Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Družba United Fruit Company je bila ustanovljena leta 1870. V enem stoletju je razvila model podjetja, ki je znalo obiti zakone in suverenost posameznih držav. Z uporabo nasilja, represije, korupcije, z uničevanjem okolja in oglaševanjem je z bananami ustvarila bogastvo in prevladujoč položaj na svetovnem trgu. Zgodovine Srednje Amerike ni mogoče razumeti brez poznavanja zgodbe tega podjetja – hobotnice. Do leta 1970 je imel United Fruit Company monopol nad trgovino z bananami. Na svetu se je več državnih udarov zgodilo zaradi banan kakor zaradi nafte. Dokumentarni film pripoveduje zgodbo o United Fruit Companyju in njegovih brezkompromisnih ustanoviteljih in naslednikih. WHEN BANANA RULED / LA LOI DE LA BANANE / Francija / 2017 / Režija: Mathilde Damoisel
Družba United Fruit Company je bila ustanovljena leta 1870. V enem stoletju je razvila model podjetja, ki je znalo obiti zakone in suverenost posameznih držav. Z uporabo nasilja, represije, korupcije, z uničevanjem okolja in oglaševanjem je z bananami ustvarila bogastvo in prevladujoč položaj na svetovnem trgu. Zgodovine Srednje Amerike ni mogoče razumeti brez poznavanja zgodbe tega podjetja – hobotnice. Do leta 1970 je imel United Fruit Company monopol nad trgovino z bananami. Na svetu se je več državnih udarov zgodilo zaradi banan kakor zaradi nafte. Dokumentarni film pripoveduje zgodbo o United Fruit Companyju in njegovih brezkompromisnih ustanoviteljih in naslednikih. WHEN BANANA RULED / LA LOI DE LA BANANE / Francija / 2017 / Režija: Mathilde Damoisel
Dalajlami po družbenih medijih sledijo milijoni ljudi. Njegove besede se širijo po vsem svetu in njegovi videi so viralni. Polni dvorane. Je Nobelov nagrajenec za mir. Pa je njegova modrost resnično brezmejna? Dokumentarec prikazuje dalajlamovo zgodbo od njenih začetkov v tridesetih letih prejšnjega stoletja ter številne ovire in pasti, tudi medijske, s katerimi se je srečal na svoji poti. DALAI LAMA - THE FATEFUL YEARS OF A CHOSEN ONE / DALAI LAMA – SCHICKSALSJAHRE EINES AUSERWÄHLTEN / Nemčija / 2025 / Režija: Heike Bittner
Dalajlami po družbenih medijih sledijo milijoni ljudi. Njegove besede se širijo po vsem svetu in njegovi videi so viralni. Polni dvorane. Je Nobelov nagrajenec za mir. Pa je njegova modrost resnično brezmejna? Dokumentarec prikazuje dalajlamovo zgodbo od njenih začetkov v tridesetih letih prejšnjega stoletja ter številne ovire in pasti, tudi medijske, s katerimi se je srečal na svoji poti. DALAI LAMA - THE FATEFUL YEARS OF A CHOSEN ONE / DALAI LAMA – SCHICKSALSJAHRE EINES AUSERWÄHLTEN / Nemčija / 2025 / Režija: Heike Bittner
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Vokalno skupino Plamen sestavljajo dekleta, ki so bila rojena in živijo v Kanadi, njihovi predniki pa prihajajo iz Slovenije. Pred več kot 30 leti je prvo generacijo pevk v Torontu zbrala in začela voditi slovenska izseljenka, glasbenica Marija Ahačič Pollak. V Sloveniji je njeno ime dobro znano ljubiteljem narodnozabavne glasbe, saj je v 50. letih 20. stoletja zaslovela kot pevka Ansambla bratov Avsenik. Pod njenim dolgoletnim in vztrajnim vodstvom dekleta v Kanadi ohranjajo ljubezen do slovenskega jezika in glasbe. S koncerti in koncertnimi turnejami pa predstavljajo slovensko glasbo po svetu.
Vokalno skupino Plamen sestavljajo dekleta, ki so bila rojena in živijo v Kanadi, njihovi predniki pa prihajajo iz Slovenije. Pred več kot 30 leti je prvo generacijo pevk v Torontu zbrala in začela voditi slovenska izseljenka, glasbenica Marija Ahačič Pollak. V Sloveniji je njeno ime dobro znano ljubiteljem narodnozabavne glasbe, saj je v 50. letih 20. stoletja zaslovela kot pevka Ansambla bratov Avsenik. Pod njenim dolgoletnim in vztrajnim vodstvom dekleta v Kanadi ohranjajo ljubezen do slovenskega jezika in glasbe. S koncerti in koncertnimi turnejami pa predstavljajo slovensko glasbo po svetu.
Pred dvesto leti se je začela tekma v razvozlavanju hieroglifov. Christian Gottlob Heyne v Nemčiji, Johan David Åkerblad na Švedskem, Thomas Young v Angliji in v Franciji Jean-François Champollion. Slednjemu je končno uspelo razvozlati egipčanske hieroglife, s čimer je razrešil eno največjih ugank v zgodovini človeštva. Toda zelo malo ljudi ve, da je za njim stal še en mož, ki mu je pri tem pomagal: Jacques-Joseph Champollion-Figeac, Jean-Françoisev starejši brat. Dokumentarni film prikaže, kako sta brata skupaj premagovala različne ovire, da je lahko tisočletna civilizacija spregovorila. THE EGYPT CODE BREAKERS / DANS LE SECRET DES HIÉROGLYPHES, LES FRÈRES CHAMPOLLION / Francija / 2022 / Režija: Jacques Plaisant
Pred dvesto leti se je začela tekma v razvozlavanju hieroglifov. Christian Gottlob Heyne v Nemčiji, Johan David Åkerblad na Švedskem, Thomas Young v Angliji in v Franciji Jean-François Champollion. Slednjemu je končno uspelo razvozlati egipčanske hieroglife, s čimer je razrešil eno največjih ugank v zgodovini človeštva. Toda zelo malo ljudi ve, da je za njim stal še en mož, ki mu je pri tem pomagal: Jacques-Joseph Champollion-Figeac, Jean-Françoisev starejši brat. Dokumentarni film prikaže, kako sta brata skupaj premagovala različne ovire, da je lahko tisočletna civilizacija spregovorila. THE EGYPT CODE BREAKERS / DANS LE SECRET DES HIÉROGLYPHES, LES FRÈRES CHAMPOLLION / Francija / 2022 / Režija: Jacques Plaisant
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Zgodovina naše zahodne meje in Primorske je boleča. Mnogokrat spregledana in prevečkrat poenostavljena. Požig Narodnega doma je bil le začetek krute poti. Narodni dom v Trstu je bil italijanskim nacionalistom in fašistom trn v peti, saj je bil močan simbol slovenske navzočnosti v mestnem središču. Zato so ga leta 1920 požgali in uničili. Lahko rečemo, da je bil to začetek fašizma v Evropi, ki nam je v nadaljevanju odvzel slovenska besedo in širše človekove pravice. Istega leta je za nas tako usodna Rapalska pogodba začrtala novo mejo, ki je od matice odtrgala četrtino narodovega telesa. Dokumentarni film osvetljuje stoletje v katerem so se boleče spreminjale usode ljudi na Primorskem. Gre za obdobje fašističnega pritiska pred drugo svetovno vojno, med in po njej. Film interpretira čas težkih, nasilnih, krvavih in upornih let, ki kljub padcu nekoč tako spornih meja, še danes ni pomirjen. Skozi usode posameznikov potujemo od Bazoviških žrtev leta 1930, do drugega tržaškega procesa leta 1941, fašistične in nacistične okupacije, taborišč, usmrtitev v Rižarni in do povojne vzpostavitve nove slovensko italijanske meje. Upor proti raznarodovanju je bil pogumen in za mnoge tudi poguben. Tone Kralj je sredi največjega pritiska fašistov drzno poslikal na desetine slovenskih cerkva s subverzivno antifašistično govorico, skladatelj Lojze Bratuž je zaradi pete slovenske besede umrl, številno civilno prebivalstvo je ostalo brez družin in domov. Fašizem je iz Evrope naredil svetovno klavnico. Požig Narodnega doma je bila začetna iskra v pogromu nad drugačnimi. Vprašanje, ki ga izpostavlja film je, zakaj je takrat toliko ljudi po vsej Evropi začelo verjeti, da fašizem pomeni boljši svet in zakaj je sosed sosedu sovrag. V času današnjih nestrpnosti, nacionalizmov in netolerantnosti moramo na to vprašanje vedno na novo opozarjati. Kajti brez spoštovanja drugega boljšega sveta ni.
Zgodovina naše zahodne meje in Primorske je boleča. Mnogokrat spregledana in prevečkrat poenostavljena. Požig Narodnega doma je bil le začetek krute poti. Narodni dom v Trstu je bil italijanskim nacionalistom in fašistom trn v peti, saj je bil močan simbol slovenske navzočnosti v mestnem središču. Zato so ga leta 1920 požgali in uničili. Lahko rečemo, da je bil to začetek fašizma v Evropi, ki nam je v nadaljevanju odvzel slovenska besedo in širše človekove pravice. Istega leta je za nas tako usodna Rapalska pogodba začrtala novo mejo, ki je od matice odtrgala četrtino narodovega telesa. Dokumentarni film osvetljuje stoletje v katerem so se boleče spreminjale usode ljudi na Primorskem. Gre za obdobje fašističnega pritiska pred drugo svetovno vojno, med in po njej. Film interpretira čas težkih, nasilnih, krvavih in upornih let, ki kljub padcu nekoč tako spornih meja, še danes ni pomirjen. Skozi usode posameznikov potujemo od Bazoviških žrtev leta 1930, do drugega tržaškega procesa leta 1941, fašistične in nacistične okupacije, taborišč, usmrtitev v Rižarni in do povojne vzpostavitve nove slovensko italijanske meje. Upor proti raznarodovanju je bil pogumen in za mnoge tudi poguben. Tone Kralj je sredi največjega pritiska fašistov drzno poslikal na desetine slovenskih cerkva s subverzivno antifašistično govorico, skladatelj Lojze Bratuž je zaradi pete slovenske besede umrl, številno civilno prebivalstvo je ostalo brez družin in domov. Fašizem je iz Evrope naredil svetovno klavnico. Požig Narodnega doma je bila začetna iskra v pogromu nad drugačnimi. Vprašanje, ki ga izpostavlja film je, zakaj je takrat toliko ljudi po vsej Evropi začelo verjeti, da fašizem pomeni boljši svet in zakaj je sosed sosedu sovrag. V času današnjih nestrpnosti, nacionalizmov in netolerantnosti moramo na to vprašanje vedno na novo opozarjati. Kajti brez spoštovanja drugega boljšega sveta ni.
Po Andaluziji z Michaelom Portillom
Jug Španije je kulturološko najbolj raznovrsten. Preplet muslimanskih in krščanskih vplivov se kaže v načinu življenja, hrani, plesu, umetnosti in arhitekturi. Andaluzijci so vročekrvni in strastni. Obožujejo flamenko in bikoborbe. Živijo z naravo in od nje. Michael Portillo je tri mesece potoval po pokrajini in odkrival zanimive ljudi, običaje in mesta: Granado, Malago, Cordobo, Huelvo, Cadiz in Sevillo, ki je njegov drugi dom. 2. del: Malaga – strast Andaluzije Michael se odpravi v obalno mesto in pristanišče Malaga. Večina Britancev, ki počitnikuje na Costi del Sol, se odpravi naravnost na obalo, čeprav ima mesto veliko privlačnih znamenitosti. Poleti je tu največja ulična zabava v Španiji. Michael je Malago prvič obiskal pri 12 letih, ker je v tamkajšnjem samostanu živela njegova ljubljena teta. Obišče njeno nekdanjo učenko in si ogleda stare fotografije. Nato ga pot vodi v slikovito Rondo na vrhu hriba. Spotoma se ustavi v vinogradu, kjer raste zelo posebna in redka sorta grozdja. V Rondi obišče samostan iz 16. stoletja in se dotakne ene najpomembnejših relikvij katoliške cerkve – roke svete Terezije. Na koncu spozna Michelinovega kuharskega mojstra in pokusi zanimive jedi iz svinjske masti. PORTILLO'S ANDALUCIA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Robin Leach
Jug Španije je kulturološko najbolj raznovrsten. Preplet muslimanskih in krščanskih vplivov se kaže v načinu življenja, hrani, plesu, umetnosti in arhitekturi. Andaluzijci so vročekrvni in strastni. Obožujejo flamenko in bikoborbe. Živijo z naravo in od nje. Michael Portillo je tri mesece potoval po pokrajini in odkrival zanimive ljudi, običaje in mesta: Granado, Malago, Cordobo, Huelvo, Cadiz in Sevillo, ki je njegov drugi dom. 2. del: Malaga – strast Andaluzije Michael se odpravi v obalno mesto in pristanišče Malaga. Večina Britancev, ki počitnikuje na Costi del Sol, se odpravi naravnost na obalo, čeprav ima mesto veliko privlačnih znamenitosti. Poleti je tu največja ulična zabava v Španiji. Michael je Malago prvič obiskal pri 12 letih, ker je v tamkajšnjem samostanu živela njegova ljubljena teta. Obišče njeno nekdanjo učenko in si ogleda stare fotografije. Nato ga pot vodi v slikovito Rondo na vrhu hriba. Spotoma se ustavi v vinogradu, kjer raste zelo posebna in redka sorta grozdja. V Rondi obišče samostan iz 16. stoletja in se dotakne ene najpomembnejših relikvij katoliške cerkve – roke svete Terezije. Na koncu spozna Michelinovega kuharskega mojstra in pokusi zanimive jedi iz svinjske masti. PORTILLO'S ANDALUCIA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Robin Leach
Dokumentarci – kulturno-umetniški
MORJEPISCI, dokumentarni film scenarista in režiserja Boštjana Vrhovca, nas skozi oči ljudi, ki morju posvečajo življenje, popelje na edinstveno potovanje po modrih prostranstvih. Režiser in scenarist Boštjan Vrhovec v filmu predstavi raznoliko skupino "morjepiscev" – jadralcev, raziskovalcev, podvodnih fotografov, pesnikov in pustolovcev. Oceani so neizmerno globoki in neskončni. Recimo, da so prav taki tudi ljudje, ki se ukvarjajo z morjem, manjšim delom oceanov. Gre za premislek o tem, kaj nam morje nudi in kakšen je naš odnos do njega. Morjepisci so svoja premišljevanja zapisali v knjigah, bodisi kot spomine, raziskovanja ali zgolj kot zabeležke. V filmu se prepletajo osebne izkušnje Milanke Lange Lipovec, ki je zaradi ljubezni zapustila kopensko življenje in odjadrala v neznano; Marina Medaka, ki je skupaj s tremi prijatelji v čolnu preveslal Atlantski ocean; Mirana Tepeša, ki obvladuje dve obliki vode – sneg in valove; Jasne Tuta in njenega bivanja na jadrnici pa Lane Zorič, ki je odraščala na jadrnici na poti v Avstralijo. Arne Hodalič razkriva skrivnosti pod gladino morja, Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek sta se udeležila jadralskih regat čez Atlantski ocean, Tilen Genov, raziskovalec morskega življenja, pa opozarja na pomen ekološke zavesti. Film je prepleten z odlomki iz knjig Mateta Dolenca in Braneta Grubarja ter s poezijo ekstremnega jadralca Karla Hmeljaka. Skozi njihove zgodbe, opremljene z bogatim arhivskim in novim slikovnim materialom, se pred nami razkrivajo fascinantne osebnosti in neskončna pomembnost morskega elementa v njihovem življenju. Odkrijte, kaj morje pomeni tem izjemnim ljudem in zakaj jih tako neustavljivo privlači.
MORJEPISCI, dokumentarni film scenarista in režiserja Boštjana Vrhovca, nas skozi oči ljudi, ki morju posvečajo življenje, popelje na edinstveno potovanje po modrih prostranstvih. Režiser in scenarist Boštjan Vrhovec v filmu predstavi raznoliko skupino "morjepiscev" – jadralcev, raziskovalcev, podvodnih fotografov, pesnikov in pustolovcev. Oceani so neizmerno globoki in neskončni. Recimo, da so prav taki tudi ljudje, ki se ukvarjajo z morjem, manjšim delom oceanov. Gre za premislek o tem, kaj nam morje nudi in kakšen je naš odnos do njega. Morjepisci so svoja premišljevanja zapisali v knjigah, bodisi kot spomine, raziskovanja ali zgolj kot zabeležke. V filmu se prepletajo osebne izkušnje Milanke Lange Lipovec, ki je zaradi ljubezni zapustila kopensko življenje in odjadrala v neznano; Marina Medaka, ki je skupaj s tremi prijatelji v čolnu preveslal Atlantski ocean; Mirana Tepeša, ki obvladuje dve obliki vode – sneg in valove; Jasne Tuta in njenega bivanja na jadrnici pa Lane Zorič, ki je odraščala na jadrnici na poti v Avstralijo. Arne Hodalič razkriva skrivnosti pod gladino morja, Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek sta se udeležila jadralskih regat čez Atlantski ocean, Tilen Genov, raziskovalec morskega življenja, pa opozarja na pomen ekološke zavesti. Film je prepleten z odlomki iz knjig Mateta Dolenca in Braneta Grubarja ter s poezijo ekstremnega jadralca Karla Hmeljaka. Skozi njihove zgodbe, opremljene z bogatim arhivskim in novim slikovnim materialom, se pred nami razkrivajo fascinantne osebnosti in neskončna pomembnost morskega elementa v njihovem življenju. Odkrijte, kaj morje pomeni tem izjemnim ljudem in zakaj jih tako neustavljivo privlači.
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 1. del Nastopil je junij in Julius Roberts začenja pustolovščino na svoji domačiji v Dorsetu. Za zajtrk si privošči opečenec, ki ga obloži z beluši z domačega vrta, pečenimi v ponvi, in poširanim jajcem domačih kokoši. Na zelenjavnem vrtu v poskusno gredo brez prekopavanja zasadi različno zelenjavo, za brata, ki mu pomagata pri ogradi za koze, pa pripravi slastna nabodala s piščančjim mesom iz preverjene marinade, na žaru pečeno zelenjavo, med katero je celo solata. Zraven ponudi čimičuri, za posladek pa klasično ameriško sladico za k tabornemu ognju, s'more. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 1. del Nastopil je junij in Julius Roberts začenja pustolovščino na svoji domačiji v Dorsetu. Za zajtrk si privošči opečenec, ki ga obloži z beluši z domačega vrta, pečenimi v ponvi, in poširanim jajcem domačih kokoši. Na zelenjavnem vrtu v poskusno gredo brez prekopavanja zasadi različno zelenjavo, za brata, ki mu pomagata pri ogradi za koze, pa pripravi slastna nabodala s piščančjim mesom iz preverjene marinade, na žaru pečeno zelenjavo, med katero je celo solata. Zraven ponudi čimičuri, za posladek pa klasično ameriško sladico za k tabornemu ognju, s'more. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Leta 1919 so v Hollywoodu posneli nemi film Dražba duš. Nastal je po resnični zgodbi Armenke Aurore Mardiganian, ki je v najstniških letih preživela turški genocid nad Armenci. Film je pritegnil veliko gledalcev, vendar so kmalu vse njegove kopije skrivnostno izginile. Leta 1994 so po Aurorini smrti v arhivih našli nekaj odlomkov in iz njih je nastal dokumentarni film, ki razkriva pozabljeno peklensko odisejado mlade Armenke. Izgubila je družino, zbežala iz suženjstva in postala žrtev pohlepnežev v filmski industriji. Kljub temu ji je uspelo rešiti mnogo armenskih sirot. Prepričana je bila, da ne bi bilo holokavsta, če bi Turkom po prvi svetovni vojni za genocid sodili in jih kaznovali. Leta 2021 so ZDA uradno priznale genocid nad Armenci, Turčija pa to zgodovinsko dejstvo še danes odločno zanika. AURORA'S SUNRISE / Armenija, Litva, Nemčija / 2022 / Režija: Ina Sahakjan
Leta 1919 so v Hollywoodu posneli nemi film Dražba duš. Nastal je po resnični zgodbi Armenke Aurore Mardiganian, ki je v najstniških letih preživela turški genocid nad Armenci. Film je pritegnil veliko gledalcev, vendar so kmalu vse njegove kopije skrivnostno izginile. Leta 1994 so po Aurorini smrti v arhivih našli nekaj odlomkov in iz njih je nastal dokumentarni film, ki razkriva pozabljeno peklensko odisejado mlade Armenke. Izgubila je družino, zbežala iz suženjstva in postala žrtev pohlepnežev v filmski industriji. Kljub temu ji je uspelo rešiti mnogo armenskih sirot. Prepričana je bila, da ne bi bilo holokavsta, če bi Turkom po prvi svetovni vojni za genocid sodili in jih kaznovali. Leta 2021 so ZDA uradno priznale genocid nad Armenci, Turčija pa to zgodovinsko dejstvo še danes odločno zanika. AURORA'S SUNRISE / Armenija, Litva, Nemčija / 2022 / Režija: Ina Sahakjan
Na TV Slovenija smo povabili tri dekleta, ki so dobile nagrado POPRI - inovativne podjetniške ideje - Tehnološkega parka Nova Gorica, za svojo aplikacijo, ki pomaga urejevati šolske in obšolske dejavnosti in olajša delo tako učencem kot staršem pri organizaciji vsakdanjega življenja. V montaži, kjer nastajajo zgodbe TALENTI EU regij smo jim predstavili kako ta faza postprodukcije poteka ter si ogledali nekaj zgodb TALENTOV. Po tem pa smo jih popeljali tudi po TV hiši in jim predstavili studie, masko, fundus različnih oblačil.
Na TV Slovenija smo povabili tri dekleta, ki so dobile nagrado POPRI - inovativne podjetniške ideje - Tehnološkega parka Nova Gorica, za svojo aplikacijo, ki pomaga urejevati šolske in obšolske dejavnosti in olajša delo tako učencem kot staršem pri organizaciji vsakdanjega življenja. V montaži, kjer nastajajo zgodbe TALENTI EU regij smo jim predstavili kako ta faza postprodukcije poteka ter si ogledali nekaj zgodb TALENTOV. Po tem pa smo jih popeljali tudi po TV hiši in jim predstavili studie, masko, fundus različnih oblačil.
Mikročipe najdemo v vseh elektronskih napravah, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, zato je industrija polprevodnikov izjemno strateška gospodarska panoga. Le redka podjetja premorejo ustrezno znanje in tehnologijo, pa tudi finančna sredstva za proizvodnjo najnaprednejših mikročipov. Ta industrija je zgoščena zlasti v Tajvanu, zato je svetovno gospodarstvo odvisno od miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Marca 2020 se je zaradi pandemije covida svetovno povpraševanje po polprevodnikih močno povečalo, vendar je prekinitev ustaljenih dobavnih verig povzročila velik preplah v številnih gospodarskih panogah, še zlasti v avtomobilski industriji. Kaj lahko storijo Evropa, ZDA in Kitajska, da bi si zagotovile čim bolj nemoteno dobavo te dobrine? In kakšni so njihovi načrti za vzpostavitev lastne industrije polprevodnikov ali pa celo morebitne svetovne prevlade na tem področju? LA GUERRE DES PUCES / DIE MEGAMACHT DER MICROCHIPS / CHIP WAR / Francija / 2023 / Režija: Nicolas Vescovacci
Mikročipe najdemo v vseh elektronskih napravah, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, zato je industrija polprevodnikov izjemno strateška gospodarska panoga. Le redka podjetja premorejo ustrezno znanje in tehnologijo, pa tudi finančna sredstva za proizvodnjo najnaprednejših mikročipov. Ta industrija je zgoščena zlasti v Tajvanu, zato je svetovno gospodarstvo odvisno od miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Marca 2020 se je zaradi pandemije covida svetovno povpraševanje po polprevodnikih močno povečalo, vendar je prekinitev ustaljenih dobavnih verig povzročila velik preplah v številnih gospodarskih panogah, še zlasti v avtomobilski industriji. Kaj lahko storijo Evropa, ZDA in Kitajska, da bi si zagotovile čim bolj nemoteno dobavo te dobrine? In kakšni so njihovi načrti za vzpostavitev lastne industrije polprevodnikov ali pa celo morebitne svetovne prevlade na tem področju? LA GUERRE DES PUCES / DIE MEGAMACHT DER MICROCHIPS / CHIP WAR / Francija / 2023 / Režija: Nicolas Vescovacci
Oglejmo si afriško naravo, ljudi in kraje, kot si jih še nismo. Ustvarjalci serije so se s kamerami podali še više in izjemna naravna čudesa afriške celine posneli z novega zornega kota. Uporabili so satelitske posnetke, fotografije iz zraka in računalniško grafiko. Serija pa se posveča tudi ljudem ter vplivu hitre urbanizacije in modernizacije. 1. del: Voda Oddaja prikazuje, kako so vodne poti oblikovale afriško celino in omogočile življenje na njej. Med drugim si bomo ogledali Viktorijine slapove, Okavangovo delto, Nil, raznovrstna jezera in dolgo afriško obalo, ki meji na dva oceana. AFRICA FROM ABOVE / Nemčija / 2022 / Režija: Andrew Zikking
Oglejmo si afriško naravo, ljudi in kraje, kot si jih še nismo. Ustvarjalci serije so se s kamerami podali še više in izjemna naravna čudesa afriške celine posneli z novega zornega kota. Uporabili so satelitske posnetke, fotografije iz zraka in računalniško grafiko. Serija pa se posveča tudi ljudem ter vplivu hitre urbanizacije in modernizacije. 1. del: Voda Oddaja prikazuje, kako so vodne poti oblikovale afriško celino in omogočile življenje na njej. Med drugim si bomo ogledali Viktorijine slapove, Okavangovo delto, Nil, raznovrstna jezera in dolgo afriško obalo, ki meji na dva oceana. AFRICA FROM ABOVE / Nemčija / 2022 / Režija: Andrew Zikking
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Vrtoglavi vzpon in padec slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta, ki se na vrhuncu hladne vojne znajde v zakulisju političnih spletk in bitk tajnih služb. Janez Škrubej s skupino sošolcev elektrotehnikov ustanovi podjetje. Ustanovi ga v kleti, piše se leto 1976. Podjetje Iskra Delta se uveljavi bliskovito hitro, predvsem na vzhodnem trgu. Iskra Delta ob tem naglo postaja samozadostna, sama izdeluje računalnike in jih nadgrajuje, vanje pa vstavlja le ameriške čipe, ki zaradi takratnega embarga ne morejo na vzhodni trg. Iskra Delta jih lahko edina, z ameriškim »end use« certifikatom, pošilja na vzhod, na Kitajsko, v Indijo in Sovjetsko zvezo. V trenutku, ko postane tehnologija Iskre Delte preveč neodvisna in ko ameriškim proizvajalcem ne le konkurira, ampak jih na nekaterih področjih celo prekaša, se zanjo začne zanimati CIA: tehnologija ne sme v roke sovražniku. Na drugi strani pa vidi KGB v Iskri Delti zadnjo možnost, da bi Vzhod nadoknadil tehnološki zaostanek. Iskri Delti se po robu postavi tudi domača oblast, predvsem zaradi kratkovidnosti, podkupljivosti in »slovenske« zavisti. Za povrh se začenja razpad Jugoslavije. Scenarij Jurij Gruden in Miloš Kalusek, režija Jurij Gruden.
Vrtoglavi vzpon in padec slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta, ki se na vrhuncu hladne vojne znajde v zakulisju političnih spletk in bitk tajnih služb. Janez Škrubej s skupino sošolcev elektrotehnikov ustanovi podjetje. Ustanovi ga v kleti, piše se leto 1976. Podjetje Iskra Delta se uveljavi bliskovito hitro, predvsem na vzhodnem trgu. Iskra Delta ob tem naglo postaja samozadostna, sama izdeluje računalnike in jih nadgrajuje, vanje pa vstavlja le ameriške čipe, ki zaradi takratnega embarga ne morejo na vzhodni trg. Iskra Delta jih lahko edina, z ameriškim »end use« certifikatom, pošilja na vzhod, na Kitajsko, v Indijo in Sovjetsko zvezo. V trenutku, ko postane tehnologija Iskre Delte preveč neodvisna in ko ameriškim proizvajalcem ne le konkurira, ampak jih na nekaterih področjih celo prekaša, se zanjo začne zanimati CIA: tehnologija ne sme v roke sovražniku. Na drugi strani pa vidi KGB v Iskri Delti zadnjo možnost, da bi Vzhod nadoknadil tehnološki zaostanek. Iskri Delti se po robu postavi tudi domača oblast, predvsem zaradi kratkovidnosti, podkupljivosti in »slovenske« zavisti. Za povrh se začenja razpad Jugoslavije. Scenarij Jurij Gruden in Miloš Kalusek, režija Jurij Gruden.
V oddaji novinarka Marina Ovsjanikova, ki je zbrala pogum, da je v osrednji informativni oddaji na ruski državni televiziji izrazila nasprotovanje napadu Kremlja na Ukrajino, razkriva, kako deluje ruska propaganda in kako morajo mediji poročati o vojni in Ukrajini. Poleg Marine Ovsjanikove pred kamero spregovorijo tudi vidni predstavniki ruske opozicije: poslovnež Mihail Hodorkovski, ki ga je dal Vladimir Putin na podlagi izmišljenih obtožb zapreti za deset let, nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov in nekdanji štirikratni poslanec dume Genadij Gudkov, ki zelo dobro pozna mehanizme delovanja Kremlja. OTHER RUSSIA / Bolgarija / 2024 / Režija: Emil Minkov
V oddaji novinarka Marina Ovsjanikova, ki je zbrala pogum, da je v osrednji informativni oddaji na ruski državni televiziji izrazila nasprotovanje napadu Kremlja na Ukrajino, razkriva, kako deluje ruska propaganda in kako morajo mediji poročati o vojni in Ukrajini. Poleg Marine Ovsjanikove pred kamero spregovorijo tudi vidni predstavniki ruske opozicije: poslovnež Mihail Hodorkovski, ki ga je dal Vladimir Putin na podlagi izmišljenih obtožb zapreti za deset let, nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov in nekdanji štirikratni poslanec dume Genadij Gudkov, ki zelo dobro pozna mehanizme delovanja Kremlja. OTHER RUSSIA / Bolgarija / 2024 / Režija: Emil Minkov
Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti. 1. del: Onstran sedanjosti O čem razmišljamo, ko razmišljamo o prihodnosti? Če večino pozornosti usmerimo v kratkoročne naloge, zamudimo priložnost, da bi videli širše, našli globlji pomen in bolje načrtovali na dolgi rok. V prvem delu se pridružimo Ariju Wallachu na potovanju, na katerem ugotavljamo, kje smo v zgodbi človeštva danes in kakšen jutri nas utegne pričakati. Spoznavamo posameznike, ki že razmišljajo daleč vnaprej in sprejemajo odločitve, ki bodo koristile prihodnjim rodovom. A BRIEF HISTORY OF THE FUTURE / ZDA / 2023
Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti. 1. del: Onstran sedanjosti O čem razmišljamo, ko razmišljamo o prihodnosti? Če večino pozornosti usmerimo v kratkoročne naloge, zamudimo priložnost, da bi videli širše, našli globlji pomen in bolje načrtovali na dolgi rok. V prvem delu se pridružimo Ariju Wallachu na potovanju, na katerem ugotavljamo, kje smo v zgodbi človeštva danes in kakšen jutri nas utegne pričakati. Spoznavamo posameznike, ki že razmišljajo daleč vnaprej in sprejemajo odločitve, ki bodo koristile prihodnjim rodovom. A BRIEF HISTORY OF THE FUTURE / ZDA / 2023
Prijatelji Nestor, Aaron, Benjamin in Rafiki so študentje Univerze v Banguiju. Predavanjem sledijo v prenatrpanih predavalnicah, se spopadajo s pristranskim ocenjevanjem in se izogibajo stikom z dekleti, ki ugajajo njihovim profesorjem. Kljub težkim razmeram pa sanjajo o boljši prihodnosti zase in za vso Srednjeafriško republiko. Tako se Rafiki odloči posneti dokumentarni film in z njim opozoriti svet na izzive srednjeafriških študentov. NOUS, ÉTUDIANTS! / WE, STUDENTS! / Francija, Demokratična republika Kongo, Srednjeafriška Republika / 2022 / Režija: Rafiki Fariala
Prijatelji Nestor, Aaron, Benjamin in Rafiki so študentje Univerze v Banguiju. Predavanjem sledijo v prenatrpanih predavalnicah, se spopadajo s pristranskim ocenjevanjem in se izogibajo stikom z dekleti, ki ugajajo njihovim profesorjem. Kljub težkim razmeram pa sanjajo o boljši prihodnosti zase in za vso Srednjeafriško republiko. Tako se Rafiki odloči posneti dokumentarni film in z njim opozoriti svet na izzive srednjeafriških študentov. NOUS, ÉTUDIANTS! / WE, STUDENTS! / Francija, Demokratična republika Kongo, Srednjeafriška Republika / 2022 / Režija: Rafiki Fariala
Tragična zgodba o pravniku, ki je služboval na policiji, hkrati pa sodeloval z Osvobodilno fronto. Leta 1945 so ga odkrili, mučili in nato obesili. Dr. Vladimir Kante (1905–1945) je bil policijski uradnik. Služboval je na policiji v Beogradu in Ljubljani, izobraževal se je tudi v Rimu. Prizadeval si je za humano ravnanje z zaporniki. Bil je izobražen in kultiviran. Kot uslužbenec policije je ves čas vojne delal za Osvobodilno fronto, obveščal jo je o načrtih in ukrepih okupatorja in njegovih pomagačev ter rešil marsikatero življenje. Januarja 1945 so ga odkrili in kmalu nato obesili. Desetletja se o dr. Kantetu, kljub njegovi pomembni vlogi v naši polpretekli zgodovini, ni smelo govoriti in pisati. Leta 1985 pa je po romanu Janeza Vipotnika režiser Vojko Duletič o njem posnel film z naslovom Doktor. Še danes se zastavlja vprašanje, kako je lahko dr. Vladimir Kante cela štiri leta vojne deloval v samem vrhu policije in hkrati sodeloval z Osvobodilno fronto. V filmu so nakazana tudi ugibanja o njegovi spolni usmerjenosti, ki bi lahko vplivala na njegovo delovanje Njegovo osebnost in delo pomagajo s pričevanji osvetliti tudi ljudje, ki so bili z njim povezani zasebno. Dokumentarni film skuša tudi najti najti odgovore na vprašanje, kdo je izdal dr. Kanteta in zakaj. Ga je izdal eden tistih, ki jim je najbolj zaupal? Je bil razlog izdaje strah za lastno življenje? Tako kot njegovo življenje je bila nenavadna tudi njegova usmrtitev z obešenjem. Vrv se je pri tem strgala, zato so ga obesili še enkrat.
Tragična zgodba o pravniku, ki je služboval na policiji, hkrati pa sodeloval z Osvobodilno fronto. Leta 1945 so ga odkrili, mučili in nato obesili. Dr. Vladimir Kante (1905–1945) je bil policijski uradnik. Služboval je na policiji v Beogradu in Ljubljani, izobraževal se je tudi v Rimu. Prizadeval si je za humano ravnanje z zaporniki. Bil je izobražen in kultiviran. Kot uslužbenec policije je ves čas vojne delal za Osvobodilno fronto, obveščal jo je o načrtih in ukrepih okupatorja in njegovih pomagačev ter rešil marsikatero življenje. Januarja 1945 so ga odkrili in kmalu nato obesili. Desetletja se o dr. Kantetu, kljub njegovi pomembni vlogi v naši polpretekli zgodovini, ni smelo govoriti in pisati. Leta 1985 pa je po romanu Janeza Vipotnika režiser Vojko Duletič o njem posnel film z naslovom Doktor. Še danes se zastavlja vprašanje, kako je lahko dr. Vladimir Kante cela štiri leta vojne deloval v samem vrhu policije in hkrati sodeloval z Osvobodilno fronto. V filmu so nakazana tudi ugibanja o njegovi spolni usmerjenosti, ki bi lahko vplivala na njegovo delovanje Njegovo osebnost in delo pomagajo s pričevanji osvetliti tudi ljudje, ki so bili z njim povezani zasebno. Dokumentarni film skuša tudi najti najti odgovore na vprašanje, kdo je izdal dr. Kanteta in zakaj. Ga je izdal eden tistih, ki jim je najbolj zaupal? Je bil razlog izdaje strah za lastno življenje? Tako kot njegovo življenje je bila nenavadna tudi njegova usmrtitev z obešenjem. Vrv se je pri tem strgala, zato so ga obesili še enkrat.
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 4. del: Alhambra, biser Andaluzije Četrti del dokumentarne serije Čudesa Evrope predstavi pestro zgodovino ene najosupljivejših stvaritev islamske kulture in arhitekture, palačnega kompleksa Alhambra, kamor sta leta 1492 po zavzetju Granade, zadnjega muslimanskega kraljestva na Pirenejskem polotoku, očarana vkorakala kraljica Izabela Kastiljska in njen soprog, kralj Ferdinand Aragonski, in tako končala skoraj 800 let trajajoče obdobje islamske prevlade na območju današnje Španije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Claire Benhaim
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 4. del: Alhambra, biser Andaluzije Četrti del dokumentarne serije Čudesa Evrope predstavi pestro zgodovino ene najosupljivejših stvaritev islamske kulture in arhitekture, palačnega kompleksa Alhambra, kamor sta leta 1492 po zavzetju Granade, zadnjega muslimanskega kraljestva na Pirenejskem polotoku, očarana vkorakala kraljica Izabela Kastiljska in njen soprog, kralj Ferdinand Aragonski, in tako končala skoraj 800 let trajajoče obdobje islamske prevlade na območju današnje Španije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Claire Benhaim
Film Naš Triglav govori o mitski gori, o njeni zgodovini, ki je bila predmet tekmovanja med narodi, ki živijo v Julijskih Alpah. Pripoveduje o prvem vzponu na Triglav, o ljudeh, ki živijo z njim in ob njem, zgodbo simbola, ki je del identitete Slovenije.
Film Naš Triglav govori o mitski gori, o njeni zgodovini, ki je bila predmet tekmovanja med narodi, ki živijo v Julijskih Alpah. Pripoveduje o prvem vzponu na Triglav, o ljudeh, ki živijo z njim in ob njem, zgodbo simbola, ki je del identitete Slovenije.
Novembra 2018 je po svetu zakrožila novica, da je na otočku v Indijskem oceanu v skrivnostnih okoliščinah umrl 27-letni Američan. Tam živijo Sentinelci, najbolj od preostalega sveta odrezano pleme na Zemlji. Nihče ne pozna njihovega jezika in zgodovine. John Chau, evangeličanski kristjan, je mislil, da jih bo lahko spreobrnil v krščansko vero. Na to poslanstvo se je skrivaj pripravljal že od svojega 17. leta. Dokumentarna oddaja, v kateri se prepletata raziskovalno novinarstvo in zgodovina, pripoveduje neverjetno zgodbo o mladem pustolovcu in žalostni usodi andamanskih plemen. THE LAST TRIBE / Francija / 2022 / Režija: Camille Le Pomellec
Novembra 2018 je po svetu zakrožila novica, da je na otočku v Indijskem oceanu v skrivnostnih okoliščinah umrl 27-letni Američan. Tam živijo Sentinelci, najbolj od preostalega sveta odrezano pleme na Zemlji. Nihče ne pozna njihovega jezika in zgodovine. John Chau, evangeličanski kristjan, je mislil, da jih bo lahko spreobrnil v krščansko vero. Na to poslanstvo se je skrivaj pripravljal že od svojega 17. leta. Dokumentarna oddaja, v kateri se prepletata raziskovalno novinarstvo in zgodovina, pripoveduje neverjetno zgodbo o mladem pustolovcu in žalostni usodi andamanskih plemen. THE LAST TRIBE / Francija / 2022 / Režija: Camille Le Pomellec
Dokumentarni film je poglobljen portret legendarnega belgijskega kolesarja Eddyja Merckxa, ki je med letoma 1967 in 1975 osvojil vse, kar se je dalo osvojiti: petkrat je zmagal na Dirki po Franciji, petkrat na Dirki po Italiji, enkrat na Dirki po Španiji, trikrat je stal na najvišji stopnički svetovnih prvenstev, v Mehiki je postavil nov svetovni rekord v vzdržljivostni enourni vožnji, poleg tega pa je nanizal še številne zmage na vseh kolesarskih klasikah. Zdelo se je, da kot za šalo zmaže prav vsakega tekmeca, zato se ga je prijel vzdevek Kanibal. EDDY, RACE OF A CHAMPION / EDDY, TRACKING THE CHAMPION / EDDY, DANS LA ROUE D'UN CHAMPION / Belgija, Francija / 2025 / Režija: Christophe Hermans, Boris Tilquin
Dokumentarni film je poglobljen portret legendarnega belgijskega kolesarja Eddyja Merckxa, ki je med letoma 1967 in 1975 osvojil vse, kar se je dalo osvojiti: petkrat je zmagal na Dirki po Franciji, petkrat na Dirki po Italiji, enkrat na Dirki po Španiji, trikrat je stal na najvišji stopnički svetovnih prvenstev, v Mehiki je postavil nov svetovni rekord v vzdržljivostni enourni vožnji, poleg tega pa je nanizal še številne zmage na vseh kolesarskih klasikah. Zdelo se je, da kot za šalo zmaže prav vsakega tekmeca, zato se ga je prijel vzdevek Kanibal. EDDY, RACE OF A CHAMPION / EDDY, TRACKING THE CHAMPION / EDDY, DANS LA ROUE D'UN CHAMPION / Belgija, Francija / 2025 / Režija: Christophe Hermans, Boris Tilquin
Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Septembrska klasa je film o skupini desetih ljudi, ki so služili vojaški rok na otoku Vis nekaj let pred razpadom države. V majhni kasarni na robu otoka, oddaljeni od vsakršne civilizacije. Služili so vojaški rok eni državi, čeprav je ta samo nekaj let kasneje razpadla na šest manjših, ki so se kmalu znašle v vojni. Film na subtilen način govori tudi o razlogih za razpad države iz perspektive, kakršne še nismo spoznali. Kako se nekdanji vojaki po več kot tridesetih letih spominjajo teh časov? Spomin je varljiv, še posebej po toliko desetletjih.
Septembrska klasa je film o skupini desetih ljudi, ki so služili vojaški rok na otoku Vis nekaj let pred razpadom države. V majhni kasarni na robu otoka, oddaljeni od vsakršne civilizacije. Služili so vojaški rok eni državi, čeprav je ta samo nekaj let kasneje razpadla na šest manjših, ki so se kmalu znašle v vojni. Film na subtilen način govori tudi o razlogih za razpad države iz perspektive, kakršne še nismo spoznali. Kako se nekdanji vojaki po več kot tridesetih letih spominjajo teh časov? Spomin je varljiv, še posebej po toliko desetletjih.
Sprehodite se po ustvarjalni poti 95-letnega Dušana Hrena, ki je svoje življenje tesno povezal z glasbo in televizijo. Glasbenik, režiser, ustvarjalec in urednik oddaj je od prvega televizijskega oddajanja do danes k mozaiku njene dediščine veliko prispeval. Bil je pomemben del zgodb in posnetkov številnih razvedrilnih glasbenih oddaj, mednarodnih glasbenih sodelovanj Televizije Slovenija ter režiser številnih posnetkov koncertov, od ljubiteljskih do klasičnih. Pri svojih častitljivih letih je še zelo dejaven, ceni družabno življenje in še vedno rad prihaja na RTV, kjer pomaga pri urejanju arhivske zakladnice, zato mu sodelavci in prijatelji pravijo tudi legenda slovenske televizije.
Sprehodite se po ustvarjalni poti 95-letnega Dušana Hrena, ki je svoje življenje tesno povezal z glasbo in televizijo. Glasbenik, režiser, ustvarjalec in urednik oddaj je od prvega televizijskega oddajanja do danes k mozaiku njene dediščine veliko prispeval. Bil je pomemben del zgodb in posnetkov številnih razvedrilnih glasbenih oddaj, mednarodnih glasbenih sodelovanj Televizije Slovenija ter režiser številnih posnetkov koncertov, od ljubiteljskih do klasičnih. Pri svojih častitljivih letih je še zelo dejaven, ceni družabno življenje in še vedno rad prihaja na RTV, kjer pomaga pri urejanju arhivske zakladnice, zato mu sodelavci in prijatelji pravijo tudi legenda slovenske televizije.
Vročinski valovi so zadnje čase vse pogostejši, daljši in bolj vroči – tudi v Evropi. Še posebej prizadeta so urbana središča, ki pogosto postanejo toplotni otoki z nevzdržno visokimi temperaturami, ki bi v prihodnosti lahko dosegle 50 °C. Vročinski valovi povzročajo težave poljedelcem, nevarno pa se dvigujejo tudi temperature Sredozemskega morja. Dokumentarna oddaja prikazuje, kako vročinski valovi nastanejo, kako že zdaj vplivajo na naša življenja in kaj bomo morali še storiti, da se bomo v prihodnosti prilagodili njihovim posledicam. HEAT WAVES / EUROPA GLÜHT - WIE HITZEWELLEN UNSER LEBEN VERÄNDERN / L'EUROPE EN SURCHAUFFE - VIVRE AVEC LES CANICULES / Nemčija / 2024 / Režija: Mike Plitt
Vročinski valovi so zadnje čase vse pogostejši, daljši in bolj vroči – tudi v Evropi. Še posebej prizadeta so urbana središča, ki pogosto postanejo toplotni otoki z nevzdržno visokimi temperaturami, ki bi v prihodnosti lahko dosegle 50 °C. Vročinski valovi povzročajo težave poljedelcem, nevarno pa se dvigujejo tudi temperature Sredozemskega morja. Dokumentarna oddaja prikazuje, kako vročinski valovi nastanejo, kako že zdaj vplivajo na naša življenja in kaj bomo morali še storiti, da se bomo v prihodnosti prilagodili njihovim posledicam. HEAT WAVES / EUROPA GLÜHT - WIE HITZEWELLEN UNSER LEBEN VERÄNDERN / L'EUROPE EN SURCHAUFFE - VIVRE AVEC LES CANICULES / Nemčija / 2024 / Režija: Mike Plitt
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Pet let pred Vodnikovo Pesme za pokušino je v Kranju izšla pesniška zbirka Štiri pare kratkočasnih Novih pesmi, ki jo je Vodnik označil za »bukve iz Kranja, polne drekanja«. Kaj je botrovalo tem besedam, med drugim izvemo v dokumentarnem filmu o življenju in delu avtorja štirih parov pesmi Pavla Knobla, ki je zamolčan ostal na obrobju naše literarne zgodovine. Pavel Knobl (Orehek pri Postojni 1765 – Tomaj 1830) je bil pesnik, prevajalec, skladatelj, orglar-cerkovnik, ki je v Postojni, Kranju, Ložu, Višnji Gori, Ribnici in Tomaju delal kot učitelj. Leta 1801 je v Kranju objavil svojo pesniško zbirko Štiri pare kratkočasnih novih pesmi, s katero je dvignil nemalo prahu in si prislužil Vodnikovo obsodbo. Knobl, ki v svojih verzifikacijah opisuje vsakdanje življenje s prehoda iz 18. v 19. stolejte, je verjetno poskrbel tudi za prvi slovenski prevod daljše moralističe povesti o sveti Genovefi, in je avtor besedil ter glasbe za več kot dvajset cerkvenih pesmi.
Pet let pred Vodnikovo Pesme za pokušino je v Kranju izšla pesniška zbirka Štiri pare kratkočasnih Novih pesmi, ki jo je Vodnik označil za »bukve iz Kranja, polne drekanja«. Kaj je botrovalo tem besedam, med drugim izvemo v dokumentarnem filmu o življenju in delu avtorja štirih parov pesmi Pavla Knobla, ki je zamolčan ostal na obrobju naše literarne zgodovine. Pavel Knobl (Orehek pri Postojni 1765 – Tomaj 1830) je bil pesnik, prevajalec, skladatelj, orglar-cerkovnik, ki je v Postojni, Kranju, Ložu, Višnji Gori, Ribnici in Tomaju delal kot učitelj. Leta 1801 je v Kranju objavil svojo pesniško zbirko Štiri pare kratkočasnih novih pesmi, s katero je dvignil nemalo prahu in si prislužil Vodnikovo obsodbo. Knobl, ki v svojih verzifikacijah opisuje vsakdanje življenje s prehoda iz 18. v 19. stolejte, je verjetno poskrbel tudi za prvi slovenski prevod daljše moralističe povesti o sveti Genovefi, in je avtor besedil ter glasbe za več kot dvajset cerkvenih pesmi.
Dokumentarni film tematizira in razgrinja življenjsko in umetniško pot svetovljanke Karmele Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je v Trstu študirala in diplomirala iz klavirja, specializacijo je opravila v Münchnu ter uspešno koncertirala. Preko njenih pisem sledimo njeni življenjski in umetniški poti tako skozi njena ljubezenska razmerja, kakor tudi skozi ljubezenska čustva, ki so jih do nje gojili nekateri vidni predstavniki tedanje slovenske kulturne srenje. Med temi najdemo akademika Josipa Vidmarja, slikarja Avgusta Černigoja ter nemškega slikarja Alfonza Graberja, s katerim se je v razmahu nacizma poročila in z njim živela na Dunaju vse do konca druge svetovne vojne, ko sta morala zapustiti avstrijsko prestolnico in se preseliti v njegovo rodno vas Steinach am Brenner. Tam je Karmela živela skoraj petdeset let in pogostoma hrepenela po svoji domovini in svojih bližnjih. V filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Marka Sosiča ter ob strokovnem sodelovanju Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja, se postavljajo vprašanja o razlogih Karmeline odločitve, da prekine koncertiranja in se v kulturni in siceršnji osami popolnoma preda svojemu možu. Na ta in druga vprašanja skušajo v filmu odgovoriti še Marijan Rupert, Luča Čehovin, Dragica Sosič, dr. Janez Vrečko, Tatjana Rojc, Evgen Bavčar in drugi. Snemalec je bil Robert Doplihar, mojster montažer Zlatjan Čučkov, scenografka Mojca Vilhar, kostumografka Jerneja Jambrek, v vlogi Karmele Kosovel je nastopila pianistka Špela Horvat, odlomke iz pisem sta brala Lučka Počkaj in Igor Velše. Film je nastal v Dokumentarnem programu TVS: producent filma Jani J. Kovačič, urednik Andraž Pöschl, odgovorna urednica Živa Emeršič.
Dokumentarni film tematizira in razgrinja življenjsko in umetniško pot svetovljanke Karmele Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je v Trstu študirala in diplomirala iz klavirja, specializacijo je opravila v Münchnu ter uspešno koncertirala. Preko njenih pisem sledimo njeni življenjski in umetniški poti tako skozi njena ljubezenska razmerja, kakor tudi skozi ljubezenska čustva, ki so jih do nje gojili nekateri vidni predstavniki tedanje slovenske kulturne srenje. Med temi najdemo akademika Josipa Vidmarja, slikarja Avgusta Černigoja ter nemškega slikarja Alfonza Graberja, s katerim se je v razmahu nacizma poročila in z njim živela na Dunaju vse do konca druge svetovne vojne, ko sta morala zapustiti avstrijsko prestolnico in se preseliti v njegovo rodno vas Steinach am Brenner. Tam je Karmela živela skoraj petdeset let in pogostoma hrepenela po svoji domovini in svojih bližnjih. V filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Marka Sosiča ter ob strokovnem sodelovanju Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja, se postavljajo vprašanja o razlogih Karmeline odločitve, da prekine koncertiranja in se v kulturni in siceršnji osami popolnoma preda svojemu možu. Na ta in druga vprašanja skušajo v filmu odgovoriti še Marijan Rupert, Luča Čehovin, Dragica Sosič, dr. Janez Vrečko, Tatjana Rojc, Evgen Bavčar in drugi. Snemalec je bil Robert Doplihar, mojster montažer Zlatjan Čučkov, scenografka Mojca Vilhar, kostumografka Jerneja Jambrek, v vlogi Karmele Kosovel je nastopila pianistka Špela Horvat, odlomke iz pisem sta brala Lučka Počkaj in Igor Velše. Film je nastal v Dokumentarnem programu TVS: producent filma Jani J. Kovačič, urednik Andraž Pöschl, odgovorna urednica Živa Emeršič.
Primarij Matjaž Lunaček je specialist psihiater, ki se ukvarja se s psihoanalitično prakso in uporabo psihoanalize v literaturi in vzgoji. Matjaž Lunaček je študiral primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1994 in 2006 se je izobraževal v Rimu v okviru Italijanskega psihoanalitičnega združenja. V fokusu tega psihiatra in tudi pisatelja so pojavi, ki že desetletja delijo slovensko javnost. Njegov lok je jasen in sega od generacijskega spomina do nezavednega, saj oboje opredeljuje Slovence bolj, kot bi si upali priznati. V igrano-dokumentarnem filmu Prideš z nočjo protagonist Matjaž Lunaček preživi nekaj časa kot gost v klavzuri Cistercijanskega samostana v Stični. Osebne refleksije o človeku Zahoda odpošilja v pismih Arthurju Rimbaudu, genialnemu piscu iz druge polovice 19. stoletja. Lunačkov monolog preide v dialog in se v filmskem času razvije v kompleksno antično ljubezen. V pismih se sin Matjaž ozre tudi na usodo pokojnega očeta, akademika Pavla Lunačka, zdravnika, ki je v času narodnoosvobodilnega boja postavil in vodil partizanske bolnišnice v Kočevskem Rogu. Slovenci kot narod nismo doživeli katarze. Je za to dejanje v nas preveč sovraštva? V sebi nosimo preveč nevrotičnih prvin, potlačenih misli? Naš film ne prinese odgovora, ponudi pa način, da drug drugega slišimo. V pijanem čolnu življenja osrednji junak Matjaž Lunaček sprejme tistega, ki pride z nočjo, kot človek človeka, brez ideološkega in političnega nasilja. Scenaristka in režiserka je bila Alma Lapajne.
Primarij Matjaž Lunaček je specialist psihiater, ki se ukvarja se s psihoanalitično prakso in uporabo psihoanalize v literaturi in vzgoji. Matjaž Lunaček je študiral primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1994 in 2006 se je izobraževal v Rimu v okviru Italijanskega psihoanalitičnega združenja. V fokusu tega psihiatra in tudi pisatelja so pojavi, ki že desetletja delijo slovensko javnost. Njegov lok je jasen in sega od generacijskega spomina do nezavednega, saj oboje opredeljuje Slovence bolj, kot bi si upali priznati. V igrano-dokumentarnem filmu Prideš z nočjo protagonist Matjaž Lunaček preživi nekaj časa kot gost v klavzuri Cistercijanskega samostana v Stični. Osebne refleksije o človeku Zahoda odpošilja v pismih Arthurju Rimbaudu, genialnemu piscu iz druge polovice 19. stoletja. Lunačkov monolog preide v dialog in se v filmskem času razvije v kompleksno antično ljubezen. V pismih se sin Matjaž ozre tudi na usodo pokojnega očeta, akademika Pavla Lunačka, zdravnika, ki je v času narodnoosvobodilnega boja postavil in vodil partizanske bolnišnice v Kočevskem Rogu. Slovenci kot narod nismo doživeli katarze. Je za to dejanje v nas preveč sovraštva? V sebi nosimo preveč nevrotičnih prvin, potlačenih misli? Naš film ne prinese odgovora, ponudi pa način, da drug drugega slišimo. V pijanem čolnu življenja osrednji junak Matjaž Lunaček sprejme tistega, ki pride z nočjo, kot človek človeka, brez ideološkega in političnega nasilja. Scenaristka in režiserka je bila Alma Lapajne.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana Doberdob pisatelja Prežihovega Voranca. Roman naj bi popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na Doberdobski planoti, kjer se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj. Roman v resnici izide šele leta 1940, pisatelj pa ga v desetih letih od napovedi izida napiše kar trikrat, saj rokopis vedno znova izgine v nenavadnih okoliščinah – tudi zato, ker je nastajal v obdobju, ki ga je Prežihov Voranc kot politični aktivist večinoma preživel v ilegali. Voranc namreč ni bil le pisatelj, pač pa tudi eden prvih komunistov na Slovenskem, agent Kominterne, popotnik in poliglot, osebno pa zelo skromen mož z vrednotami, ki sčasoma niso bile več v duhu vse trše partijske ideologije. Doberdob – roman upornika je igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.
Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana Doberdob pisatelja Prežihovega Voranca. Roman naj bi popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na Doberdobski planoti, kjer se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj. Roman v resnici izide šele leta 1940, pisatelj pa ga v desetih letih od napovedi izida napiše kar trikrat, saj rokopis vedno znova izgine v nenavadnih okoliščinah – tudi zato, ker je nastajal v obdobju, ki ga je Prežihov Voranc kot politični aktivist večinoma preživel v ilegali. Voranc namreč ni bil le pisatelj, pač pa tudi eden prvih komunistov na Slovenskem, agent Kominterne, popotnik in poliglot, osebno pa zelo skromen mož z vrednotami, ki sčasoma niso bile več v duhu vse trše partijske ideologije. Doberdob – roman upornika je igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.
Po Andaluziji z Michaelom Portillom
Jug Španije je kulturološko najbolj raznovrsten. Preplet muslimanskih in krščanskih vplivov se kaže v načinu življenja, hrani, plesu, umetnosti in arhitekturi. Andaluzijci so vročekrvni in strastni. Obožujejo flamenko in bikoborbe. Živijo z naravo in od nje. Michael Portillo je tri mesece potoval po pokrajini in odkrival zanimive ljudi, običaje in mesta: Granado, Malago, Cordobo, Huelvo, Cadiz in Sevillo, ki je njegov drugi dom. 1. del: Granada – dragulj Andaluzije V prvem delu Michael obišče Granado, ki leži ob vznožju gorovja Sierra Nevada. To mesto mu je še posebej pri srcu, ker v njem stoji trdnjava in palača Alhambra, v kateri je imel enega zadnjih pogovorov z očetom Špancem, ki se je moral pred državljansko vojno zateči v Veliko Britanijo. Michael se poda na vedno živahno tržnico, pokusi značilne jedi, nato pa obišče najstarejšo keramično delavnico, ki deluje že od mavrskih časov. Zvečer odide v romsko četrt Sacromonte in si v jami ogleda predstavo flamenka. Čisto na koncu se sreča z nečakinjo Federica Garcíe Lorce, enega najpomembnejših španskih pesnikov in dramatikov. PORTILLO'S ANDALUCIA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Robin Leach
Jug Španije je kulturološko najbolj raznovrsten. Preplet muslimanskih in krščanskih vplivov se kaže v načinu življenja, hrani, plesu, umetnosti in arhitekturi. Andaluzijci so vročekrvni in strastni. Obožujejo flamenko in bikoborbe. Živijo z naravo in od nje. Michael Portillo je tri mesece potoval po pokrajini in odkrival zanimive ljudi, običaje in mesta: Granado, Malago, Cordobo, Huelvo, Cadiz in Sevillo, ki je njegov drugi dom. 1. del: Granada – dragulj Andaluzije V prvem delu Michael obišče Granado, ki leži ob vznožju gorovja Sierra Nevada. To mesto mu je še posebej pri srcu, ker v njem stoji trdnjava in palača Alhambra, v kateri je imel enega zadnjih pogovorov z očetom Špancem, ki se je moral pred državljansko vojno zateči v Veliko Britanijo. Michael se poda na vedno živahno tržnico, pokusi značilne jedi, nato pa obišče najstarejšo keramično delavnico, ki deluje že od mavrskih časov. Zvečer odide v romsko četrt Sacromonte in si v jami ogleda predstavo flamenka. Čisto na koncu se sreča z nečakinjo Federica Garcíe Lorce, enega najpomembnejših španskih pesnikov in dramatikov. PORTILLO'S ANDALUCIA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Robin Leach
Zavist se je med Slovenci že zdavnaj udomačila, saj je o njej pisal že Valvasor, svoj prostor pa je našla tudi v številnih pregovorih. Kaj in zakaj zavidamo? Kako močno zavist zaznamuje Slovence? Je res del naše nacionalne biti, značaja? Kako se kaže, od kod izvira, kaj nam povzroča? Se znamo soočiti z njo? Kaj o zavisti pravijo tisti, ki jo občutijo zaradi svojih uspehov, bogastva, bolj zelene trave? Svoje poglede in izkušnje o pregovorni slovenski zavisti razkrivajo strokovnjaki in posamezniki z različnih področij: psihologije, zgodovine, prava, duhovnosti, športa, umetnosti. Dopolnjujejo jih zgovorne upodobitve in ilustracije zavisti slovenskih avtorjev.
Zavist se je med Slovenci že zdavnaj udomačila, saj je o njej pisal že Valvasor, svoj prostor pa je našla tudi v številnih pregovorih. Kaj in zakaj zavidamo? Kako močno zavist zaznamuje Slovence? Je res del naše nacionalne biti, značaja? Kako se kaže, od kod izvira, kaj nam povzroča? Se znamo soočiti z njo? Kaj o zavisti pravijo tisti, ki jo občutijo zaradi svojih uspehov, bogastva, bolj zelene trave? Svoje poglede in izkušnje o pregovorni slovenski zavisti razkrivajo strokovnjaki in posamezniki z različnih področij: psihologije, zgodovine, prava, duhovnosti, športa, umetnosti. Dopolnjujejo jih zgovorne upodobitve in ilustracije zavisti slovenskih avtorjev.
Lipicanci, ena najstarejših kulturnih pasem konj na svetu, so slovenski ponos, tradicija. Najdemo jih v tudi v naši literaturi, na evrskem kovancu, med protokolarnimi darili. Črna žrebeta, ki z leti osivijo do prepoznavne bele, so vzredili Habsburžani, postali pa so slovenski simbol. Zibelka lipicancev, njihov prvi dom, je Lipica, a jih danes najdemo tudi drugod po Sloveniji in v svetu. Koliko in zakaj je lipicanec tipično slovenski in ali je res samo naš? Zakaj ima pri Slovencih posebno mesto?
Lipicanci, ena najstarejših kulturnih pasem konj na svetu, so slovenski ponos, tradicija. Najdemo jih v tudi v naši literaturi, na evrskem kovancu, med protokolarnimi darili. Črna žrebeta, ki z leti osivijo do prepoznavne bele, so vzredili Habsburžani, postali pa so slovenski simbol. Zibelka lipicancev, njihov prvi dom, je Lipica, a jih danes najdemo tudi drugod po Sloveniji in v svetu. Koliko in zakaj je lipicanec tipično slovenski in ali je res samo naš? Zakaj ima pri Slovencih posebno mesto?
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film prikaže življenje in delo zavedne slovenske meščanske družine iz Gorice. Družina je v letih 1875-1945 aktivno soustvarjala likovno in glasbeno podobo v slovenskem prostoru. Mati Avgusta je bila slikarka in daljna sorodnica slovitega goriškega portretista Jožefa Tominca. Najstarejša hči Henrika je zaslovela kot naslednica slikarke Ivane Kobilce, mlajša Avgusta je bila odlična akvarelistka in violinistka, Saša Šantel pa je poznan kot pionir slovenske grafike, violinist in izvrsten skladatelj.
Dokumentarni film prikaže življenje in delo zavedne slovenske meščanske družine iz Gorice. Družina je v letih 1875-1945 aktivno soustvarjala likovno in glasbeno podobo v slovenskem prostoru. Mati Avgusta je bila slikarka in daljna sorodnica slovitega goriškega portretista Jožefa Tominca. Najstarejša hči Henrika je zaslovela kot naslednica slikarke Ivane Kobilce, mlajša Avgusta je bila odlična akvarelistka in violinistka, Saša Šantel pa je poznan kot pionir slovenske grafike, violinist in izvrsten skladatelj.
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se tokrat odpravi na popotovanje po eni najnevarnejših držav na svetu. Ob omembi Iraka večina ljudi pomisli na vojne in spopade, na tridesetletno vladavino Sadama Huseina in poznejši razmah Islamske države. Vendar je Irak veliko več kot to, ugotavlja Palin med potjo, ki ne teče vedno gladko, saj njegovo ekipo pogosto ustavljajo na nadzornih točkah. Kljub temu mu uspe slediti reki Tigris vse od izvira v Turčiji do izliva v Perzijski zaliv na jugu Iraka, spotoma pa odkriva pokrajino, kjer je pred 6000 leti vzniknila ena najstarejših civilizacij na svetu. 3. del V zadnjem delu potovanja po Iraku Michael Palin najprej obišče eno od bagdadskih šol, nato pa se odpravi na ogled starodavnega Babilona. Nad mestom se dviga ena najrazkošnejših palač nekdanjega diktatorja Sadama Huseina. V pokrajini, ki jo namakata reki Evfrat in Tigris, se raztezajo obširna močvirja, ki prav nič ne spominjajo na preostali, puščavski del Iraka. Palin se z nočnim vlakom odpelje v Nasirijo in v bližini obišče 4000 let staro svetišče, slavni zigurat pri Uru Kaldejcev. 1500 kilometrov dolgo potovanje se konča na obali Perzijskega zaliva. Tu iraška vlada gradi ogromno tovorno pristanišče, ki naj bi z gradnjo novih cest in železniških prog spodbudilo gospodarski razvoj države. MICHAEL PALIN: INTO IRAQ / Velika Britanija / 2022 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se tokrat odpravi na popotovanje po eni najnevarnejših držav na svetu. Ob omembi Iraka večina ljudi pomisli na vojne in spopade, na tridesetletno vladavino Sadama Huseina in poznejši razmah Islamske države. Vendar je Irak veliko več kot to, ugotavlja Palin med potjo, ki ne teče vedno gladko, saj njegovo ekipo pogosto ustavljajo na nadzornih točkah. Kljub temu mu uspe slediti reki Tigris vse od izvira v Turčiji do izliva v Perzijski zaliv na jugu Iraka, spotoma pa odkriva pokrajino, kjer je pred 6000 leti vzniknila ena najstarejših civilizacij na svetu. 3. del V zadnjem delu potovanja po Iraku Michael Palin najprej obišče eno od bagdadskih šol, nato pa se odpravi na ogled starodavnega Babilona. Nad mestom se dviga ena najrazkošnejših palač nekdanjega diktatorja Sadama Huseina. V pokrajini, ki jo namakata reki Evfrat in Tigris, se raztezajo obširna močvirja, ki prav nič ne spominjajo na preostali, puščavski del Iraka. Palin se z nočnim vlakom odpelje v Nasirijo in v bližini obišče 4000 let staro svetišče, slavni zigurat pri Uru Kaldejcev. 1500 kilometrov dolgo potovanje se konča na obali Perzijskega zaliva. Tu iraška vlada gradi ogromno tovorno pristanišče, ki naj bi z gradnjo novih cest in železniških prog spodbudilo gospodarski razvoj države. MICHAEL PALIN: INTO IRAQ / Velika Britanija / 2022 / Režija: Neil Ferguson
Projekt nacionalne RTV Slovenija »Talenti EU-regij« naslavlja perečo evropsko temo – beg možganov. Ta izziv zlasti prizadene obrobne in čezmejne regije, ki se vse pogosteje soočajo z odhodom mladih in pomanjkanjem razvojnih priložnosti. Kaj o tem menijo mladi iz čezmejnega prostora Nove Gorice in Gorice? Ali čutijo, da obstajajo prave priložnosti za njihov razvoj doma? Je ustvarjalnost mladih prezrta ali lahko postane gonilna sila sprememb? Na okrogli mizi bomo z mladimi govorili o njihovih pogledih, izzivih in idejah za prihodnost. Dotaknili se bomo tudi uspešnih pobud, kot je POPRI, ki mladim ponuja konkretno znanje in veščine s področja podjetništva. Kaj to pomeni za njihovo prihodnost in širšo skupnost? Sodelujejo: Mojca Mavec, moderatorka • Tjaž Saksida • Nik Črv • Jernej Rutar • Clara Ricco • Selma Varcar • Alessandra Giordano Dogodek je potekal 27. maja na Srednji šoli S. Slataper, Gorizia, Italija.
Projekt nacionalne RTV Slovenija »Talenti EU-regij« naslavlja perečo evropsko temo – beg možganov. Ta izziv zlasti prizadene obrobne in čezmejne regije, ki se vse pogosteje soočajo z odhodom mladih in pomanjkanjem razvojnih priložnosti. Kaj o tem menijo mladi iz čezmejnega prostora Nove Gorice in Gorice? Ali čutijo, da obstajajo prave priložnosti za njihov razvoj doma? Je ustvarjalnost mladih prezrta ali lahko postane gonilna sila sprememb? Na okrogli mizi bomo z mladimi govorili o njihovih pogledih, izzivih in idejah za prihodnost. Dotaknili se bomo tudi uspešnih pobud, kot je POPRI, ki mladim ponuja konkretno znanje in veščine s področja podjetništva. Kaj to pomeni za njihovo prihodnost in širšo skupnost? Sodelujejo: Mojca Mavec, moderatorka • Tjaž Saksida • Nik Črv • Jernej Rutar • Clara Ricco • Selma Varcar • Alessandra Giordano Dogodek je potekal 27. maja na Srednji šoli S. Slataper, Gorizia, Italija.
V severnem delu Švedske smo sredi zelenega prehoda. Luleå in Norrbotten doživljata zeleni prehod na področju težke industrije. V občinah Luleå in Boden bo okoli 15 000 novih delovnih mest do leta 2030," pravi Fredrik Bruhn, mestni svetnik kraja Luleå. Novo delovno silo bodo potrebovali v vseh panogah, na področju zdravstva, socialnega varstva, industrije, prodaje. Vsi ne bodo zaposleni na področju zelene industrije, a naložbe v industrijo bodo spodbudile zaposlovanje tudi na drugih področjih, potrebnih za prebivanje ljudi. "Zremo v prihodnost, vendar se tudi zavedamo, da se bomo morali spopasti z demografskimi spremembami. Naše prebivalstvo se stara. Če hočemo za ljudi poskrbeti, da bo socialno varstvo na visoki ravni, bomo morali sem privabiti več ljudi," razloži mestni svetnik. Doda še pomembno opazko; in sicer, da je okrožje Norrbotten redko poseljeno, nočejo pa na drugi strani povzročiti bega možganov iz sosednjih občin. "Zato je zelo pomembno, da se hitro odzovemo, in to sprejmemo tudi kot zgodovinsko priložnost. Tudi v prihodnosti bi radi živeli tukaj. Želimo, da bi bila naša občina finančno preskrbljena in socialno varna, zato je pomembno, da se spopademo s težavami in se lotimo dela," nadaljuje.
V severnem delu Švedske smo sredi zelenega prehoda. Luleå in Norrbotten doživljata zeleni prehod na področju težke industrije. V občinah Luleå in Boden bo okoli 15 000 novih delovnih mest do leta 2030," pravi Fredrik Bruhn, mestni svetnik kraja Luleå. Novo delovno silo bodo potrebovali v vseh panogah, na področju zdravstva, socialnega varstva, industrije, prodaje. Vsi ne bodo zaposleni na področju zelene industrije, a naložbe v industrijo bodo spodbudile zaposlovanje tudi na drugih področjih, potrebnih za prebivanje ljudi. "Zremo v prihodnost, vendar se tudi zavedamo, da se bomo morali spopasti z demografskimi spremembami. Naše prebivalstvo se stara. Če hočemo za ljudi poskrbeti, da bo socialno varstvo na visoki ravni, bomo morali sem privabiti več ljudi," razloži mestni svetnik. Doda še pomembno opazko; in sicer, da je okrožje Norrbotten redko poseljeno, nočejo pa na drugi strani povzročiti bega možganov iz sosednjih občin. "Zato je zelo pomembno, da se hitro odzovemo, in to sprejmemo tudi kot zgodovinsko priložnost. Tudi v prihodnosti bi radi živeli tukaj. Želimo, da bi bila naša občina finančno preskrbljena in socialno varna, zato je pomembno, da se spopademo s težavami in se lotimo dela," nadaljuje.
Portugalski morjeplovec Ferdinand Magellan je 20. septembra 1519 v službi španskega kralja Karla V. kot generalni kapitan flote petih ladij odplul iz Seville proti Molukom v Tihem oceanu, saj je bil trdno prepričan, da je mogoče do Dišavnih otokov, kakor so jih takrat imenovali, pripluti tudi iz zahodne smeri. V dokumentarni oddaji poznavalci tega zgodovinskega obdobja pojasnjujejo, s kakšnimi izzivi se je na svojem velikem popotovanju spoprijemal slavni pomorščak, ki si je zastavil cilj, da se bodo njegove ladje v Španijo vrnile s polnimi podpalubji dragocenih začimb. A pot okoli sveta je 6. septembra 1522, pred 500 leti torej, sklenila le ena ladja. L'INCROYABLE PÉRIPLE DE MAGELLAN / Francija / 2022 / Režija: Francois de Riberolles
Portugalski morjeplovec Ferdinand Magellan je 20. septembra 1519 v službi španskega kralja Karla V. kot generalni kapitan flote petih ladij odplul iz Seville proti Molukom v Tihem oceanu, saj je bil trdno prepričan, da je mogoče do Dišavnih otokov, kakor so jih takrat imenovali, pripluti tudi iz zahodne smeri. V dokumentarni oddaji poznavalci tega zgodovinskega obdobja pojasnjujejo, s kakšnimi izzivi se je na svojem velikem popotovanju spoprijemal slavni pomorščak, ki si je zastavil cilj, da se bodo njegove ladje v Španijo vrnile s polnimi podpalubji dragocenih začimb. A pot okoli sveta je 6. septembra 1522, pred 500 leti torej, sklenila le ena ladja. L'INCROYABLE PÉRIPLE DE MAGELLAN / Francija / 2022 / Režija: Francois de Riberolles
Dokumentarni film avtorice Barbare Zrimšek La Reunion je majhen otok sredi Indijskega oceana, 800 kilometrov oddaljen od Madagaskarja ter v neposredni bližini Mauritiusa in 10.000 kilometrov stran od prestolnice Pariza. Otok je francosko čezmorsko ozemlje in del Evropske unije, kjer velja vsa evropska zakonodaja in kjer imajo tudi evro. Ekipa TV Slovenije je na otok odšla v okviru evropskega projekta Eutrinki. Tukaj obstaja neverjetno sožitje različnih kultur, ras in religij, ki prihajajo iz različnih kontinentov Afrike, Indije in Kitajske - na Reunionu ni denimo nobena posebnost, če se musliman poroči s kristjanom. Te zgodbe so ustvarjalce spodbudile, da so življenje na otoku združili v dokumentarec, ki poleg kulturne pestrosti prikazuje tudi neverjetno naravno pestrost tega mladega vulkanskega otoka.
Dokumentarni film avtorice Barbare Zrimšek La Reunion je majhen otok sredi Indijskega oceana, 800 kilometrov oddaljen od Madagaskarja ter v neposredni bližini Mauritiusa in 10.000 kilometrov stran od prestolnice Pariza. Otok je francosko čezmorsko ozemlje in del Evropske unije, kjer velja vsa evropska zakonodaja in kjer imajo tudi evro. Ekipa TV Slovenije je na otok odšla v okviru evropskega projekta Eutrinki. Tukaj obstaja neverjetno sožitje različnih kultur, ras in religij, ki prihajajo iz različnih kontinentov Afrike, Indije in Kitajske - na Reunionu ni denimo nobena posebnost, če se musliman poroči s kristjanom. Te zgodbe so ustvarjalce spodbudile, da so življenje na otoku združili v dokumentarec, ki poleg kulturne pestrosti prikazuje tudi neverjetno naravno pestrost tega mladega vulkanskega otoka.
Titanik se je v zgodovino zapisal kot najslavnejši čezoceanski parnik na svetu, njegov brodolom pa velja za eno najhujših nesreč v sodobni zgodovini. O tragični usodi Titanika in njegovih potnikov pripovedujejo številne knjige in filmi, veliko manj znana pa je zgodba o pustolovščinah pionirjev, ki so hoteli potnikom ponuditi ladje, kakršnih človeške roke dotlej še niso zgradile. V dokumentarni oddaji poznavalci te veličastne ladje razkrijejo marsikatero doslej neznano podrobnost Titanikove zgodbe, tridimenzionalne animacije in digitalno oživljene fotografije pa gledalca popeljejo v osrčje ladjedelnice, kjer so več let gradili to plavajočo palačo. TITANIC, GENESIS OF A GIANT / TITANIC, ANATOMIE D'UN GÉANT / Francija / 2022 / Režija: Nicolas Brénéol
Titanik se je v zgodovino zapisal kot najslavnejši čezoceanski parnik na svetu, njegov brodolom pa velja za eno najhujših nesreč v sodobni zgodovini. O tragični usodi Titanika in njegovih potnikov pripovedujejo številne knjige in filmi, veliko manj znana pa je zgodba o pustolovščinah pionirjev, ki so hoteli potnikom ponuditi ladje, kakršnih človeške roke dotlej še niso zgradile. V dokumentarni oddaji poznavalci te veličastne ladje razkrijejo marsikatero doslej neznano podrobnost Titanikove zgodbe, tridimenzionalne animacije in digitalno oživljene fotografije pa gledalca popeljejo v osrčje ladjedelnice, kjer so več let gradili to plavajočo palačo. TITANIC, GENESIS OF A GIANT / TITANIC, ANATOMIE D'UN GÉANT / Francija / 2022 / Režija: Nicolas Brénéol
Dokumentarna oddaja Hčere Svete dežele prikazuje življenje otrok in mladostnikov sredi vojne med Palestinci in Izraelci. Na Zahodnem bregu so vsak dan priče sovraštvu, nasilju, zračnim napadom, vojaškim vpadom in pogrebom. Režiser Marcel Mettelsiefen je po napadu 7. oktobra 2023 več mesecev spremljal ter snemal judovsko in palestinsko družino. Džana je desetletna deklica, ki z družino živi v begunskem taborišču v Dženinu, kjer je središče palestinskih oboroženih skupin. Na tem gosto poseljenem območju živijo civilisti skupaj z oboroženimi borci. Džana je vsak dan priča uničenju, napadom iz zraka in streljanju. Ves čas živi v strahu. Šestnajstletna Renana živi v nezakoniti judovski naselbini Havat Gilad na Zahodnem bregu. Njenega očeta, ki je bil rabin, so ubili palestinski uporniki. Njegova smrt jo je močno zaznamovala in spremenila. Zdi se ji, da mora z orožjem braniti svojo deželo, kar pa zelo skrbi njeno mamo … STATE OF RAGE / Španija / 2024 / Režija: Marcel Mettelsiefen
Dokumentarna oddaja Hčere Svete dežele prikazuje življenje otrok in mladostnikov sredi vojne med Palestinci in Izraelci. Na Zahodnem bregu so vsak dan priče sovraštvu, nasilju, zračnim napadom, vojaškim vpadom in pogrebom. Režiser Marcel Mettelsiefen je po napadu 7. oktobra 2023 več mesecev spremljal ter snemal judovsko in palestinsko družino. Džana je desetletna deklica, ki z družino živi v begunskem taborišču v Dženinu, kjer je središče palestinskih oboroženih skupin. Na tem gosto poseljenem območju živijo civilisti skupaj z oboroženimi borci. Džana je vsak dan priča uničenju, napadom iz zraka in streljanju. Ves čas živi v strahu. Šestnajstletna Renana živi v nezakoniti judovski naselbini Havat Gilad na Zahodnem bregu. Njenega očeta, ki je bil rabin, so ubili palestinski uporniki. Njegova smrt jo je močno zaznamovala in spremenila. Zdi se ji, da mora z orožjem braniti svojo deželo, kar pa zelo skrbi njeno mamo … STATE OF RAGE / Španija / 2024 / Režija: Marcel Mettelsiefen
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 3. del: Akropola, Periklejeva mojstrovina Tretji del dokumentarne serije Čudesa Evrope nas popelje 2500 let nazaj, v čas gradnje znamenitih templjev na atenski Akropoli, simbolu zlate dobe antične Grčije. Oddaja razkriva, kako so politične spletke, vojne in korupcija ovirale uresničevanje življenjskih sanj slovitega atenskega generala in voditelja Perikleja, ki si je zastavil velikopotezni projekt pozidave svetega griča v zibelki demokracije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Christophe Widemann
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 3. del: Akropola, Periklejeva mojstrovina Tretji del dokumentarne serije Čudesa Evrope nas popelje 2500 let nazaj, v čas gradnje znamenitih templjev na atenski Akropoli, simbolu zlate dobe antične Grčije. Oddaja razkriva, kako so politične spletke, vojne in korupcija ovirale uresničevanje življenjskih sanj slovitega atenskega generala in voditelja Perikleja, ki si je zastavil velikopotezni projekt pozidave svetega griča v zibelki demokracije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Christophe Widemann
Sinéad O'Shea se vrne v rojstni kraj Navan na Irskem in skozi pričevanja preživelih skuša odkriti, zakaj so ljudje dopuščali nezaslišane zlorabe tistih, ki so bili v družbi najšibkejši in najranljivejši. Katoliška cerkev je na Irskem do nedavnega imela skoraj popoln nadzor nad državo. Veljalo je nenapisano pravilo, da se o sebi ne sme govoriti, zato je moral tudi odpor potekati po tihem. Vsi, ki so se upali javno spregovoriti o nasilju, so bili izobčeni. Skozi tragične zgodbe žrtev, ki so preživele telesne kazni in druge grozote v materinskih domovih in šolah, spoznavamo odnose med ljudmi in hierarhijo v irski družbi. PRAY FOR OUR SINNERS / Irska / 2022 / Režija: Sinéad O'Shea
Sinéad O'Shea se vrne v rojstni kraj Navan na Irskem in skozi pričevanja preživelih skuša odkriti, zakaj so ljudje dopuščali nezaslišane zlorabe tistih, ki so bili v družbi najšibkejši in najranljivejši. Katoliška cerkev je na Irskem do nedavnega imela skoraj popoln nadzor nad državo. Veljalo je nenapisano pravilo, da se o sebi ne sme govoriti, zato je moral tudi odpor potekati po tihem. Vsi, ki so se upali javno spregovoriti o nasilju, so bili izobčeni. Skozi tragične zgodbe žrtev, ki so preživele telesne kazni in druge grozote v materinskih domovih in šolah, spoznavamo odnose med ljudmi in hierarhijo v irski družbi. PRAY FOR OUR SINNERS / Irska / 2022 / Režija: Sinéad O'Shea
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Slovenski izumitelj Anton Codelli je 1915 v afriškem Togu za nemški Telefunken vzpostavil prvo brezžično povezavo ne svetu. Leta 1912 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom avanturista Hansa Schomburgka, ki je takrat snemal dokumentarec o afriški divjini. V upanju na visoko donosnost novo nastajajoče filmske industrije je baron Codelli s Schomburgkom sklenil pogodbo in tako postal producent prvega igranega filma, ki je bil kdaj koli posnet na afriški celini. Schomburgk je v Londonu najel snemalca Jamesa Hodgsona, scenarij za film z naslovom: Bela boginja in Wangore (Eine Weisse unter Kannibalen) pa je napisala baronica Rozalija Codelli, baronova mati. Zgodba govori o majhni deklici, ki jo po brodolomu na obalo naplavi morje. Otroka najde ljudožersko pleme, ga sprejme in po božje časti. Pleme nato odkrije evropski avanturist, ki se v dekle zaljubi in jo reši. Glavno vlogo je odigrala nemška igralka Meg Gehrts, zgodba je nato najverjetneje navdihnila tudi Hodgsonovega prijatelja Edgarja R. Burroughsa, ki je leta 1914 izdal roman z znamenitim Tarzanom v glavni vlogi. S pomočjo Codellijevih potomk in igralca Primoža Bezjaka se je filmska ekipa scenarista in režiserja Mihe Čelarja odpravila po sledeh izginulega filma. Obiskali so berlinske arhive, odleteli v Togo in poiskali ostanke veličastne Codellijeve radiotelegrafske postaje ter filmskih prizorišč. Pot jih je vodila nazaj v Ljubljano, kamor sta Codellijevi potomki prinesli ostanke izgubljenega filma. V igranem delu so z igralci in posebno tehnologijo animirali več kot 600 fotografij iz Codellijeve fotografske zbirke in tako poustvarili prizore nemega filma o njegovem pustolovskem življenju.
Slovenski izumitelj Anton Codelli je 1915 v afriškem Togu za nemški Telefunken vzpostavil prvo brezžično povezavo ne svetu. Leta 1912 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom avanturista Hansa Schomburgka, ki je takrat snemal dokumentarec o afriški divjini. V upanju na visoko donosnost novo nastajajoče filmske industrije je baron Codelli s Schomburgkom sklenil pogodbo in tako postal producent prvega igranega filma, ki je bil kdaj koli posnet na afriški celini. Schomburgk je v Londonu najel snemalca Jamesa Hodgsona, scenarij za film z naslovom: Bela boginja in Wangore (Eine Weisse unter Kannibalen) pa je napisala baronica Rozalija Codelli, baronova mati. Zgodba govori o majhni deklici, ki jo po brodolomu na obalo naplavi morje. Otroka najde ljudožersko pleme, ga sprejme in po božje časti. Pleme nato odkrije evropski avanturist, ki se v dekle zaljubi in jo reši. Glavno vlogo je odigrala nemška igralka Meg Gehrts, zgodba je nato najverjetneje navdihnila tudi Hodgsonovega prijatelja Edgarja R. Burroughsa, ki je leta 1914 izdal roman z znamenitim Tarzanom v glavni vlogi. S pomočjo Codellijevih potomk in igralca Primoža Bezjaka se je filmska ekipa scenarista in režiserja Mihe Čelarja odpravila po sledeh izginulega filma. Obiskali so berlinske arhive, odleteli v Togo in poiskali ostanke veličastne Codellijeve radiotelegrafske postaje ter filmskih prizorišč. Pot jih je vodila nazaj v Ljubljano, kamor sta Codellijevi potomki prinesli ostanke izgubljenega filma. V igranem delu so z igralci in posebno tehnologijo animirali več kot 600 fotografij iz Codellijeve fotografske zbirke in tako poustvarili prizore nemega filma o njegovem pustolovskem življenju.
3. del: Po 16-urnem merjenju moči je osem teroristov Črnega septembra in devet izraelskih talcev zapustilo olimpijsko vas. Poskus osvoboditve 234 palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov je spodletel, Lutif Isa Afif pa je nameraval zapustiti Nemčijo. Sledil je tragični razplet v vojaškem oporišču Fürstenfeldbruck. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov
3. del: Po 16-urnem merjenju moči je osem teroristov Črnega septembra in devet izraelskih talcev zapustilo olimpijsko vas. Poskus osvoboditve 234 palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov je spodletel, Lutif Isa Afif pa je nameraval zapustiti Nemčijo. Sledil je tragični razplet v vojaškem oporišču Fürstenfeldbruck. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film o tržaškem pesniku, pisatelju, esejistu, prevajalcu in uredniku Marku Kravosu. Marko Kravos sodi med najvidnejše slovenske literarne ustvarjalce. Njegov književni opus je izredno bogat in raznolik, je dobitnik številnih priznanj, med njimi nagrade Prešernovega sklada, italijanskih nacionalnih nagrad za pesništvo in Schwentnerjeva nagrade. V lanskem letu je postal vitez italijanske republike. Za svojo poezijo pesnik pravi, da v njej poskuša »združevati smeh in bridkoumno pamet; jedko sol in milino pomladnega zelenila.« Film prikazuje del te raznolikosti. Po eni strani utrinke iz njegovega vsakdana od obiska ribarnice in obiranja oljk v kriškem Strmecu do srečanj s prijatelji in obujanja spominov na mlada leta in njegovo dolgoletno urednikovanje pri Založništvu tržaškega tiska v Trstu. Tu so tudi odlomki njegovih nastopov pred mladimi bralci in na literarnih večerih v Ljubljani in Trstu. Po drugi strani film ponuja vpoglede v pesnikovo ustvarjanje. Dogajanja med sabo povezujejo sprehodi po tržaških ulicah, pospremljeni z njegovimi pesmimi iz ciklusa Grem jaz takole s sprehajalnim korakom. Vsaka pesem gledalca popelje v novo poglavje iz pesnikovega življenja, globoko zaznamovanega z zavedanjem o pomenu jezika in lastnem pesniškem poslanstvu. Scenarij Cvetka Bevc, režiser Primož Meško, snemalec Bernard Perme.
Dokumentarni film o tržaškem pesniku, pisatelju, esejistu, prevajalcu in uredniku Marku Kravosu. Marko Kravos sodi med najvidnejše slovenske literarne ustvarjalce. Njegov književni opus je izredno bogat in raznolik, je dobitnik številnih priznanj, med njimi nagrade Prešernovega sklada, italijanskih nacionalnih nagrad za pesništvo in Schwentnerjeva nagrade. V lanskem letu je postal vitez italijanske republike. Za svojo poezijo pesnik pravi, da v njej poskuša »združevati smeh in bridkoumno pamet; jedko sol in milino pomladnega zelenila.« Film prikazuje del te raznolikosti. Po eni strani utrinke iz njegovega vsakdana od obiska ribarnice in obiranja oljk v kriškem Strmecu do srečanj s prijatelji in obujanja spominov na mlada leta in njegovo dolgoletno urednikovanje pri Založništvu tržaškega tiska v Trstu. Tu so tudi odlomki njegovih nastopov pred mladimi bralci in na literarnih večerih v Ljubljani in Trstu. Po drugi strani film ponuja vpoglede v pesnikovo ustvarjanje. Dogajanja med sabo povezujejo sprehodi po tržaških ulicah, pospremljeni z njegovimi pesmimi iz ciklusa Grem jaz takole s sprehajalnim korakom. Vsaka pesem gledalca popelje v novo poglavje iz pesnikovega življenja, globoko zaznamovanega z zavedanjem o pomenu jezika in lastnem pesniškem poslanstvu. Scenarij Cvetka Bevc, režiser Primož Meško, snemalec Bernard Perme.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Že naslov igrano-dokumentarnega filma Vojna brez sovraštva pove, da ta presega prevladujoče mitiziranje osamosvojitvene vojne, ki večinoma temelji na kultu osebnosti. Prav narobe. Film po eni strani prikazuje vzdušje in izraža občutke slehernika, ki je na svoji koži doživljal osamosvojitev in sodeloval v spopadih, po drugi strani pa na jasen in razumljiv način ter na podlagi verodostojnih dokumentov, vojaških zemljevidov, izjav borcev in ljudi, ki so bili ključni operativni odločevalci, slika potek dogodkov do odhoda zadnjega vojaka JLA iz države.
Že naslov igrano-dokumentarnega filma Vojna brez sovraštva pove, da ta presega prevladujoče mitiziranje osamosvojitvene vojne, ki večinoma temelji na kultu osebnosti. Prav narobe. Film po eni strani prikazuje vzdušje in izraža občutke slehernika, ki je na svoji koži doživljal osamosvojitev in sodeloval v spopadih, po drugi strani pa na jasen in razumljiv način ter na podlagi verodostojnih dokumentov, vojaških zemljevidov, izjav borcev in ljudi, ki so bili ključni operativni odločevalci, slika potek dogodkov do odhoda zadnjega vojaka JLA iz države.
Sara in Niklas sta podpornika in oglaševalca zelene revolucije v Severni Evropi. V mestu Lulea na severu Švedske, le 150 kilometrov oddaljenem od arktičnega kroga, so zagnali osupljiv projekt zelenega prehoda, v okviru katerega kar nekaj mest vabi mlade ljudi, da se jim pridružijo. V regiji ponujajo izobraževanja, pomoč pri iskanju zaposlitve, stanovanja, odprti so za mlade talente. Njihovo sporočilo je: Dobrodošli, talenti vseh vrst!
Sara in Niklas sta podpornika in oglaševalca zelene revolucije v Severni Evropi. V mestu Lulea na severu Švedske, le 150 kilometrov oddaljenem od arktičnega kroga, so zagnali osupljiv projekt zelenega prehoda, v okviru katerega kar nekaj mest vabi mlade ljudi, da se jim pridružijo. V regiji ponujajo izobraževanja, pomoč pri iskanju zaposlitve, stanovanja, odprti so za mlade talente. Njihovo sporočilo je: Dobrodošli, talenti vseh vrst!
Pred tremi leti je mlad nizozemski par prišel na sever Švedske. Zaljubila sta se v Norrbottensko okrožje in se odločila, da svojo življenjsko zgodbo zastavita prav tam. Arjoen je v razvijajoči se regiji, ki je sopomenka za evropski zeleni prehod, dobil službo in odprl podjetje, v okviru katerega vodi turiste po tamkajšnji naravi, Shannon pa je v mestu Lulea našla zaposlitev v mestni galeriji.
Pred tremi leti je mlad nizozemski par prišel na sever Švedske. Zaljubila sta se v Norrbottensko okrožje in se odločila, da svojo življenjsko zgodbo zastavita prav tam. Arjoen je v razvijajoči se regiji, ki je sopomenka za evropski zeleni prehod, dobil službo in odprl podjetje, v okviru katerega vodi turiste po tamkajšnji naravi, Shannon pa je v mestu Lulea našla zaposlitev v mestni galeriji.