Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po Andaluziji z Michaelom Portillom
Jug Španije je kulturološko najbolj raznovrsten. Preplet muslimanskih in krščanskih vplivov se kaže v načinu življenja, hrani, plesu, umetnosti in arhitekturi. Andaluzijci so vročekrvni in strastni. Obožujejo flamenko in bikoborbe. Živijo z naravo in od nje. Michael Portillo je tri mesece potoval po pokrajini in odkrival zanimive ljudi, običaje in mesta: Granado, Malago, Cordobo, Huelvo, Cadiz in Sevillo, ki je njegov drugi dom. 1. del: Granada – dragulj Andaluzije V prvem delu Michael obišče Granado, ki leži ob vznožju gorovja Sierra Nevada. To mesto mu je še posebej pri srcu, ker v njem stoji trdnjava in palača Alhambra, v kateri je imel enega zadnjih pogovorov z očetom Špancem, ki se je moral pred državljansko vojno zateči v Veliko Britanijo. Michael se poda na vedno živahno tržnico, pokusi značilne jedi, nato pa obišče najstarejšo keramično delavnico, ki deluje že od mavrskih časov. Zvečer odide v romsko četrt Sacromonte in si v jami ogleda predstavo flamenka. Čisto na koncu se sreča z nečakinjo Federica Garcíe Lorce, enega najpomembnejših španskih pesnikov in dramatikov. PORTILLO'S ANDALUCIA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Robin Leach
Jug Španije je kulturološko najbolj raznovrsten. Preplet muslimanskih in krščanskih vplivov se kaže v načinu življenja, hrani, plesu, umetnosti in arhitekturi. Andaluzijci so vročekrvni in strastni. Obožujejo flamenko in bikoborbe. Živijo z naravo in od nje. Michael Portillo je tri mesece potoval po pokrajini in odkrival zanimive ljudi, običaje in mesta: Granado, Malago, Cordobo, Huelvo, Cadiz in Sevillo, ki je njegov drugi dom. 1. del: Granada – dragulj Andaluzije V prvem delu Michael obišče Granado, ki leži ob vznožju gorovja Sierra Nevada. To mesto mu je še posebej pri srcu, ker v njem stoji trdnjava in palača Alhambra, v kateri je imel enega zadnjih pogovorov z očetom Špancem, ki se je moral pred državljansko vojno zateči v Veliko Britanijo. Michael se poda na vedno živahno tržnico, pokusi značilne jedi, nato pa obišče najstarejšo keramično delavnico, ki deluje že od mavrskih časov. Zvečer odide v romsko četrt Sacromonte in si v jami ogleda predstavo flamenka. Čisto na koncu se sreča z nečakinjo Federica Garcíe Lorce, enega najpomembnejših španskih pesnikov in dramatikov. PORTILLO'S ANDALUCIA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Robin Leach
Novembra 2018 je po svetu zakrožila novica, da je na otočku v Indijskem oceanu v skrivnostnih okoliščinah umrl 27-letni Američan. Tam živijo Sentinelci, najbolj od preostalega sveta odrezano pleme na Zemlji. Nihče ne pozna njihovega jezika in zgodovine. John Chau, evangeličanski kristjan, je mislil, da jih bo lahko spreobrnil v krščansko vero. Na to poslanstvo se je skrivaj pripravljal že od svojega 17. leta. Dokumentarna oddaja, v kateri se prepletata raziskovalno novinarstvo in zgodovina, pripoveduje neverjetno zgodbo o mladem pustolovcu in žalostni usodi andamanskih plemen. THE LAST TRIBE / Francija / 2022 / Režija: Camille Le Pomellec
Novembra 2018 je po svetu zakrožila novica, da je na otočku v Indijskem oceanu v skrivnostnih okoliščinah umrl 27-letni Američan. Tam živijo Sentinelci, najbolj od preostalega sveta odrezano pleme na Zemlji. Nihče ne pozna njihovega jezika in zgodovine. John Chau, evangeličanski kristjan, je mislil, da jih bo lahko spreobrnil v krščansko vero. Na to poslanstvo se je skrivaj pripravljal že od svojega 17. leta. Dokumentarna oddaja, v kateri se prepletata raziskovalno novinarstvo in zgodovina, pripoveduje neverjetno zgodbo o mladem pustolovcu in žalostni usodi andamanskih plemen. THE LAST TRIBE / Francija / 2022 / Režija: Camille Le Pomellec
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se tokrat odpravi na popotovanje po eni najnevarnejših držav na svetu. Ob omembi Iraka večina ljudi pomisli na vojne in spopade, na tridesetletno vladavino Sadama Huseina in poznejši razmah Islamske države. Vendar je Irak veliko več kot to, ugotavlja Palin med potjo, ki ne teče vedno gladko, saj njegovo ekipo pogosto ustavljajo na nadzornih točkah. Kljub temu mu uspe slediti reki Tigris vse od izvira v Turčiji do izliva v Perzijski zaliv na jugu Iraka, spotoma pa odkriva pokrajino, kjer je pred 6000 leti vzniknila ena najstarejših civilizacij na svetu. 3. del V zadnjem delu potovanja po Iraku Michael Palin najprej obišče eno od bagdadskih šol, nato pa se odpravi na ogled starodavnega Babilona. Nad mestom se dviga ena najrazkošnejših palač nekdanjega diktatorja Sadama Huseina. V pokrajini, ki jo namakata reki Evfrat in Tigris, se raztezajo obširna močvirja, ki prav nič ne spominjajo na preostali, puščavski del Iraka. Palin se z nočnim vlakom odpelje v Nasirijo in v bližini obišče 4000 let staro svetišče, slavni zigurat pri Uru Kaldejcev. 1500 kilometrov dolgo potovanje se konča na obali Perzijskega zaliva. Tu iraška vlada gradi ogromno tovorno pristanišče, ki naj bi z gradnjo novih cest in železniških prog spodbudilo gospodarski razvoj države. MICHAEL PALIN: INTO IRAQ / Velika Britanija / 2022 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se tokrat odpravi na popotovanje po eni najnevarnejših držav na svetu. Ob omembi Iraka večina ljudi pomisli na vojne in spopade, na tridesetletno vladavino Sadama Huseina in poznejši razmah Islamske države. Vendar je Irak veliko več kot to, ugotavlja Palin med potjo, ki ne teče vedno gladko, saj njegovo ekipo pogosto ustavljajo na nadzornih točkah. Kljub temu mu uspe slediti reki Tigris vse od izvira v Turčiji do izliva v Perzijski zaliv na jugu Iraka, spotoma pa odkriva pokrajino, kjer je pred 6000 leti vzniknila ena najstarejših civilizacij na svetu. 3. del V zadnjem delu potovanja po Iraku Michael Palin najprej obišče eno od bagdadskih šol, nato pa se odpravi na ogled starodavnega Babilona. Nad mestom se dviga ena najrazkošnejših palač nekdanjega diktatorja Sadama Huseina. V pokrajini, ki jo namakata reki Evfrat in Tigris, se raztezajo obširna močvirja, ki prav nič ne spominjajo na preostali, puščavski del Iraka. Palin se z nočnim vlakom odpelje v Nasirijo in v bližini obišče 4000 let staro svetišče, slavni zigurat pri Uru Kaldejcev. 1500 kilometrov dolgo potovanje se konča na obali Perzijskega zaliva. Tu iraška vlada gradi ogromno tovorno pristanišče, ki naj bi z gradnjo novih cest in železniških prog spodbudilo gospodarski razvoj države. MICHAEL PALIN: INTO IRAQ / Velika Britanija / 2022 / Režija: Neil Ferguson
Portugalski morjeplovec Ferdinand Magellan je 20. septembra 1519 v službi španskega kralja Karla V. kot generalni kapitan flote petih ladij odplul iz Seville proti Molukom v Tihem oceanu, saj je bil trdno prepričan, da je mogoče do Dišavnih otokov, kakor so jih takrat imenovali, pripluti tudi iz zahodne smeri. V dokumentarni oddaji poznavalci tega zgodovinskega obdobja pojasnjujejo, s kakšnimi izzivi se je na svojem velikem popotovanju spoprijemal slavni pomorščak, ki si je zastavil cilj, da se bodo njegove ladje v Španijo vrnile s polnimi podpalubji dragocenih začimb. A pot okoli sveta je 6. septembra 1522, pred 500 leti torej, sklenila le ena ladja. L'INCROYABLE PÉRIPLE DE MAGELLAN / Francija / 2022 / Režija: Francois de Riberolles
Portugalski morjeplovec Ferdinand Magellan je 20. septembra 1519 v službi španskega kralja Karla V. kot generalni kapitan flote petih ladij odplul iz Seville proti Molukom v Tihem oceanu, saj je bil trdno prepričan, da je mogoče do Dišavnih otokov, kakor so jih takrat imenovali, pripluti tudi iz zahodne smeri. V dokumentarni oddaji poznavalci tega zgodovinskega obdobja pojasnjujejo, s kakšnimi izzivi se je na svojem velikem popotovanju spoprijemal slavni pomorščak, ki si je zastavil cilj, da se bodo njegove ladje v Španijo vrnile s polnimi podpalubji dragocenih začimb. A pot okoli sveta je 6. septembra 1522, pred 500 leti torej, sklenila le ena ladja. L'INCROYABLE PÉRIPLE DE MAGELLAN / Francija / 2022 / Režija: Francois de Riberolles
Titanik se je v zgodovino zapisal kot najslavnejši čezoceanski parnik na svetu, njegov brodolom pa velja za eno najhujših nesreč v sodobni zgodovini. O tragični usodi Titanika in njegovih potnikov pripovedujejo številne knjige in filmi, veliko manj znana pa je zgodba o pustolovščinah pionirjev, ki so hoteli potnikom ponuditi ladje, kakršnih človeške roke dotlej še niso zgradile. V dokumentarni oddaji poznavalci te veličastne ladje razkrijejo marsikatero doslej neznano podrobnost Titanikove zgodbe, tridimenzionalne animacije in digitalno oživljene fotografije pa gledalca popeljejo v osrčje ladjedelnice, kjer so več let gradili to plavajočo palačo. TITANIC, GENESIS OF A GIANT / TITANIC, ANATOMIE D'UN GÉANT / Francija / 2022 / Režija: Nicolas Brénéol
Titanik se je v zgodovino zapisal kot najslavnejši čezoceanski parnik na svetu, njegov brodolom pa velja za eno najhujših nesreč v sodobni zgodovini. O tragični usodi Titanika in njegovih potnikov pripovedujejo številne knjige in filmi, veliko manj znana pa je zgodba o pustolovščinah pionirjev, ki so hoteli potnikom ponuditi ladje, kakršnih človeške roke dotlej še niso zgradile. V dokumentarni oddaji poznavalci te veličastne ladje razkrijejo marsikatero doslej neznano podrobnost Titanikove zgodbe, tridimenzionalne animacije in digitalno oživljene fotografije pa gledalca popeljejo v osrčje ladjedelnice, kjer so več let gradili to plavajočo palačo. TITANIC, GENESIS OF A GIANT / TITANIC, ANATOMIE D'UN GÉANT / Francija / 2022 / Režija: Nicolas Brénéol
Dokumentarna oddaja Hčere Svete dežele prikazuje življenje otrok in mladostnikov sredi vojne med Palestinci in Izraelci. Na Zahodnem bregu so vsak dan priče sovraštvu, nasilju, zračnim napadom, vojaškim vpadom in pogrebom. Režiser Marcel Mettelsiefen je po napadu 7. oktobra 2023 več mesecev spremljal ter snemal judovsko in palestinsko družino. Džana je desetletna deklica, ki z družino živi v begunskem taborišču v Dženinu, kjer je središče palestinskih oboroženih skupin. Na tem gosto poseljenem območju živijo civilisti skupaj z oboroženimi borci. Džana je vsak dan priča uničenju, napadom iz zraka in streljanju. Ves čas živi v strahu. Šestnajstletna Renana živi v nezakoniti judovski naselbini Havat Gilad na Zahodnem bregu. Njenega očeta, ki je bil rabin, so ubili palestinski uporniki. Njegova smrt jo je močno zaznamovala in spremenila. Zdi se ji, da mora z orožjem braniti svojo deželo, kar pa zelo skrbi njeno mamo … STATE OF RAGE / Španija / 2024 / Režija: Marcel Mettelsiefen
Dokumentarna oddaja Hčere Svete dežele prikazuje življenje otrok in mladostnikov sredi vojne med Palestinci in Izraelci. Na Zahodnem bregu so vsak dan priče sovraštvu, nasilju, zračnim napadom, vojaškim vpadom in pogrebom. Režiser Marcel Mettelsiefen je po napadu 7. oktobra 2023 več mesecev spremljal ter snemal judovsko in palestinsko družino. Džana je desetletna deklica, ki z družino živi v begunskem taborišču v Dženinu, kjer je središče palestinskih oboroženih skupin. Na tem gosto poseljenem območju živijo civilisti skupaj z oboroženimi borci. Džana je vsak dan priča uničenju, napadom iz zraka in streljanju. Ves čas živi v strahu. Šestnajstletna Renana živi v nezakoniti judovski naselbini Havat Gilad na Zahodnem bregu. Njenega očeta, ki je bil rabin, so ubili palestinski uporniki. Njegova smrt jo je močno zaznamovala in spremenila. Zdi se ji, da mora z orožjem braniti svojo deželo, kar pa zelo skrbi njeno mamo … STATE OF RAGE / Španija / 2024 / Režija: Marcel Mettelsiefen
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 3. del: Akropola, Periklejeva mojstrovina Tretji del dokumentarne serije Čudesa Evrope nas popelje 2500 let nazaj, v čas gradnje znamenitih templjev na atenski Akropoli, simbolu zlate dobe antične Grčije. Oddaja razkriva, kako so politične spletke, vojne in korupcija ovirale uresničevanje življenjskih sanj slovitega atenskega generala in voditelja Perikleja, ki si je zastavil velikopotezni projekt pozidave svetega griča v zibelki demokracije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Christophe Widemann
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 3. del: Akropola, Periklejeva mojstrovina Tretji del dokumentarne serije Čudesa Evrope nas popelje 2500 let nazaj, v čas gradnje znamenitih templjev na atenski Akropoli, simbolu zlate dobe antične Grčije. Oddaja razkriva, kako so politične spletke, vojne in korupcija ovirale uresničevanje življenjskih sanj slovitega atenskega generala in voditelja Perikleja, ki si je zastavil velikopotezni projekt pozidave svetega griča v zibelki demokracije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Christophe Widemann
Sinéad O'Shea se vrne v rojstni kraj Navan na Irskem in skozi pričevanja preživelih skuša odkriti, zakaj so ljudje dopuščali nezaslišane zlorabe tistih, ki so bili v družbi najšibkejši in najranljivejši. Katoliška cerkev je na Irskem do nedavnega imela skoraj popoln nadzor nad državo. Veljalo je nenapisano pravilo, da se o sebi ne sme govoriti, zato je moral tudi odpor potekati po tihem. Vsi, ki so se upali javno spregovoriti o nasilju, so bili izobčeni. Skozi tragične zgodbe žrtev, ki so preživele telesne kazni in druge grozote v materinskih domovih in šolah, spoznavamo odnose med ljudmi in hierarhijo v irski družbi. PRAY FOR OUR SINNERS / Irska / 2022 / Režija: Sinéad O'Shea
Sinéad O'Shea se vrne v rojstni kraj Navan na Irskem in skozi pričevanja preživelih skuša odkriti, zakaj so ljudje dopuščali nezaslišane zlorabe tistih, ki so bili v družbi najšibkejši in najranljivejši. Katoliška cerkev je na Irskem do nedavnega imela skoraj popoln nadzor nad državo. Veljalo je nenapisano pravilo, da se o sebi ne sme govoriti, zato je moral tudi odpor potekati po tihem. Vsi, ki so se upali javno spregovoriti o nasilju, so bili izobčeni. Skozi tragične zgodbe žrtev, ki so preživele telesne kazni in druge grozote v materinskih domovih in šolah, spoznavamo odnose med ljudmi in hierarhijo v irski družbi. PRAY FOR OUR SINNERS / Irska / 2022 / Režija: Sinéad O'Shea
3. del: Po 16-urnem merjenju moči je osem teroristov Črnega septembra in devet izraelskih talcev zapustilo olimpijsko vas. Poskus osvoboditve 234 palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov je spodletel, Lutif Isa Afif pa je nameraval zapustiti Nemčijo. Sledil je tragični razplet v vojaškem oporišču Fürstenfeldbruck. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov
3. del: Po 16-urnem merjenju moči je osem teroristov Črnega septembra in devet izraelskih talcev zapustilo olimpijsko vas. Poskus osvoboditve 234 palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov je spodletel, Lutif Isa Afif pa je nameraval zapustiti Nemčijo. Sledil je tragični razplet v vojaškem oporišču Fürstenfeldbruck. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov
Vročinski valovi so zadnje čase vse pogostejši, daljši in bolj vroči – tudi v Evropi. Še posebej prizadeta so urbana središča, ki pogosto postanejo toplotni otoki z nevzdržno visokimi temperaturami, ki bi v prihodnosti lahko dosegle 50 °C. Vročinski valovi povzročajo težave poljedelcem, nevarno pa se dvigujejo tudi temperature Sredozemskega morja. Dokumentarna oddaja prikazuje, kako vročinski valovi nastanejo, kako že zdaj vplivajo na naša življenja in kaj bomo morali še storiti, da se bomo v prihodnosti prilagodili njihovim posledicam. HEAT WAVES / EUROPA GLÜHT - WIE HITZEWELLEN UNSER LEBEN VERÄNDERN / L'EUROPE EN SURCHAUFFE - VIVRE AVEC LES CANICULES / Nemčija / 2024 / Režija: Mike Plitt
Vročinski valovi so zadnje čase vse pogostejši, daljši in bolj vroči – tudi v Evropi. Še posebej prizadeta so urbana središča, ki pogosto postanejo toplotni otoki z nevzdržno visokimi temperaturami, ki bi v prihodnosti lahko dosegle 50 °C. Vročinski valovi povzročajo težave poljedelcem, nevarno pa se dvigujejo tudi temperature Sredozemskega morja. Dokumentarna oddaja prikazuje, kako vročinski valovi nastanejo, kako že zdaj vplivajo na naša življenja in kaj bomo morali še storiti, da se bomo v prihodnosti prilagodili njihovim posledicam. HEAT WAVES / EUROPA GLÜHT - WIE HITZEWELLEN UNSER LEBEN VERÄNDERN / L'EUROPE EN SURCHAUFFE - VIVRE AVEC LES CANICULES / Nemčija / 2024 / Režija: Mike Plitt
Kjerkoli se pojavi človek, za njim ostanejo smeti. Tako je bilo v kameni dobi in je še danes. Kamenodobni človek je za sabo puščal ostanke kosti in prvih kamnitih orodij. Živel je sredi odpadkov, ki jih je proizvajal, toda ko je odšel naprej, jih je vase znova vsrkala narava. Šele s trajno naselitvijo in pojavom mest je postalo jasno, da se utegnejo človekovi odpadki sprevreči v težavo. Prav boj z odpadki je tlakoval pot novim izumom, denimo kanalizaciji in ne nazadnje avtomobilu, ki je zamenjal konjsko vprego. Toda če so družbe pred nami skušale živeti z odpadki tako, da so jih ponovno uporabile, se vedno bolj zdi, da naša družba od izuma plastike živi le še za to, da troši in zasipa planet s smetmi. Smeti svojih prednikov občudujemo v muzejih, naše pa so vidne v naravi tudi na najodročnejših kotičkih planeta. THE HISTORY OF TRASH / DER MENSCH UND SEIN MÜLL - EINE GESCHICHTE DES WEGWERFENS / Nemčija / 2022 / Režija: Dorothea Nölle
