Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Neizplačevanje regresa, malice, potnih stroškov, pokrivanje neprodanega blaga iz lastnega žepa, mobing - razkrivamo sporne delovne prakse in jih komentiramo s pravniki. Kaj dela inšpekcija in kaj pravijo zaposlovalci?
Morda se spomnite nagrajene serije oddaj Prvega Delaj in molči iz leta 2019, v kateri smo izpostavili posamezne primere kršenja delavskih pravic. Trgovka, zavarovalni zastopnik, novinar, voznik reševalnega vozila – to so nekateri od posameznikov, ki so za naš program spregovorili o slabih razmerah, ki so jih deležni na delovnem mestu. Štiri leta zatem – v upanju, da imajo boljše razmere za delo – preverjamo, kakšno je aktualno stanje.
Morda se spomnite nagrajene serije oddaj Prvega Delaj in molči iz leta 2019, v kateri smo izpostavili posamezne primere kršenja delavskih pravic. Trgovka, zavarovalni zastopnik, novinar, voznik reševalnega vozila – to so nekateri od posameznikov, ki so za naš program spregovorili o slabih razmerah, ki so jih deležni na delovnem mestu. Štiri leta zatem – v upanju, da imajo boljše razmere za delo – preverjamo, kakšno je aktualno stanje.
Predstavljamo zgodbo osebe, ki je v zadnjih treh letih v podjetju iz Hrastnika namesto izplačila regresa v denarni obliki dobila več sto nagrobnih sveč, ki jih to podjetje tudi proizvaja. Inšpektorat RS za delo je zaradi takšnega ravnanja podjetju naložil kazen. Podjetje se je na odločitev pritožilo, saj pravijo, da je šlo za t. i. pobot zaradi medsebojnih terjatev med delodajalcem in delavci. Pred dnevi je njihovi strani pritrdilo tudi sodišče.
Predstavljamo zgodbo osebe, ki je v zadnjih treh letih v podjetju iz Hrastnika namesto izplačila regresa v denarni obliki dobila več sto nagrobnih sveč, ki jih to podjetje tudi proizvaja. Inšpektorat RS za delo je zaradi takšnega ravnanja podjetju naložil kazen. Podjetje se je na odločitev pritožilo, saj pravijo, da je šlo za t. i. pobot zaradi medsebojnih terjatev med delodajalcem in delavci. Pred dnevi je njihovi strani pritrdilo tudi sodišče.
Nadaljujemo serijo Delaj in molči, v kateri obravnavamo sporne delovne prakse in jih komentiramo s pravnimi strokovnjaki. Tokrat o primeru brezposelne osebe, ki je prek Zavoda za zaposlovanje iskala delo in bila napotena na agencijo za delo. Tej izkušnji delavka dodaja še eno – javila se je na oglas o delu za nedoločen čas, ki ga je prav tako objavil Zavod, ko je prišla v stik z delodajalcem pa ji je bilo ponujeno delo prek podjemne pogodbe. Tri tem delodajalcu je v obdobju naslednjih 15 mesecev podpisala še 10 pogodb. Kot pravi naša anonimna brezposelna oseba je »svet prodaje in asistenc prek telefona zelo majhen«, zato ni želela izpostaviti direktnih delodajalcev, pri katerih je doživela opisani izkušnji. S tem bi si namreč uničila vse nadaljnje možnosti kakršnekoli oblike zaposlitve na tem področju. Fokus prispevka sta zato Nataša Rašl in Darja Pograjc usmerili na Zavod RS za zaposlovanje in Agencijo za delo M servis ter ugotavljali, kako je pri nas urejeno področje agencijskega dela.
Nadaljujemo serijo Delaj in molči, v kateri obravnavamo sporne delovne prakse in jih komentiramo s pravnimi strokovnjaki. Tokrat o primeru brezposelne osebe, ki je prek Zavoda za zaposlovanje iskala delo in bila napotena na agencijo za delo. Tej izkušnji delavka dodaja še eno – javila se je na oglas o delu za nedoločen čas, ki ga je prav tako objavil Zavod, ko je prišla v stik z delodajalcem pa ji je bilo ponujeno delo prek podjemne pogodbe. Tri tem delodajalcu je v obdobju naslednjih 15 mesecev podpisala še 10 pogodb. Kot pravi naša anonimna brezposelna oseba je »svet prodaje in asistenc prek telefona zelo majhen«, zato ni želela izpostaviti direktnih delodajalcev, pri katerih je doživela opisani izkušnji. S tem bi si namreč uničila vse nadaljnje možnosti kakršnekoli oblike zaposlitve na tem področju. Fokus prispevka sta zato Nataša Rašl in Darja Pograjc usmerili na Zavod RS za zaposlovanje in Agencijo za delo M servis ter ugotavljali, kako je pri nas urejeno področje agencijskega dela.
Netransparentnost pri izplačevanju plač, neupoštevanje zakonodaje glede nadur ter nedeljskih, prazničnih in nočnih dodatkov; izplačevanje in čas za le eno malico v 12 urah dela; delo po 12 ur 5 dni v tednu zapored in pogosto podaljševanje delovnika ter šikaniranje na delovnem mestu – vse to lastnikom podjetja Pacient d. o. o., katerega osnovna dejavnost je reševalna služba, očita skupina nekdanjih in trenutnih zaposlenih, ki so zaradi strahu pred povračilnimi dejanji želeli ostati anonimni. Pred okvirno tednom dni so zaposleni z anonimnim pismom tudi napovedali stavko, če se razmere ne bodo spremenile.
