Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Albanska sonatina je zgodba o bivanju slovenskega skladatelja, dirigenta, pianista in aranžerja v Albaniji leta 1947. Bojan Adamič je po vojni počel tisto, o čemer je sanjal kot partizan, skladal in igral je jazz. V državi, kjer je bil moto »delu čast in oblast«, je bila t. i. kapitalistična ameriška glasba moteča. Tako so jazzista Bojana Adamiča, ki je bil preveč »napredno« usmerjen in jih je motil pri gradnji v revolucionarne pesmi odete države, poslali na kulturniško misijo v Albanijo. Tam naj bi maestro Bojan ustanovil orkester in glasbenike učil ustvarjati priredbe, komponirati in igrati. Ko je prišel v Tirano, je doživel kulturni in civilizacijski šok, obenem pa našel velik zaklad v tamkajšnji glasbi in folklori. Tam je napisal tudi prvo umetno skladbo Sonatino, ki jo je Simfonični orkester RTV Slovenija zaigral prav za namen dokumentarnega filma. Hči Bojana Adamiča, Alenka Adamič, je bila neizmeren vir informacij in raziskovalka očetovega dela v Albaniji, medtem ko je akademik prof. dr. Vasil S. Tole o mojstrovem delu v Albaniji napisal knjigo. Film je nastal iz dokumentarnega gradiva, ki ga doslej še ni nihče objavil, zaradi zelo nizkega proračuna smo v Albaniji snemali le dobre tri dni, vendar je nastala zgodba o tem, kaj lahko vznesen ljubitelj glasbe naredi v dobrih treh mesecih v deželi, v kateri je prvič. To je zgodba o povojnih krivicah, ki pa so v tem primeru posledično prinesle veliko dobrega za obe strani, tako za Albanijo kot za Slovenijo.
Albanska sonatina je zgodba o bivanju slovenskega skladatelja, dirigenta, pianista in aranžerja v Albaniji leta 1947. Bojan Adamič je po vojni počel tisto, o čemer je sanjal kot partizan, skladal in igral je jazz. V državi, kjer je bil moto »delu čast in oblast«, je bila t. i. kapitalistična ameriška glasba moteča. Tako so jazzista Bojana Adamiča, ki je bil preveč »napredno« usmerjen in jih je motil pri gradnji v revolucionarne pesmi odete države, poslali na kulturniško misijo v Albanijo. Tam naj bi maestro Bojan ustanovil orkester in glasbenike učil ustvarjati priredbe, komponirati in igrati. Ko je prišel v Tirano, je doživel kulturni in civilizacijski šok, obenem pa našel velik zaklad v tamkajšnji glasbi in folklori. Tam je napisal tudi prvo umetno skladbo Sonatino, ki jo je Simfonični orkester RTV Slovenija zaigral prav za namen dokumentarnega filma. Hči Bojana Adamiča, Alenka Adamič, je bila neizmeren vir informacij in raziskovalka očetovega dela v Albaniji, medtem ko je akademik prof. dr. Vasil S. Tole o mojstrovem delu v Albaniji napisal knjigo. Film je nastal iz dokumentarnega gradiva, ki ga doslej še ni nihče objavil, zaradi zelo nizkega proračuna smo v Albaniji snemali le dobre tri dni, vendar je nastala zgodba o tem, kaj lahko vznesen ljubitelj glasbe naredi v dobrih treh mesecih v deželi, v kateri je prvič. To je zgodba o povojnih krivicah, ki pa so v tem primeru posledično prinesle veliko dobrega za obe strani, tako za Albanijo kot za Slovenijo.
Svetovno znani stolp v Parizu, ki nosi ime Gustava Eiffla, ni njegovo edino delo. Sodeloval je pri gradnji več kot 350 objektov na petih celinah. Z inovativnimi rešitvami in novimi tehnikami je sprožil pravo revolucijo na več področjih gradbeništva in ustvaril eno najznamenitejših konstrukcij 19. stoletja. Dokumentarna oddaja prikaže najbolj znane Eifflove stvaritve in njegov prispevek pri preučevanju vpliva vetra. EIFFEL'S MEGASTRUCTURES / Francija / 2019 / Režija: Sigrid Clément
Svetovno znani stolp v Parizu, ki nosi ime Gustava Eiffla, ni njegovo edino delo. Sodeloval je pri gradnji več kot 350 objektov na petih celinah. Z inovativnimi rešitvami in novimi tehnikami je sprožil pravo revolucijo na več področjih gradbeništva in ustvaril eno najznamenitejših konstrukcij 19. stoletja. Dokumentarna oddaja prikaže najbolj znane Eifflove stvaritve in njegov prispevek pri preučevanju vpliva vetra. EIFFEL'S MEGASTRUCTURES / Francija / 2019 / Režija: Sigrid Clément
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Znani slikar, trgovec in kulturni delavec Andrej Kosič je septembra 2023 praznoval svoj 90. rojstni dan. Dokumentarni film skozi njegovo pripoved prikazuje življenje v rojstni vasi, Rupi, v Ilirski Bistrici in v Gorici ter opisuje predvsem njegovo bogato umetniško in družbeno pot. Film je razdeljen na 12 poglavij, v katerih se umetnik spominja svojega otroštva, vojnih let, kulturno-umetniškega življenja v Gorici v šestdesetih letih, se spominja ustanovitve Slovenske katoliške kulturne zveze in amaterskega športnega kluba Olympia. Ob tem ocenjuje odnos do Slovenije, do rabe maternega jezika, razmišlja o Gorici - Evropski prestolnici kulture 2025 - in seveda ne zanemari opisa svoje velike strasti - slikarstva. Dokumentarni film je rezultat scenarističnega in režijskega dela umetniške skupine Zvete slovenske katoliške prosvete.
Znani slikar, trgovec in kulturni delavec Andrej Kosič je septembra 2023 praznoval svoj 90. rojstni dan. Dokumentarni film skozi njegovo pripoved prikazuje življenje v rojstni vasi, Rupi, v Ilirski Bistrici in v Gorici ter opisuje predvsem njegovo bogato umetniško in družbeno pot. Film je razdeljen na 12 poglavij, v katerih se umetnik spominja svojega otroštva, vojnih let, kulturno-umetniškega življenja v Gorici v šestdesetih letih, se spominja ustanovitve Slovenske katoliške kulturne zveze in amaterskega športnega kluba Olympia. Ob tem ocenjuje odnos do Slovenije, do rabe maternega jezika, razmišlja o Gorici - Evropski prestolnici kulture 2025 - in seveda ne zanemari opisa svoje velike strasti - slikarstva. Dokumentarni film je rezultat scenarističnega in režijskega dela umetniške skupine Zvete slovenske katoliške prosvete.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Družinski dokumentarni film pripoveduje zgodbo dve otrok, petnajstletne Brine in desetletnega Lukca, dveh nadobudnih planincev, ki navdušeno sprejmeta očetov izziv, da bi se skupaj povzpeli na Kilimandžaro. Spremljamo njune enoletne priprave na ta velik podvig, ki pa niso vključevale samo dvigovanja ravni fizične kondicije, temveč so zahtevale tudi učenje zakonitosti obnašanja človeškega telesa na veliki višini in s tem povezane višinske priprave. Njun zaključni vzpon proti zasneženi strehi Afrike, proti znamenitemu vrhu visokem skoraj šest tisoč metrov se je začel ob polnoči, na Božič leta 2019. Film je delo znanega slovenskega alpinista in režiserja Gregorja Kresala, ki se je podpisal tudi pod večkrat nagrajeni film Sfinga.
Družinski dokumentarni film pripoveduje zgodbo dve otrok, petnajstletne Brine in desetletnega Lukca, dveh nadobudnih planincev, ki navdušeno sprejmeta očetov izziv, da bi se skupaj povzpeli na Kilimandžaro. Spremljamo njune enoletne priprave na ta velik podvig, ki pa niso vključevale samo dvigovanja ravni fizične kondicije, temveč so zahtevale tudi učenje zakonitosti obnašanja človeškega telesa na veliki višini in s tem povezane višinske priprave. Njun zaključni vzpon proti zasneženi strehi Afrike, proti znamenitemu vrhu visokem skoraj šest tisoč metrov se je začel ob polnoči, na Božič leta 2019. Film je delo znanega slovenskega alpinista in režiserja Gregorja Kresala, ki se je podpisal tudi pod večkrat nagrajeni film Sfinga.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
To je film o trohnenju ne samo živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu, ampak tudi o trohnenju etike, src, razuma in duha v privilegiranem delu sveta. Nekoč je Sudan veljal za eno najobetavnejših afriških držav. Po dvajsetletni državljanski vojni in petih milijonih prebeglih staroselcev v sosednje dežele so leta 2011 tuji posredniki Sudan raztrgali na dva dela, kar jim je uspelo z referendumom o samoodločbi. Tako so odcepili in razglasili novo »neodvisno« Republiko Južni Sudan. Vendar soborcev za svobodo v SPLA (Sudan People Liberation Army) in njihovih družin na meji med dvema Sudanoma v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu niso priključili svojemu protektoratu, ampak so jih izdali in izobčili ter spet prepustili tradicionalnim sovražnikom s severa. Sudanska vladna vojska, milice potomcev lovcev na sužnje in muslimanski nestrpneži so junija 2011 ponovno napadli staroselce v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu. Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot »celovit mirovni sporazum«. Domačini v Republiki Južni Sudan in žrtvovanih Nubskih gorah in ob Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot »smrt v imenu miru«.
To je film o trohnenju ne samo živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu, ampak tudi o trohnenju etike, src, razuma in duha v privilegiranem delu sveta. Nekoč je Sudan veljal za eno najobetavnejših afriških držav. Po dvajsetletni državljanski vojni in petih milijonih prebeglih staroselcev v sosednje dežele so leta 2011 tuji posredniki Sudan raztrgali na dva dela, kar jim je uspelo z referendumom o samoodločbi. Tako so odcepili in razglasili novo »neodvisno« Republiko Južni Sudan. Vendar soborcev za svobodo v SPLA (Sudan People Liberation Army) in njihovih družin na meji med dvema Sudanoma v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu niso priključili svojemu protektoratu, ampak so jih izdali in izobčili ter spet prepustili tradicionalnim sovražnikom s severa. Sudanska vladna vojska, milice potomcev lovcev na sužnje in muslimanski nestrpneži so junija 2011 ponovno napadli staroselce v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu. Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot »celovit mirovni sporazum«. Domačini v Republiki Južni Sudan in žrtvovanih Nubskih gorah in ob Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot »smrt v imenu miru«.