Kjerkoli se pojavi človek, za njim ostanejo smeti. Tako je bilo v kameni dobi in je še danes. Kamenodobni človek je za sabo puščal ostanke kosti in prvih kamnitih orodij. Živel je sredi odpadkov, ki jih je proizvajal, toda ko je odšel naprej, jih je vase znova vsrkala narava. Šele s trajno naselitvijo in pojavom mest je postalo jasno, da se utegnejo človekovi odpadki sprevreči v težavo. Prav boj z odpadki je tlakoval pot novim izumom, denimo kanalizaciji in ne nazadnje avtomobilu, ki je zamenjal konjsko vprego. Toda če so družbe pred nami skušale živeti z odpadki tako, da so jih ponovno uporabile, se vedno bolj zdi, da naša družba od izuma plastike živi le še za to, da troši in zasipa planet s smetmi. Smeti svojih prednikov občudujemo v muzejih, naše pa so vidne v naravi tudi na najodročnejših kotičkih planeta. THE HISTORY OF TRASH / DER MENSCH UND SEIN MÜLL - EINE GESCHICHTE DES WEGWERFENS / Nemčija / 2022 / Režija: Dorothea Nölle
Celibat duhovnikov: kalvarija katoliške cerkve
Bi morala Katoliška cerkev ukiniti celibat duhovnikov, da bi ohranila enotnost in si zagotovila svetlo prihodnost? Sodeč po vatikanskih statistikah kar 80 odstotkov tistih, ki zapustijo duhovniški stan, to stori, da bi se lahko poročili in imeli otroke. Ustvarjalci dokumentarne serije v dveh delih so se v nekaterih evropskih, afriških in severnoameriških državah pogovarjali s številnimi duhovniki, teologi in škofi, ki so izrazili strah pred vse večjim razkolom znotraj Katoliške cerkve, pa tudi željo, da bi Vatikan celibat naposled vendarle odpravil. CELIBACY OF PRIESTS / Francija / 2022 / Režija: Remi Benichou, Eric Colomer
Bi morala Katoliška cerkev ukiniti celibat duhovnikov, da bi ohranila enotnost in si zagotovila svetlo prihodnost? Sodeč po vatikanskih statistikah kar 80 odstotkov tistih, ki zapustijo duhovniški stan, to stori, da bi se lahko poročili in imeli otroke. Ustvarjalci dokumentarne serije v dveh delih so se v nekaterih evropskih, afriških in severnoameriških državah pogovarjali s številnimi duhovniki, teologi in škofi, ki so izrazili strah pred vse večjim razkolom znotraj Katoliške cerkve, pa tudi željo, da bi Vatikan celibat naposled vendarle odpravil. CELIBACY OF PRIESTS / Francija / 2022 / Režija: Remi Benichou, Eric Colomer
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se tokrat odpravi na popotovanje po eni najnevarnejših držav na svetu. Ob omembi Iraka večina ljudi pomisli na vojne in spopade, na tridesetletno vladavino Sadama Huseina in poznejši razmah Islamske države. Vendar je Irak veliko več kot to, ugotavlja Palin med potjo, ki ne teče vedno gladko, saj njegovo ekipo pogosto ustavljajo na nadzornih točkah. Kljub temu mu uspe slediti reki Tigris vse od izvira v Turčiji do izliva v Perzijski zaliv na jugu Iraka, spotoma pa odkriva pokrajino, kjer je pred 6000 leti vzniknila ena najstarejših civilizacij na svetu. 2. del Med potjo proti osrednjemu in južnemu Iraku postaja pokrajina vse bolj puščavska. Prva postaja je Tikrit, rojstno mesto Sadama Huseina, znano tudi po nahajališčih nafte, ki so jih pred sto leti tu odkrili britanski kolonizatorji. Iraško gospodarstvo je še danes popolnoma odvisno od nafte. Vendar prihodek, ki ga ta prinaša, hitro izpuhti, saj več kot polovico prebivalstva zaposluje država, korupcija pa je močno razširjena. Michael Palin je še posebej navdušen nad obiskom Bagdada, kjer si privošči plovbo po Tigrisu, v Samari pa se povzpne na več kot 50 metrov visok minaret, in to po zunanjem stopnišču brez ograje … MICHAEL PALIN: INTO IRAQ / Velika Britanija / 2022 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se tokrat odpravi na popotovanje po eni najnevarnejših držav na svetu. Ob omembi Iraka večina ljudi pomisli na vojne in spopade, na tridesetletno vladavino Sadama Huseina in poznejši razmah Islamske države. Vendar je Irak veliko več kot to, ugotavlja Palin med potjo, ki ne teče vedno gladko, saj njegovo ekipo pogosto ustavljajo na nadzornih točkah. Kljub temu mu uspe slediti reki Tigris vse od izvira v Turčiji do izliva v Perzijski zaliv na jugu Iraka, spotoma pa odkriva pokrajino, kjer je pred 6000 leti vzniknila ena najstarejših civilizacij na svetu. 2. del Med potjo proti osrednjemu in južnemu Iraku postaja pokrajina vse bolj puščavska. Prva postaja je Tikrit, rojstno mesto Sadama Huseina, znano tudi po nahajališčih nafte, ki so jih pred sto leti tu odkrili britanski kolonizatorji. Iraško gospodarstvo je še danes popolnoma odvisno od nafte. Vendar prihodek, ki ga ta prinaša, hitro izpuhti, saj več kot polovico prebivalstva zaposluje država, korupcija pa je močno razširjena. Michael Palin je še posebej navdušen nad obiskom Bagdada, kjer si privošči plovbo po Tigrisu, v Samari pa se povzpne na več kot 50 metrov visok minaret, in to po zunanjem stopnišču brez ograje … MICHAEL PALIN: INTO IRAQ / Velika Britanija / 2022 / Režija: Neil Ferguson
V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori. 3. del: Cesarstvo in epidemije Ko je bilo rimsko cesarstvo v drugem stoletju našega štetja na vrhuncu svoje moči, ga je prizadela prva v nizu uničujočih kug. To so bile prve pandemije v zgodovini. Od takrat se je zgodba o vzponu Rima sprevrgla v zgodbo o gospodarskem razkroju in dokončnem zatonu. Znanost nam bo razkrila, kako so ti dogodki povezani in zakaj je bil temelj moči rimskega imperija hkrati klica njegovega propada. THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021