Netransparentnost pri izplačevanju plač, neupoštevanje zakonodaje glede nadur ter nedeljskih, prazničnih in nočnih dodatkov; izplačevanje in čas za le eno malico v 12 urah dela; delo po 12 ur 5 dni v tednu zapored in pogosto podaljševanje delovnika ter šikaniranje na delovnem mestu – vse to lastnikom podjetja Pacient d. o. o., katerega osnovna dejavnost je reševalna služba, očita skupina nekdanjih in trenutnih zaposlenih, ki so zaradi strahu pred povračilnimi dejanji želeli ostati anonimni. Pred okvirno tednom dni so zaposleni z anonimnim pismom tudi napovedali stavko, če se razmere ne bodo spremenile.
Serijo zgodb Delaj in molči, v kateri razkrivamo sporne delovne prakse, nadaljujemo s primerom mladega novinarja. Zaradi strahu pred izgubo dela, ki je njegov edini redni vir finančnih prihodkov, se je odločil, da bo ostal anonimen. Njegovo ime hranimo v uredništvu, prav tako hranimo pogodbo in aneks, ki določata pogoje njegovega sodelovanja z delodajalcem. Novinar kot samostojni podjetnik prek avtorske pogodbe sicer dela za podjetje Dnevnik, družbo medijskih vsebin, d.d., ki izdaja časopisni Dnevnik in spletni medij dnevnik.si. Prispevek sta pripravili Nataša Rašl in Darja Pograjc.
Serijo zgodb Delaj in molči, v kateri razkrivamo sporne delovne prakse, nadaljujemo s primerom mladega novinarja. Zaradi strahu pred izgubo dela, ki je njegov edini redni vir finančnih prihodkov, se je odločil, da bo ostal anonimen. Njegovo ime hranimo v uredništvu, prav tako hranimo pogodbo in aneks, ki določata pogoje njegovega sodelovanja z delodajalcem. Novinar kot samostojni podjetnik prek avtorske pogodbe sicer dela za podjetje Dnevnik, družbo medijskih vsebin, d.d., ki izdaja časopisni Dnevnik in spletni medij dnevnik.si. Prispevek sta pripravili Nataša Rašl in Darja Pograjc.
Oseba, ki se poimensko in z glasom ne želi izpostavljati, njene podatke pa hranimo v uredništvu, nas je opozorila na to, da je običajna praksa, da za neprodano blago, ki morda tudi ni več uporabno – na primer sadje ali zelenjava, ki zgnijeta –, plačujejo zaposleni. Prav tako ponekod zaposleni pokrivajo izgube, ugotovljene pri inventuri; od njih pa zahtevajo tudi, da opravljajo delo na več različnih mestih v trgovini in skladišču hkrati. Njeno zgodbo je pokomentiral strokovnjak za delovno pravo Andrej Zorko, pridobili smo tudi odziv vpletenih podjetij in trgovskega sindikata.
Oseba, ki se poimensko in z glasom ne želi izpostavljati, njene podatke pa hranimo v uredništvu, nas je opozorila na to, da je običajna praksa, da za neprodano blago, ki morda tudi ni več uporabno – na primer sadje ali zelenjava, ki zgnijeta –, plačujejo zaposleni. Prav tako ponekod zaposleni pokrivajo izgube, ugotovljene pri inventuri; od njih pa zahtevajo tudi, da opravljajo delo na več različnih mestih v trgovini in skladišču hkrati. Njeno zgodbo je pokomentiral strokovnjak za delovno pravo Andrej Zorko, pridobili smo tudi odziv vpletenih podjetij in trgovskega sindikata.
Pridobili smo zgodbo mlade iskalke zaposlitve, od katere so zahtevali, da potne stroške prevoza z lastnim avtom za službene namene krije iz svojega žepa. Kot pogoj za povračilo teh stroškov so ji postavili sklenitev zavarovanja s stranko. Če je stranka podpisala pogodbo, so ji denar nakazali, sicer ne. Njeno pripoved bosta pokomentirala strokovnjaka za delovno pravo, poiskali smo tudi odziv vpletenega podjetja. Prispevek sta pripravili Andreja Gradišar in Nataša Rašl.
Pridobili smo zgodbo mlade iskalke zaposlitve, od katere so zahtevali, da potne stroške prevoza z lastnim avtom za službene namene krije iz svojega žepa. Kot pogoj za povračilo teh stroškov so ji postavili sklenitev zavarovanja s stranko. Če je stranka podpisala pogodbo, so ji denar nakazali, sicer ne. Njeno pripoved bosta pokomentirala strokovnjaka za delovno pravo, poiskali smo tudi odziv vpletenega podjetja. Prispevek sta pripravili Andreja Gradišar in Nataša Rašl.
Mladi arhitekt je izkušnje nabiral že med študijem, z namenom, da bo po zaključku lažje dobil zaposlitev. V slovenskih birojih so mu ponujali predvsem delo prek s. p.-ja, čeprav v njihovih prostorih in na način, kot delajo tudi redno zaposleni; delal pa je tudi na črno.
Mladi arhitekt je izkušnje nabiral že med študijem, z namenom, da bo po zaključku lažje dobil zaposlitev. V slovenskih birojih so mu ponujali predvsem delo prek s. p.-ja, čeprav v njihovih prostorih in na način, kot delajo tudi redno zaposleni; delal pa je tudi na črno.
Delaj in molči je nova serija kratkih oddaj Prvega. V njih razkrivamo osebne zgodbe slabih delovnih praksah. V prvi epizodi o nastajanju oddaje, o tem, zakaj smo sogovornikom spremenili glasove in nekaj najbolj bizarnih primerov.
Delaj in molči je nova serija kratkih oddaj Prvega. V njih razkrivamo osebne zgodbe slabih delovnih praksah. V prvi epizodi o nastajanju oddaje, o tem, zakaj smo sogovornikom spremenili glasove in nekaj najbolj bizarnih primerov.
