Opis epizode

Predstavljamo zgodbo osebe, ki je v zadnjih treh letih v podjetju iz Hrastnika namesto izplačila regresa v denarni obliki dobila več sto nagrobnih sveč, ki jih to podjetje tudi proizvaja. Inšpektorat RS za delo je zaradi takšnega ravnanja podjetju naložil kazen. Podjetje se je na odločitev pritožilo, saj pravijo, da je šlo za t. i. pobot zaradi medsebojnih terjatev med delodajalcem in delavci. Pred dnevi je njihovi strani pritrdilo tudi sodišče.

Naš vir pravi, da je nagrobne sveče vzel, ko je videl, da regres znova ne bo izplačan, v podjetju, kateremu je pritrdilo tudi sodišče, pojasnjujejo, da je šlo za pobot

Oseba, katere zgodbo predstavljamo, je še vedno zaposlena v invalidskem podjetju Sinet d. o. o. iz Hrastnika, ki izvaja več storitev, med drugim proizvaja elektronske in parafinske sveče, ima tiskarstvo, detektivsko dejavnost in skrbi za varovanje premoženja. Povedala nam je, da je v zadnjih treh letih regres namesto v denarju, dobila v materialni obliki:

»Rekli so nam, da ni denarja in ker ni denarja, ne morejo izplačati regresa, lahko pa vzamemo sveče ali bone za različne trgovine s hrano in podobnim.«

Najprej se naš vir za to možnost ni odločil, ko po času regres še vedno ni bil izplačan pa:

»Tako da smo čakali do septembra, oktobra, potem smo pa raje vzeli sveče, da smo vsaj na nek način dobili ta denar. Raje si bil tiho in vzel, da si vsaj nekaj dobil, sicer ne bi nič dobil. Sveče smo prodali. Prijateljem, znancem, sorodnikom. Toliko jih nimaš kaj potrebovati zase. Vem za ene tri, ki so tudi prodajali sveče naokrog.«

Povedano ne drži, pravijo v podjetju Sinet. Šlo je za pobot, pojasnjuje Barbara Binder:

»Vaše vprašanje je res zastavljeno tako, da moram jasno poudariti, da nihče od naših zaposlenih ni za regres dobil sveče ali pa kakršnih koli drugih izdelkov. Pač pa so nekateri zaposleni tekom koledarskega leta v podjetju naročali izdelke, ki jih podjetje trži, in sicer po proizvodnih cenah. Delavci so bili vseskozi seznanjeni z možnostjo, da se fakture, izstavljene na podlagi nakupov izdelkov, pobotajo z regresom, in sicer v različnih višinah, odvisno od vrednosti nakupov. Nekateri zaposleni so se za to možnost odločili, nekateri zaposleni se niso. Seveda pa so bili vsi vnaprej seznanjeni s to možnostjo.«

Njihovi razlagi je v sodbi, ki je bila sprožena zaradi odločitve Inšpektorata RS za delo, da podjetju zaradi nepravilnosti pri izplačilu regresa v letu 2016 naloži kazen, pritrdilo tudi sodišče, ki je odločilo, da je pobot regresa zakonit. Postopek o prekršku je bil s tem ustavljen, so nam sporočili z Inšpektorata za delo, kjer so nad sodbo presenečeni, saj so prepričani, da je pravica do regresa vezana na pravico do letnega dopusta, ki pa je namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti delavcev.

Nataša Rašl