mladostni, redko izvajan oratorij Mučeništvo svete Teodozije zložil po naročilu kraljice Kristine Švedske, prvič pa so ga izvedli leta 1684 v Rimu. Oratorij so "obudili" 8. decembra lani v andaluzijskem kraju Úbeda, kjer so ga v sklopu festivala za zgodnjo glasbo Úbeda in Baeza izvedli člani ansambla Al Ayre Español. Ansambel je vodil Eduardo López Banzo, vokalni solisti pa so bili Belén Vaquero (sopran), Bruno Campelo (kontratenor), Luken Munguira (tenor), Javier Blanco (bas). Alessandro Scarlatti je bil eden ključnih mož italijanskega baroka in danes velja za očeta "belcanta". Rodil se je v Palermu, mojstril v Rimu, veliko priznanje in slavo pa je dosegel v Neapljum, kjer je neapeljsko šolo pripeljal do njenega vrha. Njegov oratorij Mučeništvo svete Teodozije prinaša zgodbo o mladi Palestinki, ki zavrne ljubezen sina rimskega guvernerja in umre kot mučenka. Delo z avtobiografskimi odmevi življenja Kristine Švedske je tokrat zazvenelo v novi različici ansambla Al Ayre Español, ki je rezultat dolgotrajnih raziskav Eduarda Lópeza Banza.

Pesnik David Bedrač redno objavlja v Literarnem nokturnu. Njegovo sodelovanje je še toliko bolj dragoceno, ker v zadnjih objavah raziskuje meje jezika, poezije in včasih tudi pomena, to pa pogosto počne igrivo z različnimi znaki. Tokrat ni nič drugače. Interpret Blaž Šef in snemalna ekipa sta sprejela izziv in - sta mu kos. Avtor literarnega dela David Bedrač, avtor glasbe Luka Hočevar, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.