Iskanje podcastPlayer
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
MMC TV
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta iz Radovljice ter sogovornice Tino Kuralt, učiteljico razrednega pouka, Tjašo Jazbec, učiteljico slovenščine in Nežo Rejc, učiteljico zgodovine, ki na šoli pomembno prispevajo k dvigu bralne pismenosti.
Bralna pismenost je eden ključnih dejavnikov uspeha učencev pri vseh predmetih, ne le pri slovenščini. Kljub številnim nacionalnim pobudam rezultati kažejo upad, zato vprašanje, kako celostno in dolgoročno krepiti bralne zmožnosti učencev, ostaja osrednje vprašanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju.
Na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta so se izboljševanja bralne pismenosti lotili sistematično in povezano. Z učenci razvijajo različne bralne strategije, izvajajo bralne projekte ter spodbujajo medpredmetno branje. Hkrati krepijo timsko sodelovanje učiteljev, skupno učenje in izmenjavo dobrih praks ter aktivno vključujejo starše in lokalno skupnost.
Bralna pismenost na šoli ni odgovornost posameznikov, temveč celotnega kolektiva. Od leta 2023 sodelujejo v projektu Do kakovosti s samoevalvacijo, pri čemer so temo bralne pismenosti izbrali skupaj na pedagoški konferenci. Skupna ugotovitev je bila, da imajo učenci težave z razumevanjem besedil, zato so se sprememb lotili enotno in premišljeno.
Na šoli izvajajo predopismenjevalne preizkuse ob vstopu v osnovno šolo, v tretjem razredu sistematično razvijajo hitrost branja in razumevanje prebranega, v četrtem in petem razredu pa več pozornosti namenjajo kritičnemu branju in poglobljenemu razumevanju besedil.
Branje je vpeto v vsakdan šolskega življenja. Enkrat mesečno razredno uro namenijo dejavnosti Četrt ure literature. Bralne značke izvajajo tudi pri drugih predmetih, kot sta geografija in zgodovina. Pri likovni vzgoji učenci zgodbe poustvarjajo v strip ali dramsko besedilo, pri športni vzgoji pa v dejavnosti Beremo in športamo, kjer berejo in razumevajo pisna navodila za gibalne naloge.
Na šoli organizirajo tudi branje s terapevtskim psom, branje z dedkom in babico, debatni krožek za razvoj izražanja ter delavnice Bralni izzivi za starše. Pomemben del bralne kulture predstavlja tudi literarni dogodek Zven Linhartovega mesta, na katerem učenci skupaj z vrstniki iz okoliških šol interpretirajo poezijo in prozo slovenskih avtorjev. Zanimiv je tudi projekt Poleti s knjigo, v okviru katerega povabijo slovenske avtorje, otroci pa na samem dogodku tudi prespijo.
Epizoda ponuja vpogled v to, kako lahko premišljeno vodenje, jasno zastavljeni cilji in sodelovanje celotnega kolektiva prispevajo k dvigu kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela na ravni razreda, šole in skupnosti.
Če vas zanima, kako lahko šola gradi kulturo branja ter z njo krepi kakovost učenja, vas vabimo k poslušanju podkasta.
Citati
Tina Kuralt: Družinsko okolje ima pri branju ogromno vlogo, predvsem je pomemben zgled staršev. Starši so tisti, ki branje otrokom predstavijo kot prijetno aktivnost.
Tjaša Jazbec: Idealno bi bilo, da bi bila bralna pismenost v prihodnosti temelj vseh učnih predmetov in ne zgolj pri slovenskem jeziku.
Neža Rejc: Vzdrževanje bralne kondicije je vedno pomembno, tudi za odrasle. Danes so nam na vsakem koraku dostopni video posnetki, ki nam dajejo instantni užitek. Prepričati odrasle, da odložijo ekrane in vzamejo v roko knjigo je težka naloga, kaj šele za otroke.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta iz Radovljice ter sogovornice Tino Kuralt, učiteljico razrednega pouka, Tjašo Jazbec, učiteljico slovenščine in Nežo Rejc, učiteljico zgodovine, ki na šoli pomembno prispevajo k dvigu bralne pismenosti.
Bralna pismenost je eden ključnih dejavnikov uspeha učencev pri vseh predmetih, ne le pri slovenščini. Kljub številnim nacionalnim pobudam rezultati kažejo upad, zato vprašanje, kako celostno in dolgoročno krepiti bralne zmožnosti učencev, ostaja osrednje vprašanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju.
Na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta so se izboljševanja bralne pismenosti lotili sistematično in povezano. Z učenci razvijajo različne bralne strategije, izvajajo bralne projekte ter spodbujajo medpredmetno branje. Hkrati krepijo timsko sodelovanje učiteljev, skupno učenje in izmenjavo dobrih praks ter aktivno vključujejo starše in lokalno skupnost.
Bralna pismenost na šoli ni odgovornost posameznikov, temveč celotnega kolektiva. Od leta 2023 sodelujejo v projektu Do kakovosti s samoevalvacijo, pri čemer so temo bralne pismenosti izbrali skupaj na pedagoški konferenci. Skupna ugotovitev je bila, da imajo učenci težave z razumevanjem besedil, zato so se sprememb lotili enotno in premišljeno.
Na šoli izvajajo predopismenjevalne preizkuse ob vstopu v osnovno šolo, v tretjem razredu sistematično razvijajo hitrost branja in razumevanje prebranega, v četrtem in petem razredu pa več pozornosti namenjajo kritičnemu branju in poglobljenemu razumevanju besedil.
Branje je vpeto v vsakdan šolskega življenja. Enkrat mesečno razredno uro namenijo dejavnosti Četrt ure literature. Bralne značke izvajajo tudi pri drugih predmetih, kot sta geografija in zgodovina. Pri likovni vzgoji učenci zgodbe poustvarjajo v strip ali dramsko besedilo, pri športni vzgoji pa v dejavnosti Beremo in športamo, kjer berejo in razumevajo pisna navodila za gibalne naloge.
Na šoli organizirajo tudi branje s terapevtskim psom, branje z dedkom in babico, debatni krožek za razvoj izražanja ter delavnice Bralni izzivi za starše. Pomemben del bralne kulture predstavlja tudi literarni dogodek Zven Linhartovega mesta, na katerem učenci skupaj z vrstniki iz okoliških šol interpretirajo poezijo in prozo slovenskih avtorjev. Zanimiv je tudi projekt Poleti s knjigo, v okviru katerega povabijo slovenske avtorje, otroci pa na samem dogodku tudi prespijo.
Epizoda ponuja vpogled v to, kako lahko premišljeno vodenje, jasno zastavljeni cilji in sodelovanje celotnega kolektiva prispevajo k dvigu kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela na ravni razreda, šole in skupnosti.
Če vas zanima, kako lahko šola gradi kulturo branja ter z njo krepi kakovost učenja, vas vabimo k poslušanju podkasta.
Citati
Tina Kuralt: Družinsko okolje ima pri branju ogromno vlogo, predvsem je pomemben zgled staršev. Starši so tisti, ki branje otrokom predstavijo kot prijetno aktivnost.
Tjaša Jazbec: Idealno bi bilo, da bi bila bralna pismenost v prihodnosti temelj vseh učnih predmetov in ne zgolj pri slovenskem jeziku.
Neža Rejc: Vzdrževanje bralne kondicije je vedno pomembno, tudi za odrasle. Danes so nam na vsakem koraku dostopni video posnetki, ki nam dajejo instantni užitek. Prepričati odrasle, da odložijo ekrane in vzamejo v roko knjigo je težka naloga, kaj šele za otroke.
Poglavja: