Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Morda se spomnite nagrajene serije oddaj Prvega Delaj in molči iz leta 2019, v kateri smo izpostavili posamezne primere kršenja delavskih pravic. Trgovka, zavarovalni zastopnik, novinar, voznik reševalnega vozila – to so nekateri od posameznikov, ki so za naš program spregovorili o slabih razmerah, ki so jih deležni na delovnem mestu. Štiri leta zatem – v upanju, da imajo boljše razmere za delo – preverjamo, kakšno je aktualno stanje.
Morda se spomnite nagrajene serije oddaj Prvega Delaj in molči iz leta 2019, v kateri smo izpostavili posamezne primere kršenja delavskih pravic. Trgovka, zavarovalni zastopnik, novinar, voznik reševalnega vozila – to so nekateri od posameznikov, ki so za naš program spregovorili o slabih razmerah, ki so jih deležni na delovnem mestu. Štiri leta zatem – v upanju, da imajo boljše razmere za delo – preverjamo, kakšno je aktualno stanje.
Tokrat poti Inforetrospektive vodijo v Pariz. Tam je aprila 2019 gorel eden od simbolov tega mesta – katedrala Notre-Dame de Paris. Posnetki so kazali visoke plamene in gost dim, ki se je valil iz ostrešja Naše Gospe, kot katedralo imenujemo v prevodu. Požar so pogasili v nekaj urah, a škoda je tako velika, da obnova traja že nekaj let. Kdaj bo končana in kakšno je trenutno stanje – preverjamo v Inforetrospektivi.
Tokrat poti Inforetrospektive vodijo v Pariz. Tam je aprila 2019 gorel eden od simbolov tega mesta – katedrala Notre-Dame de Paris. Posnetki so kazali visoke plamene in gost dim, ki se je valil iz ostrešja Naše Gospe, kot katedralo imenujemo v prevodu. Požar so pogasili v nekaj urah, a škoda je tako velika, da obnova traja že nekaj let. Kdaj bo končana in kakšno je trenutno stanje – preverjamo v Inforetrospektivi.
Čas je za Inforetrospektivo, ki danes čas vrti nazaj do marca 2016. Takrat je iz šempetrske bolnišnice prišla šokantna novica, da je v njihovih prostorih v reanimacijski sobi bolnik umrl zaradi napačno priključene cevi za medicinske pline. Po preiskavi se je izkazalo, da ni bil edini. V 7 letih smo že dočakali nekatere obsodbe, sojenje pa se bo še nadaljevalo. Več v nadaljevanju.
Čas je za Inforetrospektivo, ki danes čas vrti nazaj do marca 2016. Takrat je iz šempetrske bolnišnice prišla šokantna novica, da je v njihovih prostorih v reanimacijski sobi bolnik umrl zaradi napačno priključene cevi za medicinske pline. Po preiskavi se je izkazalo, da ni bil edini. V 7 letih smo že dočakali nekatere obsodbe, sojenje pa se bo še nadaljevalo. Več v nadaljevanju.
Dogajanje v Planici pretekli konec tedna je nekoliko popravilo splošni vtis o svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v naši državi, popolnoma pa vendarle ne. Športni rezultati so kljub dvema zlatima medaljama slabši kot na tekmovanju poprej, obisk prvenstva daleč od želenega. Organizatorji so napovedovali do 200 tisoč obiskovalcev, roke so si meli okoliški gostinci in hotelirji, a dejanska slika prvenstva z vložkom 16 milijonov evrov je bila precej drugačna. Obiskalo ga je nekaj več kot 60 tisoč ljudi. V današnji Inforetrospektivi zato preverjamo, kako se je vse skupaj izteklo na nekaterih preostalih velikih tekmovanjih, ki jih je v zadnjih letih gostila naša država. So bila uspešna?
Dogajanje v Planici pretekli konec tedna je nekoliko popravilo splošni vtis o svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v naši državi, popolnoma pa vendarle ne. Športni rezultati so kljub dvema zlatima medaljama slabši kot na tekmovanju poprej, obisk prvenstva daleč od želenega. Organizatorji so napovedovali do 200 tisoč obiskovalcev, roke so si meli okoliški gostinci in hotelirji, a dejanska slika prvenstva z vložkom 16 milijonov evrov je bila precej drugačna. Obiskalo ga je nekaj več kot 60 tisoč ljudi. V današnji Inforetrospektivi zato preverjamo, kako se je vse skupaj izteklo na nekaterih preostalih velikih tekmovanjih, ki jih je v zadnjih letih gostila naša država. So bila uspešna?
Nogomet je športna panoga, v kateri se vrtijo enormne količine denarja. Veliko denarja se obrača tudi pri športnih stavah. Po oceni analitičnega podjetja Grand View Reserch lani nekaj manj kot 84 milijard dolarjev. Številka naj bi do leta 2030 po njihovih predvidevanjih vsako leto zrasla za okoli 10%. Nič čudnega torej, da marsikdo do denarja od stav poskuša priti na nezakonit način. In tu začenjamo današnjo Inforetrospektivo. Spomnili vas bomo na stavniško afero prirejanja nogometnih tekem iz leta 2013, v katero je bilo vpletenih več kot 400 oseb iz 15 držav, tudi iz Slovenije.
Nogomet je športna panoga, v kateri se vrtijo enormne količine denarja. Veliko denarja se obrača tudi pri športnih stavah. Po oceni analitičnega podjetja Grand View Reserch lani nekaj manj kot 84 milijard dolarjev. Številka naj bi do leta 2030 po njihovih predvidevanjih vsako leto zrasla za okoli 10%. Nič čudnega torej, da marsikdo do denarja od stav poskuša priti na nezakonit način. In tu začenjamo današnjo Inforetrospektivo. Spomnili vas bomo na stavniško afero prirejanja nogometnih tekem iz leta 2013, v katero je bilo vpletenih več kot 400 oseb iz 15 držav, tudi iz Slovenije.
Ne glede na to, ali nekaj plačate s kovanci, bankovci ali s kartico, je nakup, še preden v roke prejmete račun, zabeležen v sistemu Finančne uprave. Prek davčnih blagajn potujejo podatki do tja, davčne blagajne pa morajo – če spomnimo – uporabljati vsi, ki prejemajo gotovinska plačila, v kar je vključeno tudi plačilo z bančno kartico. Davčne blagajne bodo tudi tema tokratne Inforetrospektive. So prinesle dodaten denar v državno blagajno in zajezile sivo ekonomijo? Odgovarjamo v nadaljevanju.
Ne glede na to, ali nekaj plačate s kovanci, bankovci ali s kartico, je nakup, še preden v roke prejmete račun, zabeležen v sistemu Finančne uprave. Prek davčnih blagajn potujejo podatki do tja, davčne blagajne pa morajo – če spomnimo – uporabljati vsi, ki prejemajo gotovinska plačila, v kar je vključeno tudi plačilo z bančno kartico. Davčne blagajne bodo tudi tema tokratne Inforetrospektive. So prinesle dodaten denar v državno blagajno in zajezile sivo ekonomijo? Odgovarjamo v nadaljevanju.
30. januarja 2016 je jamski vodnik Juan Pablo Maschio v akvariju v Postojnski jami opazil jajčece človeške ribice. V slabem mesecu je samica izlegla 64 jajčec. Zorela so pod budnimi očmi biologov, pa tudi javnosti, mladički so v njih rastli, se začeli premikati, konec maja pa se je prvi izlegel. Kje so te mlade človeške ribice danes, že lahko rečemo, da so odrasle? Kako je tudi z zadnjimi mladički, ki pa so se v nasprotju z vsemi pričakovanju izlegli lani?
30. januarja 2016 je jamski vodnik Juan Pablo Maschio v akvariju v Postojnski jami opazil jajčece človeške ribice. V slabem mesecu je samica izlegla 64 jajčec. Zorela so pod budnimi očmi biologov, pa tudi javnosti, mladički so v njih rastli, se začeli premikati, konec maja pa se je prvi izlegel. Kje so te mlade človeške ribice danes, že lahko rečemo, da so odrasle? Kako je tudi z zadnjimi mladički, ki pa so se v nasprotju z vsemi pričakovanju izlegli lani?