Ženske se spopadajo z grožnjami in izsiljevanjem neznancev, ki v posebnih skupinah na družbenih omrežjih trgujejo z njihovimi intimnimi fotografijami in videoposnetki, objavljenimi brez njihovega privoljenja. Novinarka BBC-ja je razkrila moškega, ki vodi eno izmed teh spornih skupin, in se pogovorila z ženskami, ki so jim na spletu objavljene intimne fotografije uničile življenje. THE SECRET WORLD OF TRADING NUDES (PANORAMA) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ashni Lakhani, Jonny McDevitt
Ženske se spopadajo z grožnjami in izsiljevanjem neznancev, ki v posebnih skupinah na družbenih omrežjih trgujejo z njihovimi intimnimi fotografijami in videoposnetki, objavljenimi brez njihovega privoljenja. Novinarka BBC-ja je razkrila moškega, ki vodi eno izmed teh spornih skupin, in se pogovorila z ženskami, ki so jim na spletu objavljene intimne fotografije uničile življenje. THE SECRET WORLD OF TRADING NUDES (PANORAMA) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ashni Lakhani, Jonny McDevitt
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V svetu zelo uspešna mlada violončelista, Slovenec Luka Šulić in Hrvat Stjepan Hauser, v duetu 2Cellos navdušujeta tudi slovensko občinstvo. Ob nastopu z Eltonom Johnom v Stožicah v Ljubljani sta violončelista Danici Dolinar povedala, kaj doživljata ob tako vratolomnem uspehu, kako je triminutni video na You Tube, ki je dosegal rekordno število ogledov, njuni življenji obrnil na glavo, kako živita dve karieri – v svetu klasične glasbene umetnosti in svetu pop in rockovske glasbe ter kako ustvarjata priredbe. Pogovor se prepleta z njunimi vrhunskimi izvedbami tako klasične kot pop in rockovske glasbe. Avtorica Danica Dolinar, montažer Andrej Modic.
V svetu zelo uspešna mlada violončelista, Slovenec Luka Šulić in Hrvat Stjepan Hauser, v duetu 2Cellos navdušujeta tudi slovensko občinstvo. Ob nastopu z Eltonom Johnom v Stožicah v Ljubljani sta violončelista Danici Dolinar povedala, kaj doživljata ob tako vratolomnem uspehu, kako je triminutni video na You Tube, ki je dosegal rekordno število ogledov, njuni življenji obrnil na glavo, kako živita dve karieri – v svetu klasične glasbene umetnosti in svetu pop in rockovske glasbe ter kako ustvarjata priredbe. Pogovor se prepleta z njunimi vrhunskimi izvedbami tako klasične kot pop in rockovske glasbe. Avtorica Danica Dolinar, montažer Andrej Modic.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film o sanjah in realnosti. O gradnji ladij na slovenskih dvoriščih. Kakšno ceno plačujejo tisti, ki so se lotili ultimativnih sanj svoje dobe? Kako se danes spopadajo z zapuščino svojih življenjskih odločitev, težo sanj, ki zdaj, kot kosi betona, ležijo na njihovih dvoriščih? V filmu Betonske sanje se režiser in scenarist Urban Zorko, fasciniran nad ambicijami, ki nas ženejo, poda na krove in vrtove … V življenja tistih, ki so si upali zapluti na pot svojih sanj in se lotili gradnje ene največjih amaterskih ambicij svojega časa - svoje lastne ladje.
Dokumentarni film o sanjah in realnosti. O gradnji ladij na slovenskih dvoriščih. Kakšno ceno plačujejo tisti, ki so se lotili ultimativnih sanj svoje dobe? Kako se danes spopadajo z zapuščino svojih življenjskih odločitev, težo sanj, ki zdaj, kot kosi betona, ležijo na njihovih dvoriščih? V filmu Betonske sanje se režiser in scenarist Urban Zorko, fasciniran nad ambicijami, ki nas ženejo, poda na krove in vrtove … V življenja tistih, ki so si upali zapluti na pot svojih sanj in se lotili gradnje ene največjih amaterskih ambicij svojega časa - svoje lastne ladje.
Čebele naseljujejo Zemljo dobrih 100 milijonov let. Zadnja leta pa so močno ogrožene; deforestacija, intenzivno kmetijstvo, pesticidi in herbicidi povzročajo množične pomore njihovih kolonij. V dokumentarni oddaji spoznamo skupno usodo čebel in čebelarjev iz Francije, Kambodže, Ekvadorja, Bolivije, Kolumbije, ZDA in Kitajske. V nekaterih delih Kitajske so že desetletja prisiljeni sadno drevje opraševati ročno, v Kaliforniji mandlje oprašujejo strojno, znanstveniki pa razvijajo celo robotske čebele in gensko spremenjene čebele, ki bi bile odporne na strupe. A WORLD WITHOUT BEES / Francija / 2021 / Režija: Elsa Putelat in Nicolas Dupuis
Čebele naseljujejo Zemljo dobrih 100 milijonov let. Zadnja leta pa so močno ogrožene; deforestacija, intenzivno kmetijstvo, pesticidi in herbicidi povzročajo množične pomore njihovih kolonij. V dokumentarni oddaji spoznamo skupno usodo čebel in čebelarjev iz Francije, Kambodže, Ekvadorja, Bolivije, Kolumbije, ZDA in Kitajske. V nekaterih delih Kitajske so že desetletja prisiljeni sadno drevje opraševati ročno, v Kaliforniji mandlje oprašujejo strojno, znanstveniki pa razvijajo celo robotske čebele in gensko spremenjene čebele, ki bi bile odporne na strupe. A WORLD WITHOUT BEES / Francija / 2021 / Režija: Elsa Putelat in Nicolas Dupuis
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
Naoki Higašida je pri trinajstih letih v knjigi opisal svoje izkušnje negovorečega avtista. Dečkovi zapisi se v filmu prepletejo z intimnimi portreti petih mladih ljudi z različnih koncev sveta. Medtem ko opazujemo vsakdanje trenutke iz njihovih življenj, nam Naoki razkriva, kaj zanj pomeni avtizem, kakšno je njegovo doživljanje sveta in zakaj se vede tako, kot se – zakaj skače. Če ne moreš govoriti, namreč še ne pomeni, da nimaš ničesar povedati. THE REASON I JUMP / Velika Britanija, ZDA / 2020 / Režija: Jerry Rothwell
Naoki Higašida je pri trinajstih letih v knjigi opisal svoje izkušnje negovorečega avtista. Dečkovi zapisi se v filmu prepletejo z intimnimi portreti petih mladih ljudi z različnih koncev sveta. Medtem ko opazujemo vsakdanje trenutke iz njihovih življenj, nam Naoki razkriva, kaj zanj pomeni avtizem, kakšno je njegovo doživljanje sveta in zakaj se vede tako, kot se – zakaj skače. Če ne moreš govoriti, namreč še ne pomeni, da nimaš ničesar povedati. THE REASON I JUMP / Velika Britanija, ZDA / 2020 / Režija: Jerry Rothwell
Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko. 3. del: Hagija Sofija Carigrajsko Hagijo Sofijo so zgradili pred več kot 1500 leti kot baziliko, jo pozneje spremenili v mošejo in nato v muzej. Zdaj je spet mošeja in velja za enega največjih arhitekturnih dosežkov vseh časov. V dolgih stoletjih so jo večkrat prezidali in dograjevali, vseeno pa uspešno kljubuje zobu časa in celo silovitim potresom. V oddaji bomo videli, kako so njeni načrtovalci s premišljeno izbiro materialov dosegli, da se 55-metrska kupola ne podre in da je notranjost ogromne stavbe vedno polna svetlobe. Arheologi pa bodo pojasnili, kaj se skriva v podzemlju stavbe. Legenda pravi, da je tam velikanski zbiralnik vode, po kateri bi lahko čolni pluli vse do morja. ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / Režija: Marina Boyenval
Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko. 3. del: Hagija Sofija Carigrajsko Hagijo Sofijo so zgradili pred več kot 1500 leti kot baziliko, jo pozneje spremenili v mošejo in nato v muzej. Zdaj je spet mošeja in velja za enega največjih arhitekturnih dosežkov vseh časov. V dolgih stoletjih so jo večkrat prezidali in dograjevali, vseeno pa uspešno kljubuje zobu časa in celo silovitim potresom. V oddaji bomo videli, kako so njeni načrtovalci s premišljeno izbiro materialov dosegli, da se 55-metrska kupola ne podre in da je notranjost ogromne stavbe vedno polna svetlobe. Arheologi pa bodo pojasnili, kaj se skriva v podzemlju stavbe. Legenda pravi, da je tam velikanski zbiralnik vode, po kateri bi lahko čolni pluli vse do morja. ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / Režija: Marina Boyenval
V tretjem delu serije V smeri nas izjemno predan alpinist Samo Supina popelje po poti spominov, saj si postavi izziv, da bo v osmih urah preplezal šest smeri v spomin na brata, ki je umrl pred šestimi leti. Med plezanjem spoznavamo njegov odnos z bratom, njune skupne začetke in kako sta se njuni poti razšli. Spoznamo tudi Samovo alpinistično zgodbo, od mladega in večkrat brezglavega alpinista, prek izkušenega mentorja, ki podaja znanje na pristen način, »norca,« ki si postavlja izzive, ki mu ne prinašajo nobene koristi razen osebnega zadovoljstva, pa do mojstra, ki združuje razdvojene alpiniste in alpinistične navdušence glede pereče teme o navrtavanju alpinističnih smeri.
V tretjem delu serije V smeri nas izjemno predan alpinist Samo Supina popelje po poti spominov, saj si postavi izziv, da bo v osmih urah preplezal šest smeri v spomin na brata, ki je umrl pred šestimi leti. Med plezanjem spoznavamo njegov odnos z bratom, njune skupne začetke in kako sta se njuni poti razšli. Spoznamo tudi Samovo alpinistično zgodbo, od mladega in večkrat brezglavega alpinista, prek izkušenega mentorja, ki podaja znanje na pristen način, »norca,« ki si postavlja izzive, ki mu ne prinašajo nobene koristi razen osebnega zadovoljstva, pa do mojstra, ki združuje razdvojene alpiniste in alpinistične navdušence glede pereče teme o navrtavanju alpinističnih smeri.
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
Življenje v Putinovi soseščini
V dokumentarni seriji novinarka britanskega BBC-ja Katya Adler odkriva, kako se je spremenilo življenje za ljudi, ki živijo blizu meje z Rusijo, in kakšne so posledice Putinove vojne v ruskih zahodnih sosedah. Na potovanju od Poljske in čez tri pribaltiške države odkriva območje, ki še čuti dediščino Sovjetske zveze, in spoznava ljudi, ki imajo zgodovinsko pogojen skeptičen odnos do svoje sosede Rusije. Popotovanje nadaljuje na Finskem in Norveškem, ki se vsaka po svoje spopadata z bližino velike in težavne sosede. 2. del: V drugem delu se Katya najprej odpravi v Estonijo, kjer presenečena ugotovi, da vojakom v vojni prav pridejo tudi savne. Potovanje nadaljuje na Finskem, kjer odkriva, kako dobro so Finci pripravljeni na morebitni napad velike sosede in kako zaradi vojne v Ukrajini doživljajo močan upad dohodkov od ruskih turistov. Katyina zadnja postaja je skrajni sever, kjer Norveška meji na Rusijo. Tam spozna problem potopljenih jedrskih podmornic in odlaganja jedrskih odpadkov, sliši zgodbo o nenavadnem domnevnem ruskem vohunu in se sreča s predstavnikom Samijcev iz Rusije. LIVING NEXT DOOR TO PUTIN (THIS WORLD) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Simon Platts
V dokumentarni seriji novinarka britanskega BBC-ja Katya Adler odkriva, kako se je spremenilo življenje za ljudi, ki živijo blizu meje z Rusijo, in kakšne so posledice Putinove vojne v ruskih zahodnih sosedah. Na potovanju od Poljske in čez tri pribaltiške države odkriva območje, ki še čuti dediščino Sovjetske zveze, in spoznava ljudi, ki imajo zgodovinsko pogojen skeptičen odnos do svoje sosede Rusije. Popotovanje nadaljuje na Finskem in Norveškem, ki se vsaka po svoje spopadata z bližino velike in težavne sosede. 2. del: V drugem delu se Katya najprej odpravi v Estonijo, kjer presenečena ugotovi, da vojakom v vojni prav pridejo tudi savne. Potovanje nadaljuje na Finskem, kjer odkriva, kako dobro so Finci pripravljeni na morebitni napad velike sosede in kako zaradi vojne v Ukrajini doživljajo močan upad dohodkov od ruskih turistov. Katyina zadnja postaja je skrajni sever, kjer Norveška meji na Rusijo. Tam spozna problem potopljenih jedrskih podmornic in odlaganja jedrskih odpadkov, sliši zgodbo o nenavadnem domnevnem ruskem vohunu in se sreča s predstavnikom Samijcev iz Rusije. LIVING NEXT DOOR TO PUTIN (THIS WORLD) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Simon Platts
Dosje vključuje nastajanje slovenske televizije, obdobje od prvih poskusov pa do leta 1962, ko se je program že kolikor toliko razvil. Slovenska televizija je nastajala po obrokih. Laboratorij za televizijo je imela Slovenija že leta 1948,49, v njem so sodelovali tudi nemški vojni ujetniki in pionir televizije na Slovenskem – Albin Wedam, ki je laboratorij vodil – je verjel, da je laboratorij sposoben sam razviti tehnologijo. Prva predstavitev televizije je tako bila v Ljubljani leta 1953, bolj prepričljiva leta 1956 na Gospodarskem razstavišču. Televizorjev skorajda ni bilo, ko so jo preskušali, so sprejemnike postavili v izložbe in lokale. 11.oktobra 1958 je TV Ljubljana, ki se je takrat imenovala TV služba Radia Ljubljana, začela redno oddajati, mesečno je bilo na Slovenskem manj kot 300 televizorjev, programa pa so mesečno oddajali približno 19 ur. 29.novembra 1958 so se vključili v jugoslovanski radiotelevizijski program in predvajali oddaje beograjskega in zagrebškega studia, vmes pa italijanski program. Ko je bilo okoli leta 1961 v Sloveniji že deset tisoč televizorjev, so uvedli naročnino. Televizijo so soustvarjali radijci, ki o tudi pričevalci v dosjeju: od prvega direktorja Lada Poharja do napovedovalcev , novinarjev in urednikov- Aleksandra Vuge, Dušana Hrena in mnogih drugih. Avtorica Ljerka Bizilj.
Dosje vključuje nastajanje slovenske televizije, obdobje od prvih poskusov pa do leta 1962, ko se je program že kolikor toliko razvil. Slovenska televizija je nastajala po obrokih. Laboratorij za televizijo je imela Slovenija že leta 1948,49, v njem so sodelovali tudi nemški vojni ujetniki in pionir televizije na Slovenskem – Albin Wedam, ki je laboratorij vodil – je verjel, da je laboratorij sposoben sam razviti tehnologijo. Prva predstavitev televizije je tako bila v Ljubljani leta 1953, bolj prepričljiva leta 1956 na Gospodarskem razstavišču. Televizorjev skorajda ni bilo, ko so jo preskušali, so sprejemnike postavili v izložbe in lokale. 11.oktobra 1958 je TV Ljubljana, ki se je takrat imenovala TV služba Radia Ljubljana, začela redno oddajati, mesečno je bilo na Slovenskem manj kot 300 televizorjev, programa pa so mesečno oddajali približno 19 ur. 29.novembra 1958 so se vključili v jugoslovanski radiotelevizijski program in predvajali oddaje beograjskega in zagrebškega studia, vmes pa italijanski program. Ko je bilo okoli leta 1961 v Sloveniji že deset tisoč televizorjev, so uvedli naročnino. Televizijo so soustvarjali radijci, ki o tudi pričevalci v dosjeju: od prvega direktorja Lada Poharja do napovedovalcev , novinarjev in urednikov- Aleksandra Vuge, Dušana Hrena in mnogih drugih. Avtorica Ljerka Bizilj.
Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim. 2. del: Morje Morje je največje življenjsko okolje na svetu in v svojih nedrjih hrani nešteto skrivnosti. Vsako potovanje pod gladino lahko razkrije kaj izjemnega in vsako leto odkrijemo več kot tisoč novih vrst. Tudi tam, kjer se zdi naravnost rajsko, nenehno divja boj za življenje in smrt. PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Will Ridgeon
Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim. 2. del: Morje Morje je največje življenjsko okolje na svetu in v svojih nedrjih hrani nešteto skrivnosti. Vsako potovanje pod gladino lahko razkrije kaj izjemnega in vsako leto odkrijemo več kot tisoč novih vrst. Tudi tam, kjer se zdi naravnost rajsko, nenehno divja boj za življenje in smrt. PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Will Ridgeon
Evropska unija se nenehno spopada z izzivi, tudi z vprašanjem jezika. Kako lahko pri 24 različnih jezikih Evropske unije v njenih institucijah zagotovimo nemoteno komuniciranje in enotne odzive na pereča vprašanja? K temu prispevajo tolmači evropskih institucij, ki v svojih malih tolmaških kabinah vsak dan spremljajo aktualne izzive v mednarodnih pogajanjih. Dokumentarna oddaja opozarja na kulturno in jezikovno raznovrstnost, ki je bistvena za pravilno delovanje edinstvenega demokratičnega sistema Evropske unije. Pričevanja tolmačev evropskih institucij gledalce spomnijo na pomen in zahtevnost tolmaškega poklica ter na zgodovinske dogodke, ki so odločilno zaznamovali Evropsko unijo. THE DIPLOMATS OF THE SHADOWS / VINGT-QUATRE LANGUES, UNE EUROPE / 24 SPRACHEN, EIN EUROPA / Francija, Luksemburg / 2024 / Režija: Jean Crépu
Evropska unija se nenehno spopada z izzivi, tudi z vprašanjem jezika. Kako lahko pri 24 različnih jezikih Evropske unije v njenih institucijah zagotovimo nemoteno komuniciranje in enotne odzive na pereča vprašanja? K temu prispevajo tolmači evropskih institucij, ki v svojih malih tolmaških kabinah vsak dan spremljajo aktualne izzive v mednarodnih pogajanjih. Dokumentarna oddaja opozarja na kulturno in jezikovno raznovrstnost, ki je bistvena za pravilno delovanje edinstvenega demokratičnega sistema Evropske unije. Pričevanja tolmačev evropskih institucij gledalce spomnijo na pomen in zahtevnost tolmaškega poklica ter na zgodovinske dogodke, ki so odločilno zaznamovali Evropsko unijo. THE DIPLOMATS OF THE SHADOWS / VINGT-QUATRE LANGUES, UNE EUROPE / 24 SPRACHEN, EIN EUROPA / Francija, Luksemburg / 2024 / Režija: Jean Crépu
Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
Zaradi storitev v oblaku je splet postal veliko skladišče svetovnega znanja. Vendar prenos naših življenj v oblak prinaša precejšnje okoljske izzive. Ogromni podatkovni centri, postavljeni po vsem svetu – od zasneženih gora v severni Evropi do puščav v ZDA – shranjujejo naše podatke. Filmi, veliki športni dogodki, e-pošta in video igre so nam na voljo kjer koli in kadar koli. Toda ti strežniki so izjemno energetsko potratni. Za hlajenje sistema potrebujejo enormne količine vode, za delovanje trošijo fosilna goriva – in tako vsako leto v ozračje pošljejo na megatone ogljika. Ali lahko planet, ki se sooča s podnebno krizo, to vzdrži? IS THE CLOUD DAMAGING THE PLANET (PANORAMA) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Maurice May
Zaradi storitev v oblaku je splet postal veliko skladišče svetovnega znanja. Vendar prenos naših življenj v oblak prinaša precejšnje okoljske izzive. Ogromni podatkovni centri, postavljeni po vsem svetu – od zasneženih gora v severni Evropi do puščav v ZDA – shranjujejo naše podatke. Filmi, veliki športni dogodki, e-pošta in video igre so nam na voljo kjer koli in kadar koli. Toda ti strežniki so izjemno energetsko potratni. Za hlajenje sistema potrebujejo enormne količine vode, za delovanje trošijo fosilna goriva – in tako vsako leto v ozračje pošljejo na megatone ogljika. Ali lahko planet, ki se sooča s podnebno krizo, to vzdrži? IS THE CLOUD DAMAGING THE PLANET (PANORAMA) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Maurice May
Dokumentarna oddaja je predvsem portret nepozabne Marilyn Monroe – igralke, pop ikone, seks simbola in ljubljenke tako hollywoodskih studiev kot občinstva, skozi prizmo sodobnega gibanja #jaztudi pa osvetli tudi pokroviteljski in nasilni odnos do žensk v 50. letih prejšnjega stoletja, v t. i. zlatih letih Hollywooda. BECOMING MARILYN / DEVENIR MARILYN / Francija / 2022 / Režija: Michèle Dominici
Dokumentarna oddaja je predvsem portret nepozabne Marilyn Monroe – igralke, pop ikone, seks simbola in ljubljenke tako hollywoodskih studiev kot občinstva, skozi prizmo sodobnega gibanja #jaztudi pa osvetli tudi pokroviteljski in nasilni odnos do žensk v 50. letih prejšnjega stoletja, v t. i. zlatih letih Hollywooda. BECOMING MARILYN / DEVENIR MARILYN / Francija / 2022 / Režija: Michèle Dominici
Dokumentarni film Vse je neskončno kroženje predstavi koncept gospodarstva, ki temelji na ponovni uporabi, zaščiti naravnih virov in prepreči nastajanje odpadkov. Film prinaša življenjske zgodbe neodvisnega znanstvenika Jamesa Lovelocka, biologinje Janine Benyus, inženirja in oblikovalca Arthurja Huanga ter finančnika Johna Fullertona. Vsi predstavijo uporabne predloge za razvoj trajnostno usmerjene družbe. GOING CIRCULAR / Velika Britanija, Nizozemska / 2021 / Režija: Nigel Walk, Richard Dale
Dokumentarni film Vse je neskončno kroženje predstavi koncept gospodarstva, ki temelji na ponovni uporabi, zaščiti naravnih virov in prepreči nastajanje odpadkov. Film prinaša življenjske zgodbe neodvisnega znanstvenika Jamesa Lovelocka, biologinje Janine Benyus, inženirja in oblikovalca Arthurja Huanga ter finančnika Johna Fullertona. Vsi predstavijo uporabne predloge za razvoj trajnostno usmerjene družbe. GOING CIRCULAR / Velika Britanija, Nizozemska / 2021 / Režija: Nigel Walk, Richard Dale
Portugalski morjeplovec Ferdinand Magellan je 20. septembra 1519 v službi španskega kralja Karla V. kot generalni kapitan flote petih ladij odplul iz Seville proti Molukom v Tihem oceanu, saj je bil trdno prepričan, da je mogoče do Dišavnih otokov, kakor so jih takrat imenovali, pripluti tudi iz zahodne smeri. V dokumentarni oddaji poznavalci tega zgodovinskega obdobja pojasnjujejo, s kakšnimi izzivi se je na svojem velikem popotovanju spoprijemal slavni pomorščak, ki si je zastavil cilj, da se bodo njegove ladje v Španijo vrnile s polnimi podpalubji dragocenih začimb. A pot okoli sveta je 6. septembra 1522, pred 500 leti torej, sklenila le ena ladja. L'INCROYABLE PÉRIPLE DE MAGELLAN / Francija / 2022 / Režija: Francois de Riberolles
Portugalski morjeplovec Ferdinand Magellan je 20. septembra 1519 v službi španskega kralja Karla V. kot generalni kapitan flote petih ladij odplul iz Seville proti Molukom v Tihem oceanu, saj je bil trdno prepričan, da je mogoče do Dišavnih otokov, kakor so jih takrat imenovali, pripluti tudi iz zahodne smeri. V dokumentarni oddaji poznavalci tega zgodovinskega obdobja pojasnjujejo, s kakšnimi izzivi se je na svojem velikem popotovanju spoprijemal slavni pomorščak, ki si je zastavil cilj, da se bodo njegove ladje v Španijo vrnile s polnimi podpalubji dragocenih začimb. A pot okoli sveta je 6. septembra 1522, pred 500 leti torej, sklenila le ena ladja. L'INCROYABLE PÉRIPLE DE MAGELLAN / Francija / 2022 / Režija: Francois de Riberolles
Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko. 2. del: Louvre Pariški Louvre je največji muzej na svetu in najobsežnejši arhitekturni kompleks v Franciji. Njegovi začetki segajo v 12. stoletje, ko je nastalo prvotno poslopje v obliki srednjeveške utrdbe. Pozneje so ga nenehno dograjevali, prezidavali in širili. Zdaj obsega kar 243.000 kvadratnih metrov, vsako leto ga obišče 10 milijonov ljudi. V oddaji bomo videli, katere gradbene tehnike in domiselne arhitekturne rešitve so uporabljali skozi stoletja, da so muzejske prostore prilagajali vse večji zbirki dragocenih umetnin. Kako so rešili težavo osvetlitve razstavnih dvoran? In kako so utrdili temelje in izkopali nova skladišča samo 15 metrov pod dvorano, v kateri je razstavljena Mona Liza? ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / Režija: Yann Streff
Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko. 2. del: Louvre Pariški Louvre je največji muzej na svetu in najobsežnejši arhitekturni kompleks v Franciji. Njegovi začetki segajo v 12. stoletje, ko je nastalo prvotno poslopje v obliki srednjeveške utrdbe. Pozneje so ga nenehno dograjevali, prezidavali in širili. Zdaj obsega kar 243.000 kvadratnih metrov, vsako leto ga obišče 10 milijonov ljudi. V oddaji bomo videli, katere gradbene tehnike in domiselne arhitekturne rešitve so uporabljali skozi stoletja, da so muzejske prostore prilagajali vse večji zbirki dragocenih umetnin. Kako so rešili težavo osvetlitve razstavnih dvoran? In kako so utrdili temelje in izkopali nova skladišča samo 15 metrov pod dvorano, v kateri je razstavljena Mona Liza? ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / Režija: Yann Streff
Ustava ZDA obljublja večrasno demokracijo in enakost spolov, a ameriška družba je vse bolj razklana. V dokumentarcu analitiki razločno pojasnijo izvor današnjih ameriških kriz v zgodovini države, pronicljivo in duhovito kritiko družbe pa ponujajo tudi dela karikaturistke pri Washington Postu in Pulitzerjeve nagrajenke Ann Telnaes. Dokumentarna oddaja postavlja pod vprašaj prepričanje, da je ameriška demokracija večna, nepremagljiva in da ji še tako skrajni politični nazori ne morejo do živega. Nastopajoči analitiki, poznavalci politične zgodovine Združenih držav Amerike, opozarjajo, da to ne drži: dokaz je dejstvo, da je v južnih zveznih državah vse do leta 1965 vladal pravcati apartheid, rasno razločevanje, ki ga ni mogoče opisati kot demokratičnega. Zato se mnogi bojijo, da tudi sedanja razklanost ameriške družbe ne vodi drugam kot v nasilno, avtoritarno državo. DEMOCRACY UNDER SIEGE / Belgija, Luksemburg, Nemčija, Francija / 2024 / Režija: Laura Nix
Ustava ZDA obljublja večrasno demokracijo in enakost spolov, a ameriška družba je vse bolj razklana. V dokumentarcu analitiki razločno pojasnijo izvor današnjih ameriških kriz v zgodovini države, pronicljivo in duhovito kritiko družbe pa ponujajo tudi dela karikaturistke pri Washington Postu in Pulitzerjeve nagrajenke Ann Telnaes. Dokumentarna oddaja postavlja pod vprašaj prepričanje, da je ameriška demokracija večna, nepremagljiva in da ji še tako skrajni politični nazori ne morejo do živega. Nastopajoči analitiki, poznavalci politične zgodovine Združenih držav Amerike, opozarjajo, da to ne drži: dokaz je dejstvo, da je v južnih zveznih državah vse do leta 1965 vladal pravcati apartheid, rasno razločevanje, ki ga ni mogoče opisati kot demokratičnega. Zato se mnogi bojijo, da tudi sedanja razklanost ameriške družbe ne vodi drugam kot v nasilno, avtoritarno državo. DEMOCRACY UNDER SIEGE / Belgija, Luksemburg, Nemčija, Francija / 2024 / Režija: Laura Nix
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Stoletja se je zasavska dolina razvijala na plečih rudarjev. V srcu rudarskih revirjev ima svoj dom tudi glasbena skupina Orlek. Ime so si nadeli po hribu Orlek na obrobju Zagorja, kjer vadijo že 30 let. Skoraj vseh devet članov skupine je potomcev rudarjev, duša Orlekov – Vlado Poredoš pa je v Zagorje priženjeni Prekmurec. Morda je ravno zato opazil in čutno ubesedil težaški vsakdan zasavskega delavskega razreda. Ena najlepših pesmi vseh časov, posvečena knapom, je njihova Adijo, knapi. Skozi film se z glasbo Orekov prepletajo trpki, a z obešenjaškim humorjem prežeti spomini nekdanjega rudarja Jožeta Potokarja – Cvrča, ki svoje rudarske preteklosti ne bi spremenil za nobeno ceno: »Knapovšna je knapovšna – ni ti dala nč, dala ti je pa vse. Nardila te je človeka.« In res je – solidarnost se je rodila med rudarji. Izrazit občutek za sočloveka in kritičen pogled na družbeno dogajanje veje tudi iz prepoznavnih Zasavcev, katerih skupni imenovalec so rudarske korenine in sodelovanje z Orleki: režiser in animator Dušan Kastelic, plesni koreograf Branko Potočan, zasedba Koala Voice … Socialno občutljiva in angažirana besedila na eni strani ter živahen folk rock, katerega glavni sestavini sta virtuozna harmonika in udarna pihalna sekcija na drugi, zrcalijo vso kompleksnost življenja v Zasavju. Brezkompromisni in neposredni – ljudski Orleki so tragiko in bolečino zasavskih rudarjev prelili v glasbo, ki so jo ponesli v svet; devetčlanska zasedba iz Zagorja se je z instrumenti podala po skoraj vseh celinah sveta. V 30-letni karieri so osvojili srca koncertnih navdušencev od ZDA in Južne Amerike prek Evrope in Rusije do Kitajske ter celo Avstralije in Nove Zelandije, pri tem pa srčni Zasavci ne delajo razlik med koncerti v velikih dvoranah in spontanimi uličnimi nastopi. Gre za pristnost, ki prepriča.
Stoletja se je zasavska dolina razvijala na plečih rudarjev. V srcu rudarskih revirjev ima svoj dom tudi glasbena skupina Orlek. Ime so si nadeli po hribu Orlek na obrobju Zagorja, kjer vadijo že 30 let. Skoraj vseh devet članov skupine je potomcev rudarjev, duša Orlekov – Vlado Poredoš pa je v Zagorje priženjeni Prekmurec. Morda je ravno zato opazil in čutno ubesedil težaški vsakdan zasavskega delavskega razreda. Ena najlepših pesmi vseh časov, posvečena knapom, je njihova Adijo, knapi. Skozi film se z glasbo Orekov prepletajo trpki, a z obešenjaškim humorjem prežeti spomini nekdanjega rudarja Jožeta Potokarja – Cvrča, ki svoje rudarske preteklosti ne bi spremenil za nobeno ceno: »Knapovšna je knapovšna – ni ti dala nč, dala ti je pa vse. Nardila te je človeka.« In res je – solidarnost se je rodila med rudarji. Izrazit občutek za sočloveka in kritičen pogled na družbeno dogajanje veje tudi iz prepoznavnih Zasavcev, katerih skupni imenovalec so rudarske korenine in sodelovanje z Orleki: režiser in animator Dušan Kastelic, plesni koreograf Branko Potočan, zasedba Koala Voice … Socialno občutljiva in angažirana besedila na eni strani ter živahen folk rock, katerega glavni sestavini sta virtuozna harmonika in udarna pihalna sekcija na drugi, zrcalijo vso kompleksnost življenja v Zasavju. Brezkompromisni in neposredni – ljudski Orleki so tragiko in bolečino zasavskih rudarjev prelili v glasbo, ki so jo ponesli v svet; devetčlanska zasedba iz Zagorja se je z instrumenti podala po skoraj vseh celinah sveta. V 30-letni karieri so osvojili srca koncertnih navdušencev od ZDA in Južne Amerike prek Evrope in Rusije do Kitajske ter celo Avstralije in Nove Zelandije, pri tem pa srčni Zasavci ne delajo razlik med koncerti v velikih dvoranah in spontanimi uličnimi nastopi. Gre za pristnost, ki prepriča.
Film "Carl Nielsen – Med nebom in zemljo" je slikovita dokumentarna predstavitev življenja in dela danskega skladatelja Carla Nielsna (1865–1931). Film je portret skladatelja v nemirnih časih na prelomu iz 19. v 20. stoletje in ob prvi svetovni vojni. Kdo je bil ta veliki umetnik, čigar delavske in otroške skladbe so še danes med najbolj znanimi in priljubljenimi na Danskem? Film je posnet na otoku Fyn in v Københavnu . V njem nastopajo tudi Danski nacionalni simfonični orkester, Danski godalni kvartet in slovit dirigent Herbert Blomstedt. CARL NIELSEN, BETWEEN HEAVEN AND EARTH /Nemčija 2022/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Film "Carl Nielsen – Med nebom in zemljo" je slikovita dokumentarna predstavitev življenja in dela danskega skladatelja Carla Nielsna (1865–1931). Film je portret skladatelja v nemirnih časih na prelomu iz 19. v 20. stoletje in ob prvi svetovni vojni. Kdo je bil ta veliki umetnik, čigar delavske in otroške skladbe so še danes med najbolj znanimi in priljubljenimi na Danskem? Film je posnet na otoku Fyn in v Københavnu . V njem nastopajo tudi Danski nacionalni simfonični orkester, Danski godalni kvartet in slovit dirigent Herbert Blomstedt. CARL NIELSEN, BETWEEN HEAVEN AND EARTH /Nemčija 2022/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Dokumentarci – kulturno-umetniški
To je zgodba o dveh sinovih burje, kraškem ovčarju Krasu, pastirskem psu in slovenskem volku, znamenitem Slavcu, začetniku volčjega tropa. V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov. Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.
To je zgodba o dveh sinovih burje, kraškem ovčarju Krasu, pastirskem psu in slovenskem volku, znamenitem Slavcu, začetniku volčjega tropa. V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov. Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.
V dokumentarni seriji v treh delih se polarna raziskovalca Ben Fogle in Dwayne Fields odpravita na Antarktiko, da bi podoživela tekmo za osvojitev južnega tečaja, ki je potekala pred več kot stotimi leti. Pri tem uporabljata enako opremo in nosita enaka oblačila kot edvardijanski raziskovalci na začetku 20. stoletja. 3. del: V tretjem delu gresta Ben Fogle in Dwayne Fields po poti druge Scottove odprave Terra Nova v letih 1910–1913. Tudi on se je tako kot Shackleton raje odločil za ponije kot pse. Toda tokrat na Antarktiki ni bil sam, z norveškim raziskovalcem Amundsenom je moral tekmovati, kdo bo prvi prišel na južni tečaj. BEN FOGLE'S HEROES OF THE POLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Alexis Girardet
V dokumentarni seriji v treh delih se polarna raziskovalca Ben Fogle in Dwayne Fields odpravita na Antarktiko, da bi podoživela tekmo za osvojitev južnega tečaja, ki je potekala pred več kot stotimi leti. Pri tem uporabljata enako opremo in nosita enaka oblačila kot edvardijanski raziskovalci na začetku 20. stoletja. 3. del: V tretjem delu gresta Ben Fogle in Dwayne Fields po poti druge Scottove odprave Terra Nova v letih 1910–1913. Tudi on se je tako kot Shackleton raje odločil za ponije kot pse. Toda tokrat na Antarktiki ni bil sam, z norveškim raziskovalcem Amundsenom je moral tekmovati, kdo bo prvi prišel na južni tečaj. BEN FOGLE'S HEROES OF THE POLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Alexis Girardet
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
Dokumentarni film režiserja Justina Pembertona je nastal po istoimenski knjižni predlogi, izjemni uspešnici francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja. Film je potovanje skozi čas – od francoske revolucije, svetovnih vojn do razcveta sodobnih tehnologij –, in razkriva, kako poguben vpliv ima neenakomerno kopičenje kapitala na družbeni napredek in na poglabljanje družbene neenakosti. CAPITAL IN THE TWENTY-FIRST CENTURY / Francija, Nova Zelandija / 2019 / Režija: Justin Pemberton
Dokumentarni film režiserja Justina Pembertona je nastal po istoimenski knjižni predlogi, izjemni uspešnici francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja. Film je potovanje skozi čas – od francoske revolucije, svetovnih vojn do razcveta sodobnih tehnologij –, in razkriva, kako poguben vpliv ima neenakomerno kopičenje kapitala na družbeni napredek in na poglabljanje družbene neenakosti. CAPITAL IN THE TWENTY-FIRST CENTURY / Francija, Nova Zelandija / 2019 / Režija: Justin Pemberton
V drugem delu serije V smeri spoznamo alpinista Silva Kara in njegovo poslanstvo – mentorstvo. Odloči se zbrati tri mlade alpiniste in jim predstaviti pomembnost tehničnega plezanja. Zaradi osebnih izkušenj ve, da mlajši generaciji primanjkuje izkušenj z nameščanjem klinov, zato se najprej podajo na trening spoznavanja, kjer lahko opazujemo razlike med mlajšo in starejšo generacijo ter njihov pristop do alpinizma. Znanje nato preizkusijo praktično in skupaj preplezajo dve novi prvenstveni smeri.
V drugem delu serije V smeri spoznamo alpinista Silva Kara in njegovo poslanstvo – mentorstvo. Odloči se zbrati tri mlade alpiniste in jim predstaviti pomembnost tehničnega plezanja. Zaradi osebnih izkušenj ve, da mlajši generaciji primanjkuje izkušenj z nameščanjem klinov, zato se najprej podajo na trening spoznavanja, kjer lahko opazujemo razlike med mlajšo in starejšo generacijo ter njihov pristop do alpinizma. Znanje nato preizkusijo praktično in skupaj preplezajo dve novi prvenstveni smeri.
Titanik se je v zgodovino zapisal kot najslavnejši čezoceanski parnik na svetu, njegov brodolom pa velja za eno najhujših nesreč v sodobni zgodovini. O tragični usodi Titanika in njegovih potnikov pripovedujejo številne knjige in filmi, veliko manj znana pa je zgodba o pustolovščinah pionirjev, ki so hoteli potnikom ponuditi ladje, kakršnih človeške roke dotlej še niso zgradile. V dokumentarni oddaji poznavalci te veličastne ladje razkrijejo marsikatero doslej neznano podrobnost Titanikove zgodbe, tridimenzionalne animacije in digitalno oživljene fotografije pa gledalca popeljejo v osrčje ladjedelnice, kjer so več let gradili to plavajočo palačo. TITANIC, GENESIS OF A GIANT / TITANIC, ANATOMIE D'UN GÉANT / Francija / 2022 / Režija: Nicolas Brénéol
Titanik se je v zgodovino zapisal kot najslavnejši čezoceanski parnik na svetu, njegov brodolom pa velja za eno najhujših nesreč v sodobni zgodovini. O tragični usodi Titanika in njegovih potnikov pripovedujejo številne knjige in filmi, veliko manj znana pa je zgodba o pustolovščinah pionirjev, ki so hoteli potnikom ponuditi ladje, kakršnih človeške roke dotlej še niso zgradile. V dokumentarni oddaji poznavalci te veličastne ladje razkrijejo marsikatero doslej neznano podrobnost Titanikove zgodbe, tridimenzionalne animacije in digitalno oživljene fotografije pa gledalca popeljejo v osrčje ladjedelnice, kjer so več let gradili to plavajočo palačo. TITANIC, GENESIS OF A GIANT / TITANIC, ANATOMIE D'UN GÉANT / Francija / 2022 / Režija: Nicolas Brénéol
Življenje v Putinovi soseščini
V dokumentarni seriji novinarka britanskega BBC-ja Katya Adler odkriva, kako se je spremenilo življenje za ljudi, ki živijo blizu meje z Rusijo, in kakšne so posledice Putinove vojne v ruskih zahodnih sosedah. Na potovanju od Poljske in čez tri pribaltiške države odkriva območje, ki še čuti dediščino Sovjetske zveze, in spoznava ljudi, ki imajo zgodovinsko pogojen skeptičen odnos do svoje sosede Rusije. Popotovanje nadaljuje na Finskem in Norveškem, ki se vsaka po svoje spopadata z bližino velike in težavne sosede. 1. del: V prvem delu se Katya odpravi na Poljsko, v Litvo in Latvijo. Na Poljskem raziskuje obmejne napetosti, ki jih povzročajo prihodi obupanih migrantov, in je navdušena nad organiziranostjo mladih prostovoljcev, ki pomagajo migrantom. V Litvi obišče ljubitelja avtomobilov, ki na svojevrsten način pomaga Ukrajini v boju proti Rusiji. V Latviji pa se navdušuje nad razkošnimi vilami, ki so večinoma v lasti bogatih Rusov, ti pa imajo zaradi vojne otežen dostop do svojega imetja. LIVING NEXT DOOR TO PUTIN (THIS WORLD) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Simon Platts
V dokumentarni seriji novinarka britanskega BBC-ja Katya Adler odkriva, kako se je spremenilo življenje za ljudi, ki živijo blizu meje z Rusijo, in kakšne so posledice Putinove vojne v ruskih zahodnih sosedah. Na potovanju od Poljske in čez tri pribaltiške države odkriva območje, ki še čuti dediščino Sovjetske zveze, in spoznava ljudi, ki imajo zgodovinsko pogojen skeptičen odnos do svoje sosede Rusije. Popotovanje nadaljuje na Finskem in Norveškem, ki se vsaka po svoje spopadata z bližino velike in težavne sosede. 1. del: V prvem delu se Katya odpravi na Poljsko, v Litvo in Latvijo. Na Poljskem raziskuje obmejne napetosti, ki jih povzročajo prihodi obupanih migrantov, in je navdušena nad organiziranostjo mladih prostovoljcev, ki pomagajo migrantom. V Litvi obišče ljubitelja avtomobilov, ki na svojevrsten način pomaga Ukrajini v boju proti Rusiji. V Latviji pa se navdušuje nad razkošnimi vilami, ki so večinoma v lasti bogatih Rusov, ti pa imajo zaradi vojne otežen dostop do svojega imetja. LIVING NEXT DOOR TO PUTIN (THIS WORLD) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Simon Platts
Pot, ki jo s snemalcem z avtomobilom prevoziva od Ljubljane do Bihaća, ne traja dlje kot tri ure. Migranti, ki se skozi gozdove iz Bihaća odpravijo proti Ljubljani, proti Evropski uniji, porabijo zanjo od 10 do 15 dni hoda. Še huje je, da nekateri cilja sploh ne dosežejo, da po tej poti hodijo v krogu. Mnogi se podajajo nanjo znova in znova – že leta. Pot v svobodo in lepšo prihodnost, o kateri sanjajo mladi migranti, ki so ostali ujeti v Bosni in Hercegovini – večina jih je mlajših od 30 let –, je polna preprek in smrtonosnih pasti. Zato jo imenujejo »game« – igra, tvegana igra. In ta poteka neprenehoma. Na poti jim pretijo divje živali, roparske tolpe, mine, težki vremenski pogoji, ograje iz bodeče žice, srečujejo pa se tudi z nasiljem obmejnih organov, pogosto so jim kršene osnovne človekove pravice. Hasan, Elena, Dželul, Jusuf, družina Ghalandari in še mnogi drugi so nam, s tem ko so nam za trenutek dovolili vstopiti v svoja življenja, odgrnili pogled v usodo migrantov, ujetih v državah na obrobju ali zunaj Evropske unije. Če v »igri« zmagaš, stopiš v nov svet. Z odlagališča ljudi v svet, za katerega ti mladi upajo, da jim bo omogočil dobro življenje. Avtorica: Vanja Kovač.
Pot, ki jo s snemalcem z avtomobilom prevoziva od Ljubljane do Bihaća, ne traja dlje kot tri ure. Migranti, ki se skozi gozdove iz Bihaća odpravijo proti Ljubljani, proti Evropski uniji, porabijo zanjo od 10 do 15 dni hoda. Še huje je, da nekateri cilja sploh ne dosežejo, da po tej poti hodijo v krogu. Mnogi se podajajo nanjo znova in znova – že leta. Pot v svobodo in lepšo prihodnost, o kateri sanjajo mladi migranti, ki so ostali ujeti v Bosni in Hercegovini – večina jih je mlajših od 30 let –, je polna preprek in smrtonosnih pasti. Zato jo imenujejo »game« – igra, tvegana igra. In ta poteka neprenehoma. Na poti jim pretijo divje živali, roparske tolpe, mine, težki vremenski pogoji, ograje iz bodeče žice, srečujejo pa se tudi z nasiljem obmejnih organov, pogosto so jim kršene osnovne človekove pravice. Hasan, Elena, Dželul, Jusuf, družina Ghalandari in še mnogi drugi so nam, s tem ko so nam za trenutek dovolili vstopiti v svoja življenja, odgrnili pogled v usodo migrantov, ujetih v državah na obrobju ali zunaj Evropske unije. Če v »igri« zmagaš, stopiš v nov svet. Z odlagališča ljudi v svet, za katerega ti mladi upajo, da jim bo omogočil dobro življenje. Avtorica: Vanja Kovač.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Začelo se je leta 1984 in traja še danes. 35 let slovenskega LGBT gibanja skozi prizmo aktivizma in kulture. Festival Magnus - homoseksualnost in kultura, leta 1984 v ŠKUC-u v Ljubljani, je prelomni dogodek slovenskega LGBT gibanja in obenem začetek LGBT filmskega festivala, ki velja za najstarejši filmski festival v Evropi. Prva leta zaznamuje močno klubsko dogajanje (edino na prostorih nekdanje države) in organizacija različnih prireditev in festivalov. Slovensko LGBT gibanje se tako zapiše v zgodovino kot eno najbolj progresivnih gibanj tistega časa, v različnih oblikah in formah deluje tudi danes.
Začelo se je leta 1984 in traja še danes. 35 let slovenskega LGBT gibanja skozi prizmo aktivizma in kulture. Festival Magnus - homoseksualnost in kultura, leta 1984 v ŠKUC-u v Ljubljani, je prelomni dogodek slovenskega LGBT gibanja in obenem začetek LGBT filmskega festivala, ki velja za najstarejši filmski festival v Evropi. Prva leta zaznamuje močno klubsko dogajanje (edino na prostorih nekdanje države) in organizacija različnih prireditev in festivalov. Slovensko LGBT gibanje se tako zapiše v zgodovino kot eno najbolj progresivnih gibanj tistega časa, v različnih oblikah in formah deluje tudi danes.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leta 1987 je en sam plakat razjezil takratni jugoslovanski režim, sprožil plakatno afero in povzročil ukinitev ritualne štafete mladosti. Manj znano je, da je plakat skupine Novi kolektivizem, ki v osrednjem motivu citira nacistično sliko alegorije tretjega rajha iz leta 1936, oblastne organe razhudil predvsem zato, ker je uradni komisiji in celo predstavnikom vojske v njej najprej ugajal. Prav tako je malo znano, da je bil plakat sprva zamišljen kot plakat, ki naj spremlja velikopotezno predstavo Gledališča sester Scipion Nasice, s katerim bi kasneje gledališče skupaj z vojsko hodilo celo na gostovanja. Plakatna afera je potrdila realno moč umetnosti in ostrino skupin kolektiva Neue Slowenische Kunst. Dokumentarni film Od Kapitala do kapitala – Države v času NSK je nastajal vzporedno z razstavo Moderne galerije o skupinah, ki so se leta 1984 povezale pod imenom Neue Sloweniche Kunst, leta 1992 pa z vzpostavitvijo ambasade NSK v Moskvi napovedale ustanovitev globalne umetniške države NSK v času. Že prepoved prvega javnega dejanja skupine Laibach je napovedala umetniški fenomen, ki je oblast motil, ker je pokazal njen resnični obraz. Skozi projekte in anekdote film beleži ključne elemente zgodbe o NSK vse do Moskve. Iz ruskih sopotnikov kolektiva izzove priznanje, da se je prav v ambasadi NSK v Moskvi rodila sodobna ruska umetniška scena. Skozi dokumentarec se tako razkriva geneza sedanjega uspeha tedanjih akterjev. Paviljon države NSK v času je bil eden največjih uspehov beneškega bienala, skupina Laibach je z razprodanimi koncerti nastopala po svetu, v Severni Koreji je predrla eno najbolj monolitnih meja.
Leta 1987 je en sam plakat razjezil takratni jugoslovanski režim, sprožil plakatno afero in povzročil ukinitev ritualne štafete mladosti. Manj znano je, da je plakat skupine Novi kolektivizem, ki v osrednjem motivu citira nacistično sliko alegorije tretjega rajha iz leta 1936, oblastne organe razhudil predvsem zato, ker je uradni komisiji in celo predstavnikom vojske v njej najprej ugajal. Prav tako je malo znano, da je bil plakat sprva zamišljen kot plakat, ki naj spremlja velikopotezno predstavo Gledališča sester Scipion Nasice, s katerim bi kasneje gledališče skupaj z vojsko hodilo celo na gostovanja. Plakatna afera je potrdila realno moč umetnosti in ostrino skupin kolektiva Neue Slowenische Kunst. Dokumentarni film Od Kapitala do kapitala – Države v času NSK je nastajal vzporedno z razstavo Moderne galerije o skupinah, ki so se leta 1984 povezale pod imenom Neue Sloweniche Kunst, leta 1992 pa z vzpostavitvijo ambasade NSK v Moskvi napovedale ustanovitev globalne umetniške države NSK v času. Že prepoved prvega javnega dejanja skupine Laibach je napovedala umetniški fenomen, ki je oblast motil, ker je pokazal njen resnični obraz. Skozi projekte in anekdote film beleži ključne elemente zgodbe o NSK vse do Moskve. Iz ruskih sopotnikov kolektiva izzove priznanje, da se je prav v ambasadi NSK v Moskvi rodila sodobna ruska umetniška scena. Skozi dokumentarec se tako razkriva geneza sedanjega uspeha tedanjih akterjev. Paviljon države NSK v času je bil eden največjih uspehov beneškega bienala, skupina Laibach je z razprodanimi koncerti nastopala po svetu, v Severni Koreji je predrla eno najbolj monolitnih meja.
Več kot tisoč satelitov vsak dan posname na milijone fotografij Zemlje. Te nam omogočajo edinstven in pogosto čaroben pogled na lepoto in krhkost našega planeta ter razkrivajo skrito resnico za velikimi zgodbami. Dokumentarni film prikaže, kakšen je bil svet videti iz vesolja leta 2022 in kako je bilo to povezano z dogajanjem na njem. Ne glede na to, ali gre za človekove dejavnosti ali sile narave, lahko s temi podobami svoj planet in sebe ugledamo na povsem nov način. A YEAR FROM SPACE / Velika Britanija / 2023 / Režija: Sean Smith
Več kot tisoč satelitov vsak dan posname na milijone fotografij Zemlje. Te nam omogočajo edinstven in pogosto čaroben pogled na lepoto in krhkost našega planeta ter razkrivajo skrito resnico za velikimi zgodbami. Dokumentarni film prikaže, kakšen je bil svet videti iz vesolja leta 2022 in kako je bilo to povezano z dogajanjem na njem. Ne glede na to, ali gre za človekove dejavnosti ali sile narave, lahko s temi podobami svoj planet in sebe ugledamo na povsem nov način. A YEAR FROM SPACE / Velika Britanija / 2023 / Režija: Sean Smith
Grunge, zvrst rokovske glasbe, velja za nekakšen podaljšek panka in besa v družbi 70. let prejšnjega stoletja. Kot gibanje se je razvilo v Seattlu v ZDA in leta 1991 v le nekaj mesecih preplavilo svet. Nirvana, Pearl Jam in druge skupine so postale predstavnice generacije X. A kam je ves ta bes razmeroma hitro poniknil? GRUNGE, A STORY OF MUSIC AND RAGE / Francija / 2021 / režija: Charlotte Blum
Grunge, zvrst rokovske glasbe, velja za nekakšen podaljšek panka in besa v družbi 70. let prejšnjega stoletja. Kot gibanje se je razvilo v Seattlu v ZDA in leta 1991 v le nekaj mesecih preplavilo svet. Nirvana, Pearl Jam in druge skupine so postale predstavnice generacije X. A kam je ves ta bes razmeroma hitro poniknil? GRUNGE, A STORY OF MUSIC AND RAGE / Francija / 2021 / režija: Charlotte Blum
Francija ima zaradi svoje zemljepisne lege izjemno biotsko raznovrstnost. Več kot 200 filmskih ustvarjalcev se je odzvalo povabilu Yanna Arthus-Bertranda in posnelo povsem nove posnetke dih jemajočega rastlinskega in živalskega sveta v Franciji. Čudoviti posnetki prikazujejo več kot 400 različnih živalskih vrst in njihovo medsebojno povezanost, katere sestavni del je tudi človek, ki pa prepogosto pozablja na vez z naravo. Čas je, da se človek ponovno poveže z naravo in ohrani njeno biotsko raznovrstnost, ki jo je ogrozil s čezmernim izkoriščanjem naravnih virov, lovom, intenzivnim ribolovom in kmetijstvom, onesnaževanjem in krčenjem gozdov. VIBRANT / Francija / 2023 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
Francija ima zaradi svoje zemljepisne lege izjemno biotsko raznovrstnost. Več kot 200 filmskih ustvarjalcev se je odzvalo povabilu Yanna Arthus-Bertranda in posnelo povsem nove posnetke dih jemajočega rastlinskega in živalskega sveta v Franciji. Čudoviti posnetki prikazujejo več kot 400 različnih živalskih vrst in njihovo medsebojno povezanost, katere sestavni del je tudi človek, ki pa prepogosto pozablja na vez z naravo. Čas je, da se človek ponovno poveže z naravo in ohrani njeno biotsko raznovrstnost, ki jo je ogrozil s čezmernim izkoriščanjem naravnih virov, lovom, intenzivnim ribolovom in kmetijstvom, onesnaževanjem in krčenjem gozdov. VIBRANT / Francija / 2023 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica so z izvirnimi in likovno vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. Marlenka Stupica, njena pokojna hčerka Marija Lucija Stupica in Marlenkina vnukinja Hana Stupica so z izvirnimi in vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. V obdobju skoraj stotih let so se zamenjali številni družbeni, politični in kulturni sistemi ter koncepti. Le en princip je neranjen preživel ves ta čas in ostal enak: pripovedovanje zgodb z najbolj domišljenimi, prefinjenimi, senzibilnimi in čutnimi ilustracijami; s podobami, ki nam lahko spremenijo dojemanje sveta. Če z njimi odrastemo, smo lahko drugačni. Ohranimo otroka v sebi in odraslosti nadenemo krila. Dokumentarni film o pravljičarkah treh generacij in enega neskončnega polja domišljije, ki ga čas ne more postarati, nas pelje od Marlenkine kultne Sneguljčice, Rdeče kapice, Trnuljčice, Paličice, Zvezdnih tolarjev prek temačne Lenore, Pastirice in dimnikarja, Letečega kovčka in Svinjskega pastirja Marije Lucije do Hanine Rokavičke, Zajčkove hišice in Schönwerthovih pravljic. Vse tri generacije Stupičevih so zgradile svet, vzporeden resničnemu. Marlenka je začela slikati po vojni – v času, ko so petletke nizale rekorde, ko je bil proletarec kralj, delavka osvobojena volivka, brezrazredna družba pa cilj. V črno-beli svet je vnašala barve. V njem so preživeli kraljevske družine, prinčevi poljubi, rojenice in gradovi. Na likovni akademiji je študirala v drugi povojni generaciji, ko se je tja vpisala le peščica žensk. Tudi v času, ko je študirala njena hčerka Marija Lucija, so bile ženske na slikarstvu v manjšini. A v prvem desetletju novega tisočletja, ko se je na študij Oblikovanje vizualnih komunikacij vpisala Hana Stupica, je bilo v vse programe akademije sprejetih že več žensk kot moških. Poleg treh umetnic je v filmu prisoten tudi Gabrijel Stupica, soprog, oče in ded, predvsem pa eden najprodornejših slikarjev modernizma. Marija Lucija je od otroštva dalje stalnica v njegovem likovnem svetu, Marlenka pa jo je upodobila v Sneguljčici, Paličici in številnih deklicah, ki zaznamujejo njen pravljični svet. Film, v katerem nastopajo Marlenka in Hana Stupica in številni pričevalci, je nastal v Dokumentarnem programu RTV Slovenija, avtorica je Majda Širca.
Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica so z izvirnimi in likovno vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. Marlenka Stupica, njena pokojna hčerka Marija Lucija Stupica in Marlenkina vnukinja Hana Stupica so z izvirnimi in vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. V obdobju skoraj stotih let so se zamenjali številni družbeni, politični in kulturni sistemi ter koncepti. Le en princip je neranjen preživel ves ta čas in ostal enak: pripovedovanje zgodb z najbolj domišljenimi, prefinjenimi, senzibilnimi in čutnimi ilustracijami; s podobami, ki nam lahko spremenijo dojemanje sveta. Če z njimi odrastemo, smo lahko drugačni. Ohranimo otroka v sebi in odraslosti nadenemo krila. Dokumentarni film o pravljičarkah treh generacij in enega neskončnega polja domišljije, ki ga čas ne more postarati, nas pelje od Marlenkine kultne Sneguljčice, Rdeče kapice, Trnuljčice, Paličice, Zvezdnih tolarjev prek temačne Lenore, Pastirice in dimnikarja, Letečega kovčka in Svinjskega pastirja Marije Lucije do Hanine Rokavičke, Zajčkove hišice in Schönwerthovih pravljic. Vse tri generacije Stupičevih so zgradile svet, vzporeden resničnemu. Marlenka je začela slikati po vojni – v času, ko so petletke nizale rekorde, ko je bil proletarec kralj, delavka osvobojena volivka, brezrazredna družba pa cilj. V črno-beli svet je vnašala barve. V njem so preživeli kraljevske družine, prinčevi poljubi, rojenice in gradovi. Na likovni akademiji je študirala v drugi povojni generaciji, ko se je tja vpisala le peščica žensk. Tudi v času, ko je študirala njena hčerka Marija Lucija, so bile ženske na slikarstvu v manjšini. A v prvem desetletju novega tisočletja, ko se je na študij Oblikovanje vizualnih komunikacij vpisala Hana Stupica, je bilo v vse programe akademije sprejetih že več žensk kot moških. Poleg treh umetnic je v filmu prisoten tudi Gabrijel Stupica, soprog, oče in ded, predvsem pa eden najprodornejših slikarjev modernizma. Marija Lucija je od otroštva dalje stalnica v njegovem likovnem svetu, Marlenka pa jo je upodobila v Sneguljčici, Paličici in številnih deklicah, ki zaznamujejo njen pravljični svet. Film, v katerem nastopajo Marlenka in Hana Stupica in številni pričevalci, je nastal v Dokumentarnem programu RTV Slovenija, avtorica je Majda Širca.
2. del: V drugem delu dokumentarne oddaje o otroškem križarskem pohodu nas bo pot vodila tudi v Vatikan. Papež Inocenc III. je želel pregnati islam iz Španije, zato je križarjem ukazal, naj se podajo v boj proti muslimanom. Je bil to povod tudi za otroški križarski pohod? So se ga res udeležili samo otroci? Kronisti poročajo, da so jih starši poskušali zadržati, vendar se ti niso pustili pregovoriti, saj so neomajno zaupali v Božjo pomoč. Romanje je bilo sprva zabavno, kajti vreme je bilo lepo in imeli so dovolj hrane. Ko pa so prišli do Alp, je pot postala veliko napornejša. Kaj jih je čakalo, ko so prišli na sredozemsko obalo? Kaj se je zgodilo s peščico otrok, ki so se vrnili domov? Je piskač iz Hamelina pravljični lik ali zgodovinska osebnost? Je res s piščalko otroke zvabil iz mesta in jih ugrabil ali pa ima zgodba veliko bolj zlovešče ozadje? Je papež sprejel Nikolaja in kaj se je zgodilo z njim? THE CHILDREN'S CRUSADE / DER KREUZZUG DER KINDER / LA CROISADE DES ENFANTS / Nemčija / 2020 / Režija: Martin Papirowski
2. del: V drugem delu dokumentarne oddaje o otroškem križarskem pohodu nas bo pot vodila tudi v Vatikan. Papež Inocenc III. je želel pregnati islam iz Španije, zato je križarjem ukazal, naj se podajo v boj proti muslimanom. Je bil to povod tudi za otroški križarski pohod? So se ga res udeležili samo otroci? Kronisti poročajo, da so jih starši poskušali zadržati, vendar se ti niso pustili pregovoriti, saj so neomajno zaupali v Božjo pomoč. Romanje je bilo sprva zabavno, kajti vreme je bilo lepo in imeli so dovolj hrane. Ko pa so prišli do Alp, je pot postala veliko napornejša. Kaj jih je čakalo, ko so prišli na sredozemsko obalo? Kaj se je zgodilo s peščico otrok, ki so se vrnili domov? Je piskač iz Hamelina pravljični lik ali zgodovinska osebnost? Je res s piščalko otroke zvabil iz mesta in jih ugrabil ali pa ima zgodba veliko bolj zlovešče ozadje? Je papež sprejel Nikolaja in kaj se je zgodilo z njim? THE CHILDREN'S CRUSADE / DER KREUZZUG DER KINDER / LA CROISADE DES ENFANTS / Nemčija / 2020 / Režija: Martin Papirowski
Danes v nebotičnikih živi in dela več ljudi kot kdaj prej. Zaradi rasti prebivalstva in gospodarskega razcveta se množijo tudi ti visoki in trdni gradbeni čudeži, ki kljubujejo zakonom fizike. Toda občasno so vseeno uničeni v požarih ali potresih, zaradi pogrezanja tal. Kako varne so torej stolpnice? HIGH-RISK HIGH-RISE / ZDA / 2021 / Režija: Larry Klein
Danes v nebotičnikih živi in dela več ljudi kot kdaj prej. Zaradi rasti prebivalstva in gospodarskega razcveta se množijo tudi ti visoki in trdni gradbeni čudeži, ki kljubujejo zakonom fizike. Toda občasno so vseeno uničeni v požarih ali potresih, zaradi pogrezanja tal. Kako varne so torej stolpnice? HIGH-RISK HIGH-RISE / ZDA / 2021 / Režija: Larry Klein
Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko. 1. del: Angkor Vat Kmersko svetišče Angkor Vat, ki stoji sredi pragozda v Kambodži, je največja verska zgradba na svetu. Zgradili so ga v 12. stoletju in se še danes osupljivo dobro upira zobu časa. Oddaja razkriva skrivnosti njegovih graditeljev, ki so veličastni spomenik postavili v manj kot 40 letih, seveda brez sodobnih gradbenih pripomočkov. Kako so na gradbišče pripeljali več ton težke kamnite bloke? In kako so jih tako natančno zložili drugega na drugega, da mednje ne moremo vtakniti niti kreditne kartice? Arheologi so v džungli odkrili tudi sledi velemesta, ki je imelo skoraj milijon prebivalcev in je bilo v tistem času največje na svetu. ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / Režija: Marina Boyenval
Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko. 1. del: Angkor Vat Kmersko svetišče Angkor Vat, ki stoji sredi pragozda v Kambodži, je največja verska zgradba na svetu. Zgradili so ga v 12. stoletju in se še danes osupljivo dobro upira zobu časa. Oddaja razkriva skrivnosti njegovih graditeljev, ki so veličastni spomenik postavili v manj kot 40 letih, seveda brez sodobnih gradbenih pripomočkov. Kako so na gradbišče pripeljali več ton težke kamnite bloke? In kako so jih tako natančno zložili drugega na drugega, da mednje ne moremo vtakniti niti kreditne kartice? Arheologi so v džungli odkrili tudi sledi velemesta, ki je imelo skoraj milijon prebivalcev in je bilo v tistem času največje na svetu. ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / Režija: Marina Boyenval
So upi tekmovalnega športa, bodoči vrhunski telovadci, plavalci, umetnostni drsalci, hokejisti, tenisači, nogometaši ... A družbeni sistem, ki je pogosto usmerjen le v zmagovanje, v zameno za vrhunske dosežke žrtvuje njihovo otroštvo. Otroci, stari komaj 10 let, trpijo za ponavljajočimi se poškodbami, izgorelostjo ali motnjami hranjenja. Kljub začetnemu protestu proti strogemu režimu vadbe v državah nekdanjega vzhodnega bloka pred približno štiridesetimi leti danes zahodni svet izkorišča pomanjkanje posebne pravne zaščite otrok v športu in sramotne pretekle prakse ne le ohranja, temveč jih celo nadgrajuje. Dokumentarna oddaja razkriva te nečloveške metode športnega treninga na račun zdravja in življenja otrok. BROKEN KIDS, THE UNTOLD STORY OF YOUNG ATHLETES / FUTURS CHAMPIONS, LE PRIX DE LA GLOIRE / Francija / 2024 / Režija: Pierre-Emmanuel Luneau-Daurignac
So upi tekmovalnega športa, bodoči vrhunski telovadci, plavalci, umetnostni drsalci, hokejisti, tenisači, nogometaši ... A družbeni sistem, ki je pogosto usmerjen le v zmagovanje, v zameno za vrhunske dosežke žrtvuje njihovo otroštvo. Otroci, stari komaj 10 let, trpijo za ponavljajočimi se poškodbami, izgorelostjo ali motnjami hranjenja. Kljub začetnemu protestu proti strogemu režimu vadbe v državah nekdanjega vzhodnega bloka pred približno štiridesetimi leti danes zahodni svet izkorišča pomanjkanje posebne pravne zaščite otrok v športu in sramotne pretekle prakse ne le ohranja, temveč jih celo nadgrajuje. Dokumentarna oddaja razkriva te nečloveške metode športnega treninga na račun zdravja in življenja otrok. BROKEN KIDS, THE UNTOLD STORY OF YOUNG ATHLETES / FUTURS CHAMPIONS, LE PRIX DE LA GLOIRE / Francija / 2024 / Režija: Pierre-Emmanuel Luneau-Daurignac
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos pripravile že tretjo dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti in podnebnih sprememb, ki ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Današnji svet namreč plačuje ceno za slabo ravnanje z okoljem, ki je trajalo več generacij. Zaradi podnebne krize in uničevanja okolja se je število prostoživečih živali od leta 1970 zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da usoda teh živalskih vrst še ni zapečatena. K ublažitvi podnebne krize lahko pripomore prav vsakdo. Zato so se snemalne ekipe podale na snemanje v različne evropske države, da bi pokazale, kako se lahko spoprimemo s podnebno krizo in kako pomembno je, da pomagamo vsi, tudi z morda majhnimi dejanji. Zato upamo, da bosta obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi ter kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče za več kot 260 vrst ptic selivk. Spoznali bomo zavzete znanstvenike in biologe, ki se trudijo rešiti posamezne vrste pred izumrtjem. Na Škotskem v ujetništvu vzgajajo divjo mačko, ki jo bodo izpustili v divjino. Na Irskem prav tako v ujetništvu vzgajajo potočno bisernico. Naučili se bomo, kako človeški posegi v naravo vplivajo na druga bitja. Na Nizozemskem so pokazali, kako zakisljevanje vpliva na morski plankton. V Švici pa, kako zaradi umetnih gnojil izginjajo travniške rastline in živali. Krajša različica: Narava v Evropi je v nevarnosti. Živa bitja izginjajo. Naravna okolja uničujemo. Vendar ni še vse zamujeno in z malo pomoči si naša narava lahko opomore. V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi in kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče, ki ga uporablja prek 260 vrst ptic selivk.
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos pripravile že tretjo dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti in podnebnih sprememb, ki ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Današnji svet namreč plačuje ceno za slabo ravnanje z okoljem, ki je trajalo več generacij. Zaradi podnebne krize in uničevanja okolja se je število prostoživečih živali od leta 1970 zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da usoda teh živalskih vrst še ni zapečatena. K ublažitvi podnebne krize lahko pripomore prav vsakdo. Zato so se snemalne ekipe podale na snemanje v različne evropske države, da bi pokazale, kako se lahko spoprimemo s podnebno krizo in kako pomembno je, da pomagamo vsi, tudi z morda majhnimi dejanji. Zato upamo, da bosta obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi ter kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče za več kot 260 vrst ptic selivk. Spoznali bomo zavzete znanstvenike in biologe, ki se trudijo rešiti posamezne vrste pred izumrtjem. Na Škotskem v ujetništvu vzgajajo divjo mačko, ki jo bodo izpustili v divjino. Na Irskem prav tako v ujetništvu vzgajajo potočno bisernico. Naučili se bomo, kako človeški posegi v naravo vplivajo na druga bitja. Na Nizozemskem so pokazali, kako zakisljevanje vpliva na morski plankton. V Švici pa, kako zaradi umetnih gnojil izginjajo travniške rastline in živali. Krajša različica: Narava v Evropi je v nevarnosti. Živa bitja izginjajo. Naravna okolja uničujemo. Vendar ni še vse zamujeno in z malo pomoči si naša narava lahko opomore. V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi in kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče, ki ga uporablja prek 260 vrst ptic selivk.
V televizijski oddaji "Judje dolin-Bardo" lahko spoznamo zgodovino vasi Bardo v videmski pokrajini (Lusevera), središča Terskih dolin, ter domače narečje, ki prepaja tiste doline ter njihove ljudi. Oddaja daje velik poudarek tudi na Center za kulturne raziskave in Etnografski muzej, ki s svojo bogato zbirko še danes - pol stoletja po svojem odprtju - glasno priča o materialni dediščini in snovni kulturi tega prostora. Realizacija Video pro.
V televizijski oddaji "Judje dolin-Bardo" lahko spoznamo zgodovino vasi Bardo v videmski pokrajini (Lusevera), središča Terskih dolin, ter domače narečje, ki prepaja tiste doline ter njihove ljudi. Oddaja daje velik poudarek tudi na Center za kulturne raziskave in Etnografski muzej, ki s svojo bogato zbirko še danes - pol stoletja po svojem odprtju - glasno priča o materialni dediščini in snovni kulturi tega prostora. Realizacija Video pro.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Ob 100-obletnici Narodne galerije v Ljubljani je nastal film o simbolnem pomenu naše osrednje galerije nekoč in danes. Spoznali bomo razmere ob ustanovitvi akropole slovenskih lepih umetnosti in najvišje umetnostne ustanove naroda, kot so jo poimenovali ustanovitelji, in jih primerjali z drugimi evropskimi narodi in njihovo muzejsko tradicijo. V filmski pripovedi predstavljamo današnjo zbirko, dogodke, poklice in delo z obiskovalci v Narodni galeriji, obiskali pa smo tudi Prago ter iskali povezave med našo in češko Narodno galerijo. Naslov dokumentarnega filma Razkošje lepega je povezan z zakoncema Malešič iz Kamnika, ki nas bosta, kot člana Društva prijateljev Narodne galerije in navdušenca nad lepim, popeljala v svet umetnosti prek svoje življenjske zgodbe in spominov. Film je nastal po scenaristični predlogi Andreja Dobleharja in v režiji Aleša Žemlje. Direktor fotografije je bil Bernard Perme.
Ob 100-obletnici Narodne galerije v Ljubljani je nastal film o simbolnem pomenu naše osrednje galerije nekoč in danes. Spoznali bomo razmere ob ustanovitvi akropole slovenskih lepih umetnosti in najvišje umetnostne ustanove naroda, kot so jo poimenovali ustanovitelji, in jih primerjali z drugimi evropskimi narodi in njihovo muzejsko tradicijo. V filmski pripovedi predstavljamo današnjo zbirko, dogodke, poklice in delo z obiskovalci v Narodni galeriji, obiskali pa smo tudi Prago ter iskali povezave med našo in češko Narodno galerijo. Naslov dokumentarnega filma Razkošje lepega je povezan z zakoncema Malešič iz Kamnika, ki nas bosta, kot člana Društva prijateljev Narodne galerije in navdušenca nad lepim, popeljala v svet umetnosti prek svoje življenjske zgodbe in spominov. Film je nastal po scenaristični predlogi Andreja Dobleharja in v režiji Aleša Žemlje. Direktor fotografije je bil Bernard Perme.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Prekmurje je pregovorno najbolj raven del Slovenije, a Goričko je geografska izjema sredi velike Panonske nižine. Blago nagubano goričko gričevje vpliva na navade , način življenja in gospodarstvo. Film prikazuje ljudi, njihov način življenja in prelepo pokrajino Goričkega, ki jo mnogi primerjajo z italijansko Toskano. Goričko odkrivajo tudi drugi prebivalci Slovenije, ki so si tam ustvarili dom in okolje za svoje delo.
Prekmurje je pregovorno najbolj raven del Slovenije, a Goričko je geografska izjema sredi velike Panonske nižine. Blago nagubano goričko gričevje vpliva na navade , način življenja in gospodarstvo. Film prikazuje ljudi, njihov način življenja in prelepo pokrajino Goričkega, ki jo mnogi primerjajo z italijansko Toskano. Goričko odkrivajo tudi drugi prebivalci Slovenije, ki so si tam ustvarili dom in okolje za svoje delo.
Glasbeno-dokumentarni film v vizualno razgibanem slogu z dinamično režijo in montažo spremlja delo hornista Andreja Žusta, edinega Slovenca, člana slovitih Berlinskih filharmonikov. Od vaje do koncerta kamera občuteno spremlja Žusta na njegovi zahtevni glasbeni poti in poda gledalcu poseben vpogled v eno najbolj cenjenih kulturnih ustanov na svetu – Berlinsko filharmonijo. Film je nastal v produkciji Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija s podporo Slovenskega kulturnega centra Berlin. Idejna zasnova in urednik oddaje Daniel Celarec, scenarista Daniel Celarec in Jože Baša, montažer Marko Hočevar, režiser in direktor fotografije Jože Baša. V filmu o Andreju Žustu spregovorijo njegovi orkestrski kolegi (Sarah Willis, Stefan Dohr, Knut Weber), žena Brina Kafol Žust, Žustov nekdanji profesor Boštjan Lipovšek ter Gregor Jagodič, vodja Slovenskega kulturnega centra Berlin.
Glasbeno-dokumentarni film v vizualno razgibanem slogu z dinamično režijo in montažo spremlja delo hornista Andreja Žusta, edinega Slovenca, člana slovitih Berlinskih filharmonikov. Od vaje do koncerta kamera občuteno spremlja Žusta na njegovi zahtevni glasbeni poti in poda gledalcu poseben vpogled v eno najbolj cenjenih kulturnih ustanov na svetu – Berlinsko filharmonijo. Film je nastal v produkciji Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija s podporo Slovenskega kulturnega centra Berlin. Idejna zasnova in urednik oddaje Daniel Celarec, scenarista Daniel Celarec in Jože Baša, montažer Marko Hočevar, režiser in direktor fotografije Jože Baša. V filmu o Andreju Žustu spregovorijo njegovi orkestrski kolegi (Sarah Willis, Stefan Dohr, Knut Weber), žena Brina Kafol Žust, Žustov nekdanji profesor Boštjan Lipovšek ter Gregor Jagodič, vodja Slovenskega kulturnega centra Berlin.