Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V seriji podkastov Misija: kakovost predstavljamo izkušnje šol in vrtcev. Pogovarjali se bomo z učitelji in učiteljicami, vzgojitelji in vzgojiteljicami ter ravnatelji in ravnateljicami, ki sistematično krepijo kakovost in drzno uvajajo spremembe z namenom izboljšav. Gradimo skupnost, usmerjeno v kakovostno vzgojo in izobraževanje.
Kako lahko samoevalvacija postane naravni del razvoja šole in ne le še ena obveznost? V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo mag. Silvo Kastelic, ravnateljico Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki s svojim kolektivom uspešno prepleta samoevalvacijo z razvojnim načrtovanjem, vizijo in vsakodnevnim delovanjem šole. Na njihovi šoli samoevalvacija ni ločen proces ali dodatno administrativno delo, temveč integralni del strateških dokumentov, razvojnih načrtov in pedagoškega vsakdana. Na sistematičen način skrbijo, da so razvojna področja usklajena, cilji skupni, dokumenti med seboj povezani, rezultati pa uporabljeni za izboljšave, ki se dotikajo celotne šolske skupnosti. V ospredju je sodelovanje celotnega kolektiva – učiteljev, strokovnih delavcev, vodstva in tudi dijakov. Na šoli verjamejo, da je kakovost rezultat skupnega razmisleka, preglednega načrtovanja in rednega spremljanja napredka. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi zunanji strokovnjaki (npr. iz Centra RS za poklicno izobraževanje, Filozofske fakultete, Zavoda RS za šolstvo), ki šoli nudijo teoretični okvir in podporo pri oblikovanju celostnega pristopa k razvoju. Skozi pogovor z ravnateljico mag. Silvo Kastelic izvemo, kako na šoli: • uporabljajo samoevalvacijo kot orodje za izboljševanje kakovosti poučevanja in delovanja šole, • skrbijo, da se samoevalvacija ne »drobi« po različnih dokumentih, ampak ostaja povezana, ciljno usmerjena in smiselno vključena v celotno načrtovanje, • spodbujajo medpredmetno sodelovanje in deljenje dobrih praks, tudi znotraj šole – z hospitacijami in predstavitvami primerov iz prakse, • razvijajo kulturo kakovosti kot počasen, a vztrajen proces, ki vključuje vse ravni šolskega delovanja, • sodelujejo z lokalno skupnostjo in vključujejo glas dijakov, ki aktivno izražajo želje, sodelujejo pri organizaciji dejavnosti in sooblikujejo šolski utrip. Pomemben poudarek epizode je tudi na uporabi standardiziranega vprašalnika EPOS, s katerim so na pobudo šolske komisije za kakovost oblikovali skupne cilje in poskrbeli, da je v proces vključen celoten kolektiv. EPOS jim ne daje le strukture in tem za razmislek, ampak tudi konkretno podporo pri razumevanju in nadgradnji lastnega dela, načrtovanju prihodnjih korakov in sledenju napredku. Epizoda ponuja številne navdihujoče uvide v to, kako lahko samoevalvacija postane živa praksa – prepoznavna, vključujoča in usmerjena k skupnemu izboljševanju. V ospredju ni birokracija, temveč kultura sodelovanja, zavedanja in odgovornosti, ki jo skupaj gradijo vsi – od vodstva do učiteljev, od dijakov do zunanjih strokovnjakov. Vabljeni k poslušanju in razmisleku o tem, kako lahko samoevalvacija postane naravni del razvoja vsake šole in pomembno prispeva h kakovosti vzgoje in izobraževanja!
