Človeška reprodukcija je v zahodnem svetu že dolgo ločena od seksualnosti. Pred stotimi leti so bili na voljo prvi kondomi, Sava Kranj je v 50. letih 20. stoletja začela izdelovati diafragmo, tovarna Lek pa nekoliko pozneje spermicidno pasto, pred 60 leti pa so bile v Sloveniji na voljo prve kontracepcijske tabletke. Ženske so s kontracepcijo dobile zanesljivo in učinkovito metodo za nadzor nad svojim telesom. Vendar kontracepcija ni bila vzrok za spremembe na področju družinskega življenja, te so se zgodile že prej, saj so se ljudje že pred prihodom tabletke odločali za manj otrok. Družbenim spremembam torej sledi razvoj znanosti, temu pa zakonodaja. Leta 1974 je SFRJ v ustavo zapisala pravico o svobodnem odločanju o rojstvih otrok, kar ne vključuje le kontracepcije in abortusa, temveč z razvojem biomedicine tudi pomoč pri zanositvi in zdravljenje neplodnosti. Leta 1983 je Ginekološka klinika v Ljubljani med prvimi na svetu uspešno opravila zunajtelesno oploditev in leta 1984 sta se rodili dvojčici. Reproduktivne pravice so temelj za doseganje enakosti spolov, zato bomo o njih govorili v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Silmarillion je epska predzgodba Gospodarja prstanov, ki govori o začetku sveta, rojstvu vilincev, o njihovem boju proti prvemu temnemu gospodarju. Angleškega pisatelja in izumitelja fantazijskega žanra J. R. R. Tolkiena skorajda ni treba posebno predstavljati. Verjetno ni človeka, ki ne bi vsaj slišal za Hobita in Gospodarja prstanov. A davno, preden je v znamenitem romanu Gospodar prstanov strašni Sauron grozil, da bo ves svet prekril s temo, je prvi temni gospodar Morgoth prišel izjemno blizu uresničenju takšnega načrta in Sauron je bil tedaj le njegov služabnik. Silmarillion je epska predzgodba Gospodarja prstanov, ki govori o začetku sveta, o rojstvu vilincev, o njihovem boju proti temnemu gospodarju, da bi si povrnili dragocene dragulje, ki jih je ukradel, o prihodu ljudi in škratov in njihovih usodah. Silmarillion nazorno prikaže, kako neverjetno dovršen in domišljen je svet, v katerem živijo Tolkienovi junaki, svet, ki se po svoji kompleksnosti lahko meri z mitološkimi svetovi starih civilizacij. A tu gre vendarle za delo enega samega človeka. Silmarillion je prevedel Sergej Hvala, ki je gost oddaje Sobotno branje. Delo je izšlo pri založbi Mladinska knjiga. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Jutra na Prvem prinašajo tudi razmisleke o temeljnih življenjskih, religioznih in duhovnih vprašanjih. V Duhovni misli avtorji, pogosto na podlagi svetopisemskega ali kakšnega drugega znanega besedila, govorijo o zmeraj aktualnih, eksistencialnih temah, s katerimi se človek srečuje od nekdaj. Množica pogledov pod uredniškim vodstvom Petra Franka ob glasbenem izboru Apolonije Gantar. Vsak dan ob 5.50, ob koncih tednov ob 6.50. Na Prvem.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Ste že kdaj zasledili kratice, kot so CAVOC ali BCFG? Kaj pa LJLJ? Namig: najdemo jih v meteorologiji in letalstvu, razložimo pa v tokratni Jutranji vremenski fronti, v kateri gostimo letalskega meteorologa prognostika Matevža Osolnika z Urada za letalsko meteorologijo. Tokratni sogovornik nam bo namreč pomagal dešifrirati vremenske napovedi v letalstvu.

Težko bi rekli, da je leto, ki se končuje, na globalni ravni prineslo več stabilnosti in optimizma. Konflikti so se zgolj širili in poglabljali, zahodne družbe so se še bolj polarizirale, narava je še ostreje pokazala zobe, izvolitev Donalda Trumpa pa za svet predstavlja še več nepredvidljivosti. Leto, ki je za nami in prihodnje geopolitične izzive bo v tokratni oddaji Ob osmih pokomentiral dr. Matjaž Nahtigal z ljubljanske Fakultete za družbene vede.

Katera bo nova skladba iz Radiosfere?

Če boste ob bližajočih se praznikih – predvsem ob božični in silvestrski večerji – odprli steklenico žlahtne kapljice, vabljeni k poslušanju petkovega Svetovalnega servisa. Sommelier in vinski publicist Jože Rozman bo svetoval, kako izbrati vino ali penino, ki bosta vaše jedi lepo dopolnila. Pravi okus vina boste izkusili, če bodo vina postrežena pri primerni temperaturi. Pomembni pa so tudi izbira kozarcev, način serviranja in spoštljivo nazdravljanje. Vabljeni k sodelovanju.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V predzadnji oddaji letošnjega leta se bosta v studiu Radia Ga Ga – Nova generacija srečala nekdanji in večni župan dveh največjih slovenskih mest in enkrat za vselej odgovorila na vprašanje, kdo je boljši, ali Zoki ali Franc. Seveda se jima bodo pridružili številni prijatelji, ki bodo ob spremljavi posebnega gosta harmonikarja Marka Hatlaka tudi zapeli. Angelca Likovič o rodnosti, Jan Plestenjak o snegu in Urška Klakočar Zupančič o mladih fantih, o svojih željah in tegobah pa bosta zapela tudi oba župana. Uroš Slak se bo tokrat ukvarjal z interpelacijami, Vesna Milek bo gostila Sebastijana Cavazzo, dobili bomo recept za torto "Petarda", na terenu bomo obiskali 15-minutno rezidenco, ki jo za predsednico države gradi Ivo Boscarol, in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki iz oddaje: - V Izoli načrtujejo eno telovadnico za dve srednji šoli skupaj - Katere novosti predvideva 3 milijone evrov vredna prenova nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki -Praznično vzdušje v največjem pomurskem mestu

Niti pred božično-novoletnimi prazniki se svet ne upočasni. Nemška vlada je ta teden pričakovano dobila nezaupnico. Predčasne parlamentarne volitve bodo 23. februarja. V Siriji po padcu režima Bašarja al Asada odkrivajo množična grobišča, hkrati pa se porajajo številna vprašanja, kako doseči mir in slogo v tej razdeljeni državi. Na otočju Mayotte, ki je del francoske kolonialne zapuščine, preštevajo mrtve po silovitem tropskem viharju. Že tako revni otoki v Indijskem oceanu so preživeli pravo katastrofo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Politika stopica na mestu, njena polarizacija se nadaljuje. Javni servisi sicer vse bolj finančno obremenjenemu prebivalstvu ne dajejo, kar potrebuje. Krepi pa se spoznanje, da je za boljšo prihodnost potreben premik v glavah in delovanju, najprej politike, potem pa vseh preostalih. Tako bi lahko podčrtali leto 2024, ki smo ga pod drobnogled vzeli s poznavalci različnih področij. Gostje: mag. Barbara Kobal Tomc, strokovnjakinja na področju socialnega varstva; dr. Petra Došenović Bonča, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije; Tomaž Celestina, novinar RTV Slovenija.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Na festivalu filma LGBT je zmagal filipinski film Asog Seána Devlina, zmes filma ceste in dokumentarne drame. O zmagovalnem filmu smo se pogovarjali s članoma žirije. V Kinodvoru je slovensko premiero doživel film V mojih sanjah rase vsako noč drevo Vida Hajnška, poetičen filmski esej o Halozah in Haložanih, ki je na Festivalu slovenskega filma jeseni prejel vesno za najboljši dokumentarni film. Ocenjujemo filma Substanca Coralie Fargeat in Mufasa Barryja Jenkinsa, vabimo pa tudi na Noč kratkih filmov in prinašamo novice o februarskem Berlinalu.

Na daljnem severu, tam, kjer vsako noč zapade vsaj osem metrov snega, stoji vas … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Grega Novak. Glasba: Tomaž Domicelj, kitara in orglice. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Premierna izvedba v živo iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, december 2012.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V Literarnem nokturnu tokrat predstavljamo odlomek novele z naslovom Pojejte me. Napisal jo je Abdelkader Benali, sodobni nizozemski pisatelj maroškega porekla, ki se loteva problemov v družini, slabega razumevanja med sinovi in očetom, in sicer na skrajno karikiran, skorajda absurden način. S slengovskimi izrazi, anglicizmi, namigovanji na razne literarne predhodnike skuša pripovedovalec orisati očetovo življenje in se na ta način pomiriti z demoni preteklosti, ki prežijo nanj. Prevajalka: Mateja Seliškar Kenda, interpret: Željko Hrs, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednici oddaje: Tadeja Krečič, Ana Rozman, leto nastanka: 2009.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.