Opis epizode

Kristina Angelov Troha, ravnateljica Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina in Kristina Valič, pomočnica ravnateljice ter vodja razvojnega tima, skupaj s kolektivom načrtujeta razvoj šole na podlagi samoevalvacijskih spoznanj in v skladu s smernicami iz Zbirke Kakovost v vrtcih in šolah. Njihova prednostna cilja v triletnem razvojnem in akcijskem načrtu sta povečati delež učencev, ki se počutijo sprejete v oddelku, ter delež tistih, ki se dobro počutijo v šoli – saj je kakovost mogoče graditi le v okolju, kjer se vsi počutijo vključene in varne.
Tretje leto zapored izvajajo program tutorstva, v katerem starejši učenci nudijo podporo mlajšim – ne nujno pri učenju, temveč v obliki medvrstniškega povezovanja. V okviru »prijateljskih razredov« skupaj kuhajo, urejajo vrt, se športno udejstvujejo, berejo v angleščini. Ta vez med prijateljskima razredoma se ohranja štiri leta, kar ustvarja občutek pripadnosti in varnosti.
Posebej so pozorni na učence s priseljenskim ozadjem – želijo povečati njihove učne dosežke in izboljšati sodelovanje s starši. Izpeljali so intervjuje s starši, ki so izrazili željo po vključevanju v skupne dejavnosti, ne zgolj ločenih dogodkih. Ustanovili so delovno skupino, ki se s tem sistematično ukvarja. Učencem nudijo družabne igre in skupno branje, kjer krepijo znanje jezika in razvijajo socialne veščine.
Že več kot desetletje si prizadevajo za povezovanje med učenci in zaposlenimi. Poseben poudarek dajejo vključevanju otrok s posebnimi potrebami – skupaj z ostalimi učenci hodijo v šolo v naravi in se družijo na skupnem atriju, kjer se igrajo glede na interese, ne glede na odločbo.
Poseben poudarek dajejo razrednim uram – uvajajo jih tedensko, obravnavajo aktualne teme, razvijajo odnose, gradijo skupnost. Ne želijo več, da bi bile razredne ure na urniku kot zadnja ura dneva. Ustvarili so tudi gradivo za razrednike, za vse učitelje pa izvajajo usposabljanja na teme, ki jih obravnavajo na razrednih urah.
Pri spremljanju počutja in potreb učencev ne uporabljajo več samo klasičnih anket, temveč metodo svetovne kavarne (»world café«), kjer vlogo moderatorja prevzame učenec.
Skrb za kakovost vključuje tudi zaposlene in njihovo dobro počutje v službi – izvajajo intervizije, sodelujejo s Centrom za krepitev zdravja Ajdovščina, omogočajo rekreativno plavanje, organizirajo čajanke, praznovanja ter neformalna druženja. Na podatkovni steni si med seboj izmenjujejo spodbudne misli. Zaposleni svoje znanje in kompetence delijo z drugimi – denimo z delavnicami kamišibaja in kvačkanja.
Z lokalno skupnostjo sodelujejo na tematskih srečanjih, kjer se pogovarjajo o skupnih izzivih in dobrih praksah. Aktivno sodelujejo z občino, vrtcem, CSD-jem, Rdečim križem, Ljudsko univerzo – na tematskih srečanjih, kjer si izmenjujejo dobre prakse in izzive.
Vse to je del celostnega pristopa h kakovosti, ki temelji na vključevanju – učencev, staršev, zaposlenih in okolja. Vabljeni k poslušanju!

Kristina Angelov Troha: »Vzdušje med zaposlenimi je pomembno. V vsakem zaposlenem želimo odkriti njegove močne plati, se spoznati in biti kritični prijatelji drug do drugega.«

Kristina Valič: »Samoevalvacijsko kulturo na naši šoli razvijamo sistematično že deset let. Predstavlja temelj našega delovanja, saj omogoča stalne izboljšave, poglobljeno refleksijo in predvsem usmerjeno načrtovanje razvoja šole.«