Kako lahko samoevalvacija postane naravni del razvoja šole in ne le še ena obveznost? V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo mag. Silvo Kastelic, ravnateljico Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki s svojim kolektivom uspešno prepleta samoevalvacijo z razvojnim načrtovanjem, vizijo in vsakodnevnim delovanjem šole. Na njihovi šoli samoevalvacija ni ločen proces ali dodatno administrativno delo, temveč integralni del strateških dokumentov, razvojnih načrtov in pedagoškega vsakdana. Na sistematičen način skrbijo, da so razvojna področja usklajena, cilji skupni, dokumenti med seboj povezani, rezultati pa uporabljeni za izboljšave, ki se dotikajo celotne šolske skupnosti. V ospredju je sodelovanje celotnega kolektiva – učiteljev, strokovnih delavcev, vodstva in tudi dijakov. Na šoli verjamejo, da je kakovost rezultat skupnega razmisleka, preglednega načrtovanja in rednega spremljanja napredka. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi zunanji strokovnjaki (npr. iz Centra RS za poklicno izobraževanje, Filozofske fakultete, Zavoda RS za šolstvo), ki šoli nudijo teoretični okvir in podporo pri oblikovanju celostnega pristopa k razvoju. Skozi pogovor z ravnateljico mag. Silvo Kastelic izvemo, kako na šoli: • uporabljajo samoevalvacijo kot orodje za izboljševanje kakovosti poučevanja in delovanja šole, • skrbijo, da se samoevalvacija ne »drobi« po različnih dokumentih, ampak ostaja povezana, ciljno usmerjena in smiselno vključena v celotno načrtovanje, • spodbujajo medpredmetno sodelovanje in deljenje dobrih praks, tudi znotraj šole – z hospitacijami in predstavitvami primerov iz prakse, • razvijajo kulturo kakovosti kot počasen, a vztrajen proces, ki vključuje vse ravni šolskega delovanja, • sodelujejo z lokalno skupnostjo in vključujejo glas dijakov, ki aktivno izražajo želje, sodelujejo pri organizaciji dejavnosti in sooblikujejo šolski utrip. Pomemben poudarek epizode je tudi na uporabi standardiziranega vprašalnika EPOS, s katerim so na pobudo šolske komisije za kakovost oblikovali skupne cilje in poskrbeli, da je v proces vključen celoten kolektiv. EPOS jim ne daje le strukture in tem za razmislek, ampak tudi konkretno podporo pri razumevanju in nadgradnji lastnega dela, načrtovanju prihodnjih korakov in sledenju napredku. Epizoda ponuja številne navdihujoče uvide v to, kako lahko samoevalvacija postane živa praksa – prepoznavna, vključujoča in usmerjena k skupnemu izboljševanju. V ospredju ni birokracija, temveč kultura sodelovanja, zavedanja in odgovornosti, ki jo skupaj gradijo vsi – od vodstva do učiteljev, od dijakov do zunanjih strokovnjakov. Vabljeni k poslušanju in razmisleku o tem, kako lahko samoevalvacija postane naravni del razvoja vsake šole in pomembno prispeva h kakovosti vzgoje in izobraževanja!
V tej epizodi podkasta “Misija: kakovost” gostimo Liljano Plaskan, ravnateljico Vrtca Litija, ki s strastjo in predanostjo že 17 let vodi to razvejano ustanovo, pred tem pa je 20 let delovala kot vzgojiteljica. Prav preplet obeh vlog – vzgojiteljice in ravnateljice – ji omogoča celostno razumevanje potreb, izzivov in priložnosti za razvoj kakovosti v vrtcu. Tokratni pogovor bo osvetlil, kako v Vrtcu Litija zavestno skrbijo za dobro počutje zaposlenih, kar je temelj za kakovostno delo z otroki in starši. Vrtec deluje na kar devetih lokacijah, kar prinaša številne organizacijske in komunikacijske izzive, a hkrati odpira tudi prostor za ustvarjalno iskanje rešitev in inovativne pristope k povezovanju strokovnih timov. Liljana Plaskan bo predstavila številne metode in oblike dela znotraj kolektiva, ki jih vpeljujejo z namenom krepitve sodelovanja, strokovne refleksije in timskega duha. Med njimi so ledolomilci (icebreakerji), igre, video coaching, igre vlog, kolegialne hospitacije ter stalna refleksija, ki se prepleta z vsakdanjim delom. Pomemben del kulture vrtca je tudi zavedanje, da so napake dovoljene – saj pomenijo priložnost za učenje in rast. Ustvarjajo varno okolje, v katerem se zaposleni počutijo slišane, spoštovane in podprte. Poseben poudarek bo tudi na letnih pogovorih, ki jih ravnateljica vsako leto opravi z vsemi zaposlenimi. Ti niso le formalnost, temveč dragocen trenutek za osebni in strokovni stik, odsev preteklega dela ter pogled v prihodnost. Ravnateljica bo predstavila tudi različne načine dela z različnimi skupinami zaposlenih, pri čemer vedno išče ravnotežje med strokovnostjo, človečnostjo in ustvarjalnostjo. V pogovoru bomo odprli tudi vprašanje vodenja s posluhom in empatijo – kako kot vodja stopiti v čevlje sodelavcev, jih razumeti in podpreti. Dotaknili se bomo tudi ključa kakovosti v vzgoji in izobraževanju – zavedanja, da je zadovoljen, slišan in strokovno podprt delavec temelj uspešnega vrtca ali šole. Skozi primere iz prakse bomo videli, kako se kakovost gradi skozi odnose, strokovno rast in jasno vizijo. Epizoda bo navdih za vse, ki verjamete, da kakovost v vzgojo-izobraževalnih zavodih ni rezultat naključij, temveč premišljenih odločitev, skupnega dela in trajne skrbi za ljudi – tako velike kot male.
V tej epizodi podkasta “Misija: kakovost” gostimo Liljano Plaskan, ravnateljico Vrtca Litija, ki s strastjo in predanostjo že 17 let vodi to razvejano ustanovo, pred tem pa je 20 let delovala kot vzgojiteljica. Prav preplet obeh vlog – vzgojiteljice in ravnateljice – ji omogoča celostno razumevanje potreb, izzivov in priložnosti za razvoj kakovosti v vrtcu. Tokratni pogovor bo osvetlil, kako v Vrtcu Litija zavestno skrbijo za dobro počutje zaposlenih, kar je temelj za kakovostno delo z otroki in starši. Vrtec deluje na kar devetih lokacijah, kar prinaša številne organizacijske in komunikacijske izzive, a hkrati odpira tudi prostor za ustvarjalno iskanje rešitev in inovativne pristope k povezovanju strokovnih timov. Liljana Plaskan bo predstavila številne metode in oblike dela znotraj kolektiva, ki jih vpeljujejo z namenom krepitve sodelovanja, strokovne refleksije in timskega duha. Med njimi so ledolomilci (icebreakerji), igre, video coaching, igre vlog, kolegialne hospitacije ter stalna refleksija, ki se prepleta z vsakdanjim delom. Pomemben del kulture vrtca je tudi zavedanje, da so napake dovoljene – saj pomenijo priložnost za učenje in rast. Ustvarjajo varno okolje, v katerem se zaposleni počutijo slišane, spoštovane in podprte. Poseben poudarek bo tudi na letnih pogovorih, ki jih ravnateljica vsako leto opravi z vsemi zaposlenimi. Ti niso le formalnost, temveč dragocen trenutek za osebni in strokovni stik, odsev preteklega dela ter pogled v prihodnost. Ravnateljica bo predstavila tudi različne načine dela z različnimi skupinami zaposlenih, pri čemer vedno išče ravnotežje med strokovnostjo, človečnostjo in ustvarjalnostjo. V pogovoru bomo odprli tudi vprašanje vodenja s posluhom in empatijo – kako kot vodja stopiti v čevlje sodelavcev, jih razumeti in podpreti. Dotaknili se bomo tudi ključa kakovosti v vzgoji in izobraževanju – zavedanja, da je zadovoljen, slišan in strokovno podprt delavec temelj uspešnega vrtca ali šole. Skozi primere iz prakse bomo videli, kako se kakovost gradi skozi odnose, strokovno rast in jasno vizijo. Epizoda bo navdih za vse, ki verjamete, da kakovost v vzgojo-izobraževalnih zavodih ni rezultat naključij, temveč premišljenih odločitev, skupnega dela in trajne skrbi za ljudi – tako velike kot male.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost raziskujemo OrKo – orodje za ugotavljanje kakovosti izkazanega znanja, ki ga je razvil RIC s podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Cilj orodja je šolam povrniti dragocene podatke nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) ter učiteljem olajšati delo s podatki, ki jih lahko uporabijo za izboljšanje poučevanja in učnih dosežkov učencev. OrKa presega zgolj statistične primerjave – omogoča globlji vpogled v znanje učencev, prepoznavanje močnih področij in izzivov ter razmislek o nadaljnjih pedagoških korakih. Uporablja se v vseh osnovnih šolah, njena učinkovitost pa je odvisna od kulture samoevalvacije in pripravljenosti šol na podatkovno vodeno poučevanje. Zaradi pozitivnih odzivov je RIC razvil tudi verzijo za splošno maturo, v pripravi pa je še različica za poklicno maturo. Gostja epizode je ravnateljica OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Tanja Müller, ki bo predstavila prednosti in izzive uporabe OrKe v praksi. Pridružili se ji bosta učiteljici Metka Jemec in Sara Petrič, ki bosta delili svoje izkušnje ter praktične nasvete za učinkovito rabo podatkov pri poučevanju. Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko OrKa podpira učitelje pri njihovem delu ter prispeva k dvigu kakovosti pouka in boljšim učnim rezultatom učencev.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost raziskujemo OrKo – orodje za ugotavljanje kakovosti izkazanega znanja, ki ga je razvil RIC s podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Cilj orodja je šolam povrniti dragocene podatke nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) ter učiteljem olajšati delo s podatki, ki jih lahko uporabijo za izboljšanje poučevanja in učnih dosežkov učencev. OrKa presega zgolj statistične primerjave – omogoča globlji vpogled v znanje učencev, prepoznavanje močnih področij in izzivov ter razmislek o nadaljnjih pedagoških korakih. Uporablja se v vseh osnovnih šolah, njena učinkovitost pa je odvisna od kulture samoevalvacije in pripravljenosti šol na podatkovno vodeno poučevanje. Zaradi pozitivnih odzivov je RIC razvil tudi verzijo za splošno maturo, v pripravi pa je še različica za poklicno maturo. Gostja epizode je ravnateljica OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Tanja Müller, ki bo predstavila prednosti in izzive uporabe OrKe v praksi. Pridružili se ji bosta učiteljici Metka Jemec in Sara Petrič, ki bosta delili svoje izkušnje ter praktične nasvete za učinkovito rabo podatkov pri poučevanju. Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko OrKa podpira učitelje pri njihovem delu ter prispeva k dvigu kakovosti pouka in boljšim učnim rezultatom učencev.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost raziskujemo OrKo – orodje za ugotavljanje kakovosti izkazanega znanja, ki ga je razvil RIC s podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Cilj orodja je šolam povrniti dragocene podatke nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) ter učiteljem olajšati delo s podatki, ki jih lahko uporabijo za izboljšanje poučevanja in učnih dosežkov učencev. OrKa presega zgolj statistične primerjave – omogoča globlji vpogled v znanje učencev, prepoznavanje močnih področij in izzivov ter razmislek o nadaljnjih pedagoških korakih. Uporablja se v vseh osnovnih šolah, njena učinkovitost pa je odvisna od kulture samoevalvacije in pripravljenosti šol na podatkovno vodeno poučevanje. Zaradi pozitivnih odzivov je RIC razvil tudi verzijo za splošno maturo, v pripravi pa je še različica za poklicno maturo. Gostja epizode je ravnateljica OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Tanja Müller, ki bo predstavila prednosti in izzive uporabe OrKe v praksi. Pridružili se ji bosta učiteljici Metka Jemec in Sara Petrič, ki bosta delili svoje izkušnje ter praktične nasvete za učinkovito rabo podatkov pri poučevanju. Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko OrKa podpira učitelje pri njihovem delu ter prispeva k dvigu kakovosti pouka in boljšim učnim rezultatom učencev.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost raziskujemo OrKo – orodje za ugotavljanje kakovosti izkazanega znanja, ki ga je razvil RIC s podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Cilj orodja je šolam povrniti dragocene podatke nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) ter učiteljem olajšati delo s podatki, ki jih lahko uporabijo za izboljšanje poučevanja in učnih dosežkov učencev. OrKa presega zgolj statistične primerjave – omogoča globlji vpogled v znanje učencev, prepoznavanje močnih področij in izzivov ter razmislek o nadaljnjih pedagoških korakih. Uporablja se v vseh osnovnih šolah, njena učinkovitost pa je odvisna od kulture samoevalvacije in pripravljenosti šol na podatkovno vodeno poučevanje. Zaradi pozitivnih odzivov je RIC razvil tudi verzijo za splošno maturo, v pripravi pa je še različica za poklicno maturo. Gostja epizode je ravnateljica OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Tanja Müller, ki bo predstavila prednosti in izzive uporabe OrKe v praksi. Pridružili se ji bosta učiteljici Metka Jemec in Sara Petrič, ki bosta delili svoje izkušnje ter praktične nasvete za učinkovito rabo podatkov pri poučevanju. Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko OrKa podpira učitelje pri njihovem delu ter prispeva k dvigu kakovosti pouka in boljšim učnim rezultatom učencev.
V prvi epizodi podkasta Misija: kakovost se posvečamo vprašanju, kako vključiti šolski kolektiv na način, ki spodbuja razvoj, inovativnost in sodelovalno kulturo. V pogovoru se nam bo pridružila Simona Črep, ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, Šolski center Celje. Predstavila nam bo, kako na njihovi šoli sistematično gradijo kakovostno učno okolje s poudarkom na stalnem strokovnem razvoju, timskem delu in vključevanju vseh deležnikov v procese izboljševanja. Izvedeli bomo: • kako vzpostaviti trajnostno razvojno naravnanost in kulturo nenehnega izboljševanja na ravni posameznika, tima in celotne šole, • kako pomembno vlogo ima sodelovalna kultura pri dvigovanju kakovosti pouka in delovanja šole, • na kakšen način ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti postane skupna odgovornost vseh, • kako lahko transparenten odnos, zgrajen na zaupanju, spoštovanju in prepoznavanju močnih področij zaposlenih, prispeva k boljšim rezultatom, • kakšne koristi in pozitivne učinke prinaša sistematično izvajanje samoevalvacije ter merjenje organizacijske klime. Ravnateljica bo predstavila interni sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na njihovi šoli, pri katerem imajo pomembno vlogo tako formalni kot neformalni timi, oblikovani glede na strateška področja razvojnega načrta. Skozi konkretne primere bomo spoznali, kako lahko vodstvo šole aktivno spodbuja profesionalni razvoj in zadovoljstvo zaposlenih ter ustvari spodbudno okolje, v katerem rasteta tako posameznik kot celoten kolektiv. Pridružite se nam in odkrijte navdihujoče prakse, ki lahko tudi v vašem kolektivu spodbudijo sodelovanje, razvoj in kulturo kakovosti. Vabljeni k poslušanju.
V prvi epizodi podkasta Misija: kakovost se posvečamo vprašanju, kako vključiti šolski kolektiv na način, ki spodbuja razvoj, inovativnost in sodelovalno kulturo. V pogovoru se nam bo pridružila Simona Črep, ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, Šolski center Celje. Predstavila nam bo, kako na njihovi šoli sistematično gradijo kakovostno učno okolje s poudarkom na stalnem strokovnem razvoju, timskem delu in vključevanju vseh deležnikov v procese izboljševanja. Izvedeli bomo: • kako vzpostaviti trajnostno razvojno naravnanost in kulturo nenehnega izboljševanja na ravni posameznika, tima in celotne šole, • kako pomembno vlogo ima sodelovalna kultura pri dvigovanju kakovosti pouka in delovanja šole, • na kakšen način ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti postane skupna odgovornost vseh, • kako lahko transparenten odnos, zgrajen na zaupanju, spoštovanju in prepoznavanju močnih področij zaposlenih, prispeva k boljšim rezultatom, • kakšne koristi in pozitivne učinke prinaša sistematično izvajanje samoevalvacije ter merjenje organizacijske klime. Ravnateljica bo predstavila interni sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na njihovi šoli, pri katerem imajo pomembno vlogo tako formalni kot neformalni timi, oblikovani glede na strateška področja razvojnega načrta. Skozi konkretne primere bomo spoznali, kako lahko vodstvo šole aktivno spodbuja profesionalni razvoj in zadovoljstvo zaposlenih ter ustvari spodbudno okolje, v katerem rasteta tako posameznik kot celoten kolektiv. Pridružite se nam in odkrijte navdihujoče prakse, ki lahko tudi v vašem kolektivu spodbudijo sodelovanje, razvoj in kulturo kakovosti. Vabljeni k poslušanju.