Opis epizode

Netransparentnost pri izplačevanju plač, neupoštevanje zakonodaje glede nadur ter nedeljskih, prazničnih in nočnih dodatkov; izplačevanje in čas za le eno malico v 12 urah dela; delo po 12 ur 5 dni v tednu zapored in pogosto podaljševanje delovnika ter šikaniranje na delovnem mestu – vse to lastnikom podjetja Pacient d. o. o., katerega osnovna dejavnost je reševalna služba, očita skupina nekdanjih in trenutnih zaposlenih, ki so zaradi strahu pred povračilnimi dejanji želeli ostati anonimni. Pred okvirno tednom dni so zaposleni z anonimnim pismom tudi napovedali stavko, če se razmere ne bodo spremenile.

Nekdanji in zdajšnji vozniki reševalnih vozil pripovedujejo o poraznih razmerah za delo in morebitnih kršitvah zakonodaje v podjetju Pacient d. o. o.

Netransparentnost pri izplačevanju plač, neupoštevanje zakonodaje glede nadur ter nedeljskih, prazničnih in nočnih dodatkov; izplačevanje in čas za le eno malico v 12 urah dela, delo po 12 ur pet dni v tednu zapored in pogosto podaljševanje delovnika ter trpinčenje na delovnem mestu – vse to lastnikom podjetja Pacient d. o. o., katerega glavna dejavnost je reševalna služba, očita skupina nekdanjih in zdajšnjih zaposlenih, ki so zaradi strahu pred povračilnimi dejanji želeli ostati anonimni. Pred približno enim tednom so zaposleni z anonimnim pismom tudi napovedali stavko, če se razmere ne bodo spremenile. Za pojasnila smo se obrnili na direktorja podjetja Romana Meška, ki pa nam je sporočil, da, glede na to, da je (vsaj zanj) navednik trditev anonimni človek, tega ne more komentirati.

“Plače so precej variirale, vsak je začel pri približno treh evrih neto na uro; na mesečni ravni se je to spreminjalo. Nisi vedel, koliko boš plačan tisti mesec; včasih so nekateri za enako delo dobili tudi še enkrat toliko. Če si šel vprašat, zakaj plača ni večja, je bil odgovor običajno: “Tako pač je. Nobenih izrednih ur ni bilo, nobenih nadur, nobenih prazničnih ur, vse je bilo plačano enako,”

pripovedujejo naši anonimni sogovorniki. Povejo še, da je bila plača zelo nizka, če niso delali vsaj 200 ur na mesec. Urnik je bil “ubijalski”:

“Si dejansko delal lahko vsak dan po 12 ur od ponedeljka do petka. Tudi če si delal recimo do desetih zvečer, polnoči, ni pomembno, si moral biti naslednji dan ob 7. uri tam.”

Vsi, s katerimi smo govorili, da bi potrdili verodostojnost povedanega, so dejali, da je bil tempo dela pri podjetju Pacient d. o. o. res izjemno naporen in večkrat so vozili utrujeni: “Sem tudi spal v avtu, če je bilo nujno. Po pol ure, da sem šel lahko naprej,” pove eden od voznikov. “Okno si odpreš, da ti piha v obraz,” doda drugi. “Točno tako. Pa dva redbulla, škatlo čikov. Zobotrebce na oči in gremo, nimaš kaj,” reče tretji voznik reševalnega vozila. “Prav čudno, da nismo imeli več prometnih nesreč,« meni eden od njih. Tudi vozila so bila včasih v zelo slabem stanju, še dodajo. A če si se pritožil:

“Vedelo se je, da če se boš vtikal v delo, da boš dobil slabše fure. Si dobil samo kratke vožnje cel dan in si stalno nosil.”

Anonimni sogovorniki pravijo še, da so zaposleni dogajanje večkrat prijavili na Inšpektorat RS za delo, a se po obisku inšpektorjev ni spremenilo nič. Z inšpektorata pa so nam sporočili, da postopki pri delodajalcu Pacient d. o. o. še potekajo, zato nam več informacij za zdaj ne morejo posredovati.

Andreja Gradišar