Mineva 14 let od uradnega zagona kriptovalut. 3. januarja 2009 so »skovali« prvih 50 bitcoinov in na ta način zagnali prvo rudarjenje kriptovalut. Na kriptotrgu se je posledično razvilo na tisoče kriptovalut, dobili smo kriptomilijonarje, zaradi rudarjenja posledično težav z oskrbo z elektriko je prišlo do nemirov v Kazahstanu, bitcoin rudarje so predtem s Kitajske celo izgnali. Nas pa bo v Inforetrospektivi zanimalo, kaj je bitcoin zares prinesel svetu ter kakšna bi lahko bila njegova nadaljnja pot. Bo obstal?
Mineva 14 let od uradnega zagona kriptovalut. 3. januarja 2009 so »skovali« prvih 50 bitcoinov in na ta način zagnali prvo rudarjenje kriptovalut. Na kriptotrgu se je posledično razvilo na tisoče kriptovalut, dobili smo kriptomilijonarje, zaradi rudarjenja posledično težav z oskrbo z elektriko je prišlo do nemirov v Kazahstanu, bitcoin rudarje so predtem s Kitajske celo izgnali. Nas pa bo v Inforetrospektivi zanimalo, kaj je bitcoin zares prinesel svetu ter kakšna bi lahko bila njegova nadaljnja pot. Bo obstal?
26. decembra 2004 je jugovzhodno Azijo najprej prizadel močan potres z močjo 9,1, ki se je zgodil pri obali Sumatre. To je eden najmočnejših potresov na svetu kadarkoli. Kot da to še ne bi bilo dovolj, je kot posledica dviga oceanskega dna za več metrov, nastal ogromen cunami, ki se je širil proti vzhodu in zahodu. Najprej je dosegel indonezijsko obalo, pozneje Tajsko, Šrilanko, Indijo, širil se je vse do Avstralije in Tanzanije. Odnesel je domove, premoženje, pod seboj pokopal 230 tisoč ljudi. 18 let pozneje se v Inforetrospektivi med drugim sprašujemo, ali bi se kaj takega lahko zgodilo tudi danes.
26. decembra 2004 je jugovzhodno Azijo najprej prizadel močan potres z močjo 9,1, ki se je zgodil pri obali Sumatre. To je eden najmočnejših potresov na svetu kadarkoli. Kot da to še ne bi bilo dovolj, je kot posledica dviga oceanskega dna za več metrov, nastal ogromen cunami, ki se je širil proti vzhodu in zahodu. Najprej je dosegel indonezijsko obalo, pozneje Tajsko, Šrilanko, Indijo, širil se je vse do Avstralije in Tanzanije. Odnesel je domove, premoženje, pod seboj pokopal 230 tisoč ljudi. 18 let pozneje se v Inforetrospektivi med drugim sprašujemo, ali bi se kaj takega lahko zgodilo tudi danes.
Konec leta je čas za obračun z vsem, kar je to prineslo. Pa tudi čas za različne izbore dogodka, športnika, osebnosti leta. Enega bolj priznanih izborov, ki je deležen svetovne pozornosti, vsako leto opravi revija Time. Pretekli teden so sporočili, kdo je letošnji izbranec. Za osebnost leta 2022 so razglasili ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Lani je bil za osebnost leta izbran ustanovitelj podjetij Tesla in SpaceX ter najbogatejši človek na svetu Elon Musk. Leta 2020 so za osebnost leta izbrali novoizvoljenega predsednika ZDA Joeja Bidna in podpredsednico Kamalo Harris. Leto predtem pa so izbrali najmlajšo osebo kadarkoli. Osebnost leta 2019 je postala le 16-letna švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg. S svojimi protesti pred švedskim parlamentom je začela svetovno gibanje mladih. Ki pa je s pojavom koronavirusa in začetkom vojne v Ukrajine izginilo z naslovnic, izgubilo svoj zagon. Kje je Greta danes, kje je gibanje mladih proti podnebnim spremembam, se sprašujemo v Inforetrospektivi.
Konec leta je čas za obračun z vsem, kar je to prineslo. Pa tudi čas za različne izbore dogodka, športnika, osebnosti leta. Enega bolj priznanih izborov, ki je deležen svetovne pozornosti, vsako leto opravi revija Time. Pretekli teden so sporočili, kdo je letošnji izbranec. Za osebnost leta 2022 so razglasili ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Lani je bil za osebnost leta izbran ustanovitelj podjetij Tesla in SpaceX ter najbogatejši človek na svetu Elon Musk. Leta 2020 so za osebnost leta izbrali novoizvoljenega predsednika ZDA Joeja Bidna in podpredsednico Kamalo Harris. Leto predtem pa so izbrali najmlajšo osebo kadarkoli. Osebnost leta 2019 je postala le 16-letna švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg. S svojimi protesti pred švedskim parlamentom je začela svetovno gibanje mladih. Ki pa je s pojavom koronavirusa in začetkom vojne v Ukrajine izginilo z naslovnic, izgubilo svoj zagon. Kje je Greta danes, kje je gibanje mladih proti podnebnim spremembam, se sprašujemo v Inforetrospektivi.
Bil je 29. november 2015, ko so kitajske oblasti na partijskem kongresu tudi uradno napovedale konec t. i. politike enega otroka. Pari v kitajski družbi, ki tradicionalno spodbuja veliko družino, saj je ta zaledje posameznika, so do takrat z nekaj izjemami lahko imeli le edince ali edinke. Po preklicu politike načrtovanja rojstev, kot je uradno ime tega posega države, ki je bil v veljavi od začetka 80-ih, so najprej za nekaj let uvedli politiko dveh otrok. Od lanskega poletja je v veljavi že politika treh otrok. A politika enega otroka se je v treh desetletjih in pol močno zakoreninila v kitajsko družbo. Kakšne so njene posledice danes? So oblasti ukrepale dovolj hitro, da staranje prebivalstva ne bo zamajalo državnih sistemov? O tem v današnji Inforetrospektivi.
Bil je 29. november 2015, ko so kitajske oblasti na partijskem kongresu tudi uradno napovedale konec t. i. politike enega otroka. Pari v kitajski družbi, ki tradicionalno spodbuja veliko družino, saj je ta zaledje posameznika, so do takrat z nekaj izjemami lahko imeli le edince ali edinke. Po preklicu politike načrtovanja rojstev, kot je uradno ime tega posega države, ki je bil v veljavi od začetka 80-ih, so najprej za nekaj let uvedli politiko dveh otrok. Od lanskega poletja je v veljavi že politika treh otrok. A politika enega otroka se je v treh desetletjih in pol močno zakoreninila v kitajsko družbo. Kakšne so njene posledice danes? So oblasti ukrepale dovolj hitro, da staranje prebivalstva ne bo zamajalo državnih sistemov? O tem v današnji Inforetrospektivi.
Čas je za Inforetrospektivo, v kateri se bomo danes spomnili enega od dogodkov, ki je zaznamoval leto 2000 – plazu v Logu pod Mangartom. Prvič je teren splazel 15. novembra, drugič dva dni zatem. Odnesel ni le mostov, cest, brvi, hiš, ampak tudi 7 življenj. Kako danes živijo v Logu – odgovarjamo v nadaljevanju.
Čas je za Inforetrospektivo, v kateri se bomo danes spomnili enega od dogodkov, ki je zaznamoval leto 2000 – plazu v Logu pod Mangartom. Prvič je teren splazel 15. novembra, drugič dva dni zatem. Odnesel ni le mostov, cest, brvi, hiš, ampak tudi 7 življenj. Kako danes živijo v Logu – odgovarjamo v nadaljevanju.
Vesolje bo tokrat naša destinacija v oddaji Inforetrospektiva. Gremo na Mednarodno vesoljsko postajo, in sicer zato, ker je prva stalna posadka nanjo poletela in prispela prav v dneh okoli 1. novembra leta 2000. ISS, kot s tujo kratico rečemo postaji, je bila vedno simbol uspešnega mednarodnega sodelovanja. A zdi se, da v luči aktualnih geopolitičnih razmer to ni več mogoče. V naslednjih minutah se bomo najprej spomnili, kako se je začelo bivanje na ISS-ju, nato pa ovrednotili njen pomen, aktualno stanje – tudi v luči ukrajinske vojne – ter se ozrli v njeno prihodnost.
Vesolje bo tokrat naša destinacija v oddaji Inforetrospektiva. Gremo na Mednarodno vesoljsko postajo, in sicer zato, ker je prva stalna posadka nanjo poletela in prispela prav v dneh okoli 1. novembra leta 2000. ISS, kot s tujo kratico rečemo postaji, je bila vedno simbol uspešnega mednarodnega sodelovanja. A zdi se, da v luči aktualnih geopolitičnih razmer to ni več mogoče. V naslednjih minutah se bomo najprej spomnili, kako se je začelo bivanje na ISS-ju, nato pa ovrednotili njen pomen, aktualno stanje – tudi v luči ukrajinske vojne – ter se ozrli v njeno prihodnost.
Gremo na afriški kontinent, točneje v Zahodno Afriko, ki jo je okvirno 8 let nazaj prizadela epidemija ebole. Prvi primer okužbe se je pojavil v Gvineji, bolezen se je nato širila v Liberijo, Siero Leone, Nigerijo, Mali … evropske države in ZDA so po svoje državljane pošiljale letala, se pa epidemija ni nadalje razširila, čeprav je bil strah, da bi se to lahko zgodilo, prisoten. Kako je z boleznijo danes? Se še pojavlja? Je ozdravljiva? Še vedno grozi predvsem revnim? Na ta vprašanja odgovarjamo v Inforetrospektivi.
Gremo na afriški kontinent, točneje v Zahodno Afriko, ki jo je okvirno 8 let nazaj prizadela epidemija ebole. Prvi primer okužbe se je pojavil v Gvineji, bolezen se je nato širila v Liberijo, Siero Leone, Nigerijo, Mali … evropske države in ZDA so po svoje državljane pošiljale letala, se pa epidemija ni nadalje razširila, čeprav je bil strah, da bi se to lahko zgodilo, prisoten. Kako je z boleznijo danes? Se še pojavlja? Je ozdravljiva? Še vedno grozi predvsem revnim? Na ta vprašanja odgovarjamo v Inforetrospektivi.
Gremo v leto 2014 in na afriški kontinent. Zahodno Afriko je okvirno 8 let nazaj prizadela epidemija ebole. Prvi primer okužbe se je pojavil v Gveneji, bolezen se je nato širila v Liberijo, Siero Leone, Nigerijo, Mali. Kako je z boleznijo, ki je posledica virusa ebole, danes? Se še pojavlja? Je ozdravljiva? Preverjamo v Inforetrospektivi.
Gremo v leto 2014 in na afriški kontinent. Zahodno Afriko je okvirno 8 let nazaj prizadela epidemija ebole. Prvi primer okužbe se je pojavil v Gveneji, bolezen se je nato širila v Liberijo, Siero Leone, Nigerijo, Mali. Kako je z boleznijo, ki je posledica virusa ebole, danes? Se še pojavlja? Je ozdravljiva? Preverjamo v Inforetrospektivi.
Danes Inforetrospektiva zavija v nebo, kjer že 3 leta ni več slovenskih letal. Bil je 30. september 2019, ko je kranjsko okrožno sodišče prejelo predlog za pričetek stečajnega postopka Adrie Airways. Že nekaj dni pred tem so bili odpovedani mnogi ali kar vsi leti Adrie. Takšen je bil konec letalske družbe, ki je nepretrgoma delovala od leta 1961. Adria Airways je bila v težavah že nekaj časa pred stečajem – lahko bi rekli tudi leta – o tem ni dvoma. V naslednjih minutah pa se na Prvem lotimo vprašanja, ali so krivci za njen dokončni propad že kaznovani ter kako je z dediščino Adrie – njeno letalsko šolo, spričevalom za letenje, blagovno znamko.
Danes Inforetrospektiva zavija v nebo, kjer že 3 leta ni več slovenskih letal. Bil je 30. september 2019, ko je kranjsko okrožno sodišče prejelo predlog za pričetek stečajnega postopka Adrie Airways. Že nekaj dni pred tem so bili odpovedani mnogi ali kar vsi leti Adrie. Takšen je bil konec letalske družbe, ki je nepretrgoma delovala od leta 1961. Adria Airways je bila v težavah že nekaj časa pred stečajem – lahko bi rekli tudi leta – o tem ni dvoma. V naslednjih minutah pa se na Prvem lotimo vprašanja, ali so krivci za njen dokončni propad že kaznovani ter kako je z dediščino Adrie – njeno letalsko šolo, spričevalom za letenje, blagovno znamko.
Oči svetovne javnosti so zaradi smrti dolgoletne vladarice kraljice Elizabete II. ta dni uprte v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. V Londonu so se od nje poslovili včeraj, umrla pa je 8. septembra v svoji škotski rezidenci Balmoral. Tudi mi gremo zdaj na Škotsko, a z drugim namenom. Vrtimo čas nazaj do leta 2014, ko so na Škotskem izvedli referendum o neodvisnosti. 18. septembra, če smo čisto točni, so se Škoti odpravili na volišča in zavrnili odcepitev. Težnje po samostojni poti kljub temu niso nikoli poniknile. Za prihodnje leto tako znova napovedujejo referendum o neodvisnosti. Podrobneje v Inforetrospektivi.
Oči svetovne javnosti so zaradi smrti dolgoletne vladarice kraljice Elizabete II. ta dni uprte v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. V Londonu so se od nje poslovili včeraj, umrla pa je 8. septembra v svoji škotski rezidenci Balmoral. Tudi mi gremo zdaj na Škotsko, a z drugim namenom. Vrtimo čas nazaj do leta 2014, ko so na Škotskem izvedli referendum o neodvisnosti. 18. septembra, če smo čisto točni, so se Škoti odpravili na volišča in zavrnili odcepitev. Težnje po samostojni poti kljub temu niso nikoli poniknile. Za prihodnje leto tako znova napovedujejo referendum o neodvisnosti. Podrobneje v Inforetrospektivi.
Čez 10 dni bomo obeležili drugo obletnico enega večjih dosežkov v zgodovini naše države. 3. septembra 2020 sta ob 3.51 po srednjeevropskem času iz Francoske Gvajane na raketi Vega v vesolje poletela prva slovenska satelita – nanosatelit Trisat in mikrosatelit Nemo-HD. Misija, ki so jo morali večkrat preložiti – zaradi napake pri prejšnji izstrelitvi, potem zaradi epidemije koronavirusa in seveda tudi vremena – je bila prelomna ne le za slovensko, ampak tudi evropsko znanost. Nikoli prej namreč na eni raketi v vesolje ni poletelo toliko malih satelitov hkrati. Preverjamo, kje sta satelita danes in kako delujeta.
Čez 10 dni bomo obeležili drugo obletnico enega večjih dosežkov v zgodovini naše države. 3. septembra 2020 sta ob 3.51 po srednjeevropskem času iz Francoske Gvajane na raketi Vega v vesolje poletela prva slovenska satelita – nanosatelit Trisat in mikrosatelit Nemo-HD. Misija, ki so jo morali večkrat preložiti – zaradi napake pri prejšnji izstrelitvi, potem zaradi epidemije koronavirusa in seveda tudi vremena – je bila prelomna ne le za slovensko, ampak tudi evropsko znanost. Nikoli prej namreč na eni raketi v vesolje ni poletelo toliko malih satelitov hkrati. Preverjamo, kje sta satelita danes in kako delujeta.
V nedeljo so minila 4 leta od zrušenja avtocestnega viadukta arhitekta Riccarda Morandija v Genovi. Skoraj 1200 metrov dolg viadukt so zgradili leta 1967. Usodnega dne leta 2018 so malo pred poldnevom popustili v beton oblečeni nosilni kabli ob enem od nosilnih stebrov, in v globino je zgrmelo 200 metrov cestišča. V tragediji je umrlo 43 ljudi. Nesreča je močno pretresla Genovo ter pustila hude posledice. Še več: zrušitev genovskega viadukta je sprožila spremembe v sistemu avtocestnih koncesij v Italiji, tako doma kot po Evropi pa široko razpravo o varnosti dotrajanih viaduktov in mostov, zgrajenih v 60-ih in 70-ih letih. Podrobneje v Inforetrospektivi.
V nedeljo so minila 4 leta od zrušenja avtocestnega viadukta arhitekta Riccarda Morandija v Genovi. Skoraj 1200 metrov dolg viadukt so zgradili leta 1967. Usodnega dne leta 2018 so malo pred poldnevom popustili v beton oblečeni nosilni kabli ob enem od nosilnih stebrov, in v globino je zgrmelo 200 metrov cestišča. V tragediji je umrlo 43 ljudi. Nesreča je močno pretresla Genovo ter pustila hude posledice. Še več: zrušitev genovskega viadukta je sprožila spremembe v sistemu avtocestnih koncesij v Italiji, tako doma kot po Evropi pa široko razpravo o varnosti dotrajanih viaduktov in mostov, zgrajenih v 60-ih in 70-ih letih. Podrobneje v Inforetrospektivi.