V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori. 3. del: Cesarstvo in epidemije Ko je bilo rimsko cesarstvo v drugem stoletju našega štetja na vrhuncu svoje moči, ga je prizadela prva v nizu uničujočih kug. To so bile prve pandemije v zgodovini. Od takrat se je zgodba o vzponu Rima sprevrgla v zgodbo o gospodarskem razkroju in dokončnem zatonu. Znanost nam bo razkrila, kako so ti dogodki povezani in zakaj je bil temelj moči rimskega imperija hkrati klica njegovega propada. THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 4. del: Polarni sij Migetajoči polarni sij je eden najlepših naravnih pojavov na Zemlji. Ekipa ga je ujela v podrobnostih in v obsegu, kot jih še nismo videli. V eni noči je posnela veličastni severni sij, ki ga je bilo mogoče opazovati v vseh državah severnega tečajnika, astronavt na Mednarodni vesoljski postaji pa ga je snemal celo iz orbite. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Crichton, Fay Finlay, Arianna Lapenne, Tristan Quinn, Ben Wilson
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 4. del: Polarni sij Migetajoči polarni sij je eden najlepših naravnih pojavov na Zemlji. Ekipa ga je ujela v podrobnostih in v obsegu, kot jih še nismo videli. V eni noči je posnela veličastni severni sij, ki ga je bilo mogoče opazovati v vseh državah severnega tečajnika, astronavt na Mednarodni vesoljski postaji pa ga je snemal celo iz orbite. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Crichton, Fay Finlay, Arianna Lapenne, Tristan Quinn, Ben Wilson
Dokumentarec je filmski esej vizualnih umetnikov Maxima Berthouja in Marka Požlepa, ki temelji na njunem projektu Hogshead 733. Vključuje potovanje, morsko dogodivščino, prepredeno z zgodbo o dediščini, prijateljstvu in viskiju. Spremljamo restavriranje značilnega lesenega ribiškega čolna iz leta 1941 in njegovih zadnjih 733 milj jadranja, nato pa končno preobrazbo plovila, prepojenega z morjem in pustolovščinami, v dva soda viskija. SOUTIEN DE FAMILLE / Francija / 2020 / Režija: Maxime Berthou, Mark Požlep
Dokumentarec je filmski esej vizualnih umetnikov Maxima Berthouja in Marka Požlepa, ki temelji na njunem projektu Hogshead 733. Vključuje potovanje, morsko dogodivščino, prepredeno z zgodbo o dediščini, prijateljstvu in viskiju. Spremljamo restavriranje značilnega lesenega ribiškega čolna iz leta 1941 in njegovih zadnjih 733 milj jadranja, nato pa končno preobrazbo plovila, prepojenega z morjem in pustolovščinami, v dva soda viskija. SOUTIEN DE FAMILLE / Francija / 2020 / Režija: Maxime Berthou, Mark Požlep
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 2. del: Versailles, Ludvik XIV. in njegova usoda Drugi del dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših vladarskih domovanj vseh časov, Versajske palače. Leta 1661 je finančni minister Nicolas Fouquet povabil Ludvika XIV. na slovesno odprtje svojega dvorca Vaux-le-Vicomte, ki naj bi kralja tako očaral, da je ministra iz same zavisti obtožil poneverbe in ga vrgel v ječo, nato pa po zgledu njegove čudovite stvaritve preoblikoval skromni lovski dvorec svojega očeta v mogočno palačo, ki jo še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Angèle Berland
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 2. del: Versailles, Ludvik XIV. in njegova usoda Drugi del dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših vladarskih domovanj vseh časov, Versajske palače. Leta 1661 je finančni minister Nicolas Fouquet povabil Ludvika XIV. na slovesno odprtje svojega dvorca Vaux-le-Vicomte, ki naj bi kralja tako očaral, da je ministra iz same zavisti obtožil poneverbe in ga vrgel v ječo, nato pa po zgledu njegove čudovite stvaritve preoblikoval skromni lovski dvorec svojega očeta v mogočno palačo, ki jo še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Angèle Berland
Ruski napad na Ukrajino februarja 2022 je zamajal svet. Dokumentarni film režiserja Alaina de Halleuxa prinaša zgodovinsko in geopolitično analizo vzrokov in posledic te nezaslišane vojne za Ukrajino, Rusijo, za Evropo. Režiser se v filmu po spletu srečuje z ukrajinskim novinarjem iz Harkova, ki prispeva svoja pričevanja. Dokumentarec sestavljajo tudi arhivski posnetki in izjave, saj zaobjame tako odvisnost Evropejcev od ruskih virov energije kot tudi zgodovinske dogodke, ki pojasnjujejo prizadevanja Ukrajincev za samostojnost in narodno identiteto. VERS L'EUROPE, LOIN DE MOSCOU / UKRAINE: EUROPAS SCHICKSAL / UKRAINE: TO EUROPE, AWAY FROM MOSCOW / Francija, Belgija / 2023 / Režija: Alain de Halleux
Ruski napad na Ukrajino februarja 2022 je zamajal svet. Dokumentarni film režiserja Alaina de Halleuxa prinaša zgodovinsko in geopolitično analizo vzrokov in posledic te nezaslišane vojne za Ukrajino, Rusijo, za Evropo. Režiser se v filmu po spletu srečuje z ukrajinskim novinarjem iz Harkova, ki prispeva svoja pričevanja. Dokumentarec sestavljajo tudi arhivski posnetki in izjave, saj zaobjame tako odvisnost Evropejcev od ruskih virov energije kot tudi zgodovinske dogodke, ki pojasnjujejo prizadevanja Ukrajincev za samostojnost in narodno identiteto. VERS L'EUROPE, LOIN DE MOSCOU / UKRAINE: EUROPAS SCHICKSAL / UKRAINE: TO EUROPE, AWAY FROM MOSCOW / Francija, Belgija / 2023 / Režija: Alain de Halleux
Mlad par je na poročnem potovanju obkrožil svet in skozi prizmo različnih kultur, običajev in verovanj raziskoval, kaj je ljubezen. Tako spoznamo več parov iz 30 držav, med drugim iz Francije, Omana, Irana, Indije, Kirgizistana, z Maldivov, s Kitajske in iz Združenih držav Amerike. Skupaj razmišljajo o tem, kako zelo je ljubezensko razmerje določeno družbeno, geografsko in kulturno. Izvemo tudi, kako sta se spoznala ustvarjalca oddaje. Kako sta se počutila na začetku in kako bi opisala svoje razmerje zdaj? Kaj pričakujeta drug od drugega? Kaj sploh je ljubezen? LOVE AROUND THE WORLD / LJUBAV OKO SVIJETA / Nemčija, Hrvaška / 2020 / Režija: Anđela Rostuhar, Davor Rostuhar
Mlad par je na poročnem potovanju obkrožil svet in skozi prizmo različnih kultur, običajev in verovanj raziskoval, kaj je ljubezen. Tako spoznamo več parov iz 30 držav, med drugim iz Francije, Omana, Irana, Indije, Kirgizistana, z Maldivov, s Kitajske in iz Združenih držav Amerike. Skupaj razmišljajo o tem, kako zelo je ljubezensko razmerje določeno družbeno, geografsko in kulturno. Izvemo tudi, kako sta se spoznala ustvarjalca oddaje. Kako sta se počutila na začetku in kako bi opisala svoje razmerje zdaj? Kaj pričakujeta drug od drugega? Kaj sploh je ljubezen? LOVE AROUND THE WORLD / LJUBAV OKO SVIJETA / Nemčija, Hrvaška / 2020 / Režija: Anđela Rostuhar, Davor Rostuhar
2. del: Po zajetju izraelskih športnikov na OI v Münchnu leta 1972 je takratni nemški minister za notranje zadeve, Hans-Dietrich Genscher, vodjo teroristov pregovoril, da je še enkrat podaljšal rok za usmrtitev. V zameno je morala nemška televizija trikrat pred peto uro popoldne objaviti cilj Črnega septembra – osvoboditev palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov
2. del: Po zajetju izraelskih športnikov na OI v Münchnu leta 1972 je takratni nemški minister za notranje zadeve, Hans-Dietrich Genscher, vodjo teroristov pregovoril, da je še enkrat podaljšal rok za usmrtitev. V zameno je morala nemška televizija trikrat pred peto uro popoldne objaviti cilj Črnega septembra – osvoboditev palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. MUNICH '72 / Izrael / 2022 / Režija: Roman Shumunov
Glasbenodokumentarni film ceste o tradiciji irske ljudske glasbe. Priznani violinist Daniel raziskuje Irsko, irsko glasbo in svoje korenine. V srednjeveškem Kilkennyu sreča "kraljico irske harfe" Siobhán Armstrong, v Galwayu nastopi z mojstrom irske ljudske glasbe, godcem Seánom Smythom in v Dublinu premierno izvede skladbo dolgo pozabljene irske skladateljice Ine Boyle, z irskim nacionalnim simfoničnim orkestrom. Film bogatijo privlačni posnetki irske pokrajine in irska popularna ljudska glasba v izvedbi vrhunskih irskih glasbenikov. HOPE ON THE ROAD – IN SEARCH OF THE IRISH SOUL / Nemčija 2022 / Režija: Tim Evers
Glasbenodokumentarni film ceste o tradiciji irske ljudske glasbe. Priznani violinist Daniel raziskuje Irsko, irsko glasbo in svoje korenine. V srednjeveškem Kilkennyu sreča "kraljico irske harfe" Siobhán Armstrong, v Galwayu nastopi z mojstrom irske ljudske glasbe, godcem Seánom Smythom in v Dublinu premierno izvede skladbo dolgo pozabljene irske skladateljice Ine Boyle, z irskim nacionalnim simfoničnim orkestrom. Film bogatijo privlačni posnetki irske pokrajine in irska popularna ljudska glasba v izvedbi vrhunskih irskih glasbenikov. HOPE ON THE ROAD – IN SEARCH OF THE IRISH SOUL / Nemčija 2022 / Režija: Tim Evers
Leta 2023 je v italijanski pokrajini Trentinsko življenje izgubil 26-letni tekač Andrea Papi, ki se je nedaleč od doma srečal z medvedko Gajo, potomko slovenskih medvedov Jurke in Jožeta. Od leta 2000 so se medvedi v italijanskih Alpah močno razmnožili, zato so srečanja z ljudmi postala pogostejša. Prebivalci pokrajine živijo v strahu pred novimi napadi in škodo, ki jo povzročajo medvedi. Lokalne oblasti težave rešujejo počasi, saj so stališča prebivalcev nasprotna stališčem zagovornikov pravic živali. Prvi bi se medvedov radi čim prej znebili, aktivisti pa iščejo primernejše rešitve. Preselitev divjih živali v ujetništvo se je izkazala za rešitev, ki ni v korist živali. Kdo je lastnik narave? V Italiji se v iskanju primernih rešitev pojavlja več vprašanj kot odgovorov. DANGEROUSLY CLOSE / Nemčija, Avstrija, Italija / 2024 / Režija: Andreas Pichler
Leta 2023 je v italijanski pokrajini Trentinsko življenje izgubil 26-letni tekač Andrea Papi, ki se je nedaleč od doma srečal z medvedko Gajo, potomko slovenskih medvedov Jurke in Jožeta. Od leta 2000 so se medvedi v italijanskih Alpah močno razmnožili, zato so srečanja z ljudmi postala pogostejša. Prebivalci pokrajine živijo v strahu pred novimi napadi in škodo, ki jo povzročajo medvedi. Lokalne oblasti težave rešujejo počasi, saj so stališča prebivalcev nasprotna stališčem zagovornikov pravic živali. Prvi bi se medvedov radi čim prej znebili, aktivisti pa iščejo primernejše rešitve. Preselitev divjih živali v ujetništvo se je izkazala za rešitev, ki ni v korist živali. Kdo je lastnik narave? V Italiji se v iskanju primernih rešitev pojavlja več vprašanj kot odgovorov. DANGEROUSLY CLOSE / Nemčija, Avstrija, Italija / 2024 / Režija: Andreas Pichler
Prišle so počitnice in Ivijina družina skupaj s sosedi odpotuje na Južni Tihi ocean. Dva meseca bodo preživeli na jadrnici in spoznavali naravo in ljudi. Ko prispejo na Papuo Novo Gvinejo, pa jadrnice Infinity še ni tam, zato najprej raziščejo okolico hotela.
Prišle so počitnice in Ivijina družina skupaj s sosedi odpotuje na Južni Tihi ocean. Dva meseca bodo preživeli na jadrnici in spoznavali naravo in ljudi. Ko prispejo na Papuo Novo Gvinejo, pa jadrnice Infinity še ni tam, zato najprej raziščejo okolico hotela.
Ivi in popotniki gredo med čakanjem na jadrnico Infinity plavat z delfini. Za Ivi so delfini najlepše živali na svetu. Nato splezajo še na delujoč ognjenik. Ivi je strah, da bo izbruhnil prav zdaj, ko so tam, a iz tal prideta samo vrela voda in veliko dima.
Ivi in popotniki gredo med čakanjem na jadrnico Infinity plavat z delfini. Za Ivi so delfini najlepše živali na svetu. Nato splezajo še na delujoč ognjenik. Ivi je strah, da bo izbruhnil prav zdaj, ko so tam, a iz tal prideta samo vrela voda in veliko dima.
Infinity je končno prispela. Mama Sage potnikom razkaže jadrnico, in ko opravijo še nekaj nakupov, odrinejo. Pluli bodo tri dni in tri noči in za tiste, ki imajo morsko bolezen, to ne bo prav prijetno. Ivijin oče ujame prvo ribo in se je zelo razveseli.
Infinity je končno prispela. Mama Sage potnikom razkaže jadrnico, in ko opravijo še nekaj nakupov, odrinejo. Pluli bodo tri dni in tri noči in za tiste, ki imajo morsko bolezen, to ne bo prav prijetno. Ivijin oče ujame prvo ribo in se je zelo razveseli.
Ivi pripluje na otok Alcester. Domačini takoj obiščejo jadrnico. Otroci se igrajo, odrasli pa pomagajo zakrpati jadra. Posadka si ogleda, kako živijo otočani. Ljudje z otoka jim v zameno za denar in sladkarije prinesejo ribe, rake in jajca.
Ivi pripluje na otok Alcester. Domačini takoj obiščejo jadrnico. Otroci se igrajo, odrasli pa pomagajo zakrpati jadra. Posadka si ogleda, kako živijo otočani. Ljudje z otoka jim v zameno za denar in sladkarije prinesejo ribe, rake in jajca.
Infinity pripluje do koralnega otoka Budi Budi. Če se bo morje dvignilo, bodo ta in podobni otoki izginili pod gladino. Otočani so zelo prijazni in posadki podarijo papagajčka v zameno za pralni prašek in ščipalke.
Infinity pripluje do koralnega otoka Budi Budi. Če se bo morje dvignilo, bodo ta in podobni otoki izginili pod gladino. Otočani so zelo prijazni in posadki podarijo papagajčka v zameno za pralni prašek in ščipalke.
Posadka jadrnice se gre kopat na popolno plažo. Zdi se, da tam še ni bilo ljudi, vendar je povsod polno plastike. Otroci in starši jo poberejo in odnesejo s seboj na barko. Ivi skrbi. Ko bo stara toliko, kot je zdaj njena mama, bo v morju morda več plastike kot pa rib.
Posadka jadrnice se gre kopat na popolno plažo. Zdi se, da tam še ni bilo ljudi, vendar je povsod polno plastike. Otroci in starši jo poberejo in odnesejo s seboj na barko. Ivi skrbi. Ko bo stara toliko, kot je zdaj njena mama, bo v morju morda več plastike kot pa rib.
Infinity pluje proti Tikopii, toda morje je zelo razburkano in Adele je še vedno zelo slabo. Družina Vilje in Iben se zato odloči, da se bo izkrcala. Ivi je zelo žalostna, a ve, da ni prijetno imeti morske bolezni.
Infinity pluje proti Tikopii, toda morje je zelo razburkano in Adele je še vedno zelo slabo. Družina Vilje in Iben se zato odloči, da se bo izkrcala. Ivi je zelo žalostna, a ve, da ni prijetno imeti morske bolezni.
Infinity pripluje do Tikopie. Ivi je vesela in ganjena, ko vidi otok in svoje stare prijatelje. S posadko obišče poglavarje, gre na Tafuov grob in se igra v morju. Na Tikopii se ni veliko spremenilo in za Ivi je to še vedno najlepši otok na svetu.
Infinity pripluje do Tikopie. Ivi je vesela in ganjena, ko vidi otok in svoje stare prijatelje. S posadko obišče poglavarje, gre na Tafuov grob in se igra v morju. Na Tikopii se ni veliko spremenilo in za Ivi je to še vedno najlepši otok na svetu.
Ivi in posadka jadrnice dan preživita na Tikopii. Najprej se pomerijo v metanju posebnih puščic, potem pa domačinom pokažejo serijo, ki so jo posneli, ko so živeli na otoku. Ivi in Jack zvečer sladko zaspita ob tikopijski uspavanki.
Ivi in posadka jadrnice dan preživita na Tikopii. Najprej se pomerijo v metanju posebnih puščic, potem pa domačinom pokažejo serijo, ki so jo posneli, ko so živeli na otoku. Ivi in Jack zvečer sladko zaspita ob tikopijski uspavanki.
Posadka jadrnice domačine s Tikopie povabi na obisk na krov. Tam spoznavajo, kako živijo in kaj jedo drugi. Za konec dneva priredijo še tekmovanje. Domačini se pomerijo v veslanju okoli otoka, za nagrado pa prav vsi dobijo ribiško opremo.
Posadka jadrnice domačine s Tikopie povabi na obisk na krov. Tam spoznavajo, kako živijo in kaj jedo drugi. Za konec dneva priredijo še tekmovanje. Domačini se pomerijo v veslanju okoli otoka, za nagrado pa prav vsi dobijo ribiško opremo.
Na Tikopii energijo iz sončnih celic shranjujejo v velikih baterijah. Te pa se hitro iztrošijo in na otoku vsako leto ostane 200 izrabljenih baterij. Ivijina družina se odloči, da jih bo zbrala in odnesla v naslednje mesto, saj so to zelo strupeni odpadki.
Na Tikopii energijo iz sončnih celic shranjujejo v velikih baterijah. Te pa se hitro iztrošijo in na otoku vsako leto ostane 200 izrabljenih baterij. Ivijina družina se odloči, da jih bo zbrala in odnesla v naslednje mesto, saj so to zelo strupeni odpadki.
Ivi po desetih dneh zapusti Tikopio. Težko se je posloviti od dobrih prijateljev, ki jih morda dolgo ne bodo videli. Toda Ivi se že veseli snidenja z Iben in Viljo. Skupaj z mamo in očkom že čakata v Vanuatuju.
Ivi po desetih dneh zapusti Tikopio. Težko se je posloviti od dobrih prijateljev, ki jih morda dolgo ne bodo videli. Toda Ivi se že veseli snidenja z Iben in Viljo. Skupaj z mamo in očkom že čakata v Vanuatuju.
Ivi se pripravlja, da bo odšla domov, a še prej si ogleda Vanuatu, nenavadne plese domačinov in sladkovodne tolmune, nad katerimi rastejo ovijalke. Naslednji dan se poslovi od velike ladijske družine in odpotuje proti domu na Norveškem.
Ivi se pripravlja, da bo odšla domov, a še prej si ogleda Vanuatu, nenavadne plese domačinov in sladkovodne tolmune, nad katerimi rastejo ovijalke. Naslednji dan se poslovi od velike ladijske družine in odpotuje proti domu na Norveškem.
Šestletna Ivi z mamo, očkom, bratcem Jackom in bratrancem Jørgenom odpotuje na tihomorski otok Tikopia. Pol leta bo živela z domačini in se učila od njih, še prej pa jo čaka naporna pot z letalom in ladjo.
Šestletna Ivi z mamo, očkom, bratcem Jackom in bratrancem Jørgenom odpotuje na tihomorski otok Tikopia. Pol leta bo živela z domačini in se učila od njih, še prej pa jo čaka naporna pot z letalom in ladjo.
Ivi prispe na Tikopio in se sreča z vaščani. Družina spozna poglavarja Tafuo in se naseli v eno od njegovih hiš. Ivi si ogleda šolo in napiše sporočilo v steklenici.
Ivi prispe na Tikopio in se sreča z vaščani. Družina spozna poglavarja Tafuo in se naseli v eno od njegovih hiš. Ivi si ogleda šolo in napiše sporočilo v steklenici.
Ivi od Maryjinega očeta dobil kos zemljevida zaklada. Z Mary, Jessiejem in bratcem poišče še manjkajoče kose in čisto pravi zaklad. To je nekaj sladkega, česar na Tikopii ne moreš dobiti kar tako.
Ivi od Maryjinega očeta dobil kos zemljevida zaklada. Z Mary, Jessiejem in bratcem poišče še manjkajoče kose in čisto pravi zaklad. To je nekaj sladkega, česar na Tikopii ne moreš dobiti kar tako.
Ivi z bratrancem in prijateljicama v kanuju odvesla do grebena in si z masko ogleda podvodni svet, njen oče pa gre lovit ribe. Z Maryjinim in Jessiejevim očkom ujame kup tunov in jih razdeli med vaščane.
Ivi z bratrancem in prijateljicama v kanuju odvesla do grebena in si z masko ogleda podvodni svet, njen oče pa gre lovit ribe. Z Maryjinim in Jessiejevim očkom ujame kup tunov in jih razdeli med vaščane.
Tudi na malem tihomorskem otoku vam šola ne uide. Ivi gre vsak dan v šolo, nato pa se uči brati in pisati v svojem jeziku še doma. Dvakrat na teden k pouku obleče posebno oblačilo iz lubja, tapo.
Tudi na malem tihomorskem otoku vam šola ne uide. Ivi gre vsak dan v šolo, nato pa se uči brati in pisati v svojem jeziku še doma. Dvakrat na teden k pouku obleče posebno oblačilo iz lubja, tapo.
Najpomembnejša rastlina na Tikopii je kokos. Tu jedo kokosovo meso, stiskajo kokosovo mleko, žgejo njegove lupine in iz vej gradijo hiše. Tudi kadar hočejo kaj sladkega, pozobajo malo kokosa.
Najpomembnejša rastlina na Tikopii je kokos. Tu jedo kokosovo meso, stiskajo kokosovo mleko, žgejo njegove lupine in iz vej gradijo hiše. Tudi kadar hočejo kaj sladkega, pozobajo malo kokosa.
Ivi preživlja čisto navaden dan. Že zgodaj zjutraj jo prebudi petelin, po zajtrku gre v šolo. Popoldne napiše naloge, mama pa skuha večerjo. Časa je dovolj in nikomur se ne mudi.
Ivi preživlja čisto navaden dan. Že zgodaj zjutraj jo prebudi petelin, po zajtrku gre v šolo. Popoldne napiše naloge, mama pa skuha večerjo. Časa je dovolj in nikomur se ne mudi.
Ivi doma ni veliko razmišljala o vodi, samo pipo je odprla in že je voda pritekla. Na Tikopii je drugače. Deževnica do hiš potuje po ceveh s pobočja, po vodo za pitje pa je treba k poglavarju Tafui.
Ivi doma ni veliko razmišljala o vodi, samo pipo je odprla in že je voda pritekla. Na Tikopii je drugače. Deževnica do hiš potuje po ceveh s pobočja, po vodo za pitje pa je treba k poglavarju Tafui.
Ivijin bratranec dopolni 16 let in za rojstni dan dobi torto in tetovažo. Po tetoviranju pa vsa družina odide na drugo stran otoka na slavje ob kronanju novega poglavarja.
Ivijin bratranec dopolni 16 let in za rojstni dan dobi torto in tetovažo. Po tetoviranju pa vsa družina odide na drugo stran otoka na slavje ob kronanju novega poglavarja.
Na Tikopii pristane jadrnica s turisti. Ogledajo si otok ter Ivijino družino in prijatelje povabijo na jadrnico. Ponudijo jim kruh z marmelado in pico ter jim podarijo staro natrgano jadro.
Na Tikopii pristane jadrnica s turisti. Ogledajo si otok ter Ivijino družino in prijatelje povabijo na jadrnico. Ponudijo jim kruh z marmelado in pico ter jim podarijo staro natrgano jadro.
Na Tikopii ni tako preprosto speči palačinke. Ivi mora v gozd po jajca in iz kokosa iztisniti mleko. Zanje se trudi ves dan, toda palačinke so slastne in otroci so jih zelo veseli.
Na Tikopii ni tako preprosto speči palačinke. Ivi mora v gozd po jajca in iz kokosa iztisniti mleko. Zanje se trudi ves dan, toda palačinke so slastne in otroci so jih zelo veseli.
Ivijin očka domov prinese želvo. Skuhali jo bodo za večerjo. V eni od hiš razbelijo kamenje in na njem pripravijo obrok za šest ali sedem družin. Kadar je na mizi tako posebna jed, jo je treba deliti.
Ivijin očka domov prinese želvo. Skuhali jo bodo za večerjo. V eni od hiš razbelijo kamenje in na njem pripravijo obrok za šest ali sedem družin. Kadar je na mizi tako posebna jed, jo je treba deliti.
Minilo je pol leta in Ivi se mora vrniti domov. Težko se poslovi od prijateljev in poglavarja Tafue, še prej pa s prebivalci otoka praznuje božič.
Minilo je pol leta in Ivi se mora vrniti domov. Težko se poslovi od prijateljev in poglavarja Tafue, še prej pa s prebivalci otoka praznuje božič.
Dokumentarna oddaja Petdeset odtenkov čokolade nas popelje skozi zgodovino čokolade in prikaže njen razvoj skozi čas, pouči nas o vrstah kakava ter o posebnostih njegovega gojenja. Čokolada je imela v 20. stoletju močan vpliv na razvoj oglaševanja in je postala fenomen popularne kulture. Njena pridelava je zadnja leta povezana s spornimi načini dela, saj na kakavovih nasadih mnogokrat v nevzdržnih razmerah delajo tudi otroci. Zato vse več veljave pridobivajo izdelovalci čokolade, ki spoštujejo načela pravične trgovine. Kakšna pa bo prihodnost čokolade? Bodo kakav sčasoma zamenjali sintetični nadomestki? 50 SHADES OF CHOCOLATE / Francija / 2022 / Režija: Stéphane Bergouhgnioux
Dokumentarna oddaja Petdeset odtenkov čokolade nas popelje skozi zgodovino čokolade in prikaže njen razvoj skozi čas, pouči nas o vrstah kakava ter o posebnostih njegovega gojenja. Čokolada je imela v 20. stoletju močan vpliv na razvoj oglaševanja in je postala fenomen popularne kulture. Njena pridelava je zadnja leta povezana s spornimi načini dela, saj na kakavovih nasadih mnogokrat v nevzdržnih razmerah delajo tudi otroci. Zato vse več veljave pridobivajo izdelovalci čokolade, ki spoštujejo načela pravične trgovine. Kakšna pa bo prihodnost čokolade? Bodo kakav sčasoma zamenjali sintetični nadomestki? 50 SHADES OF CHOCOLATE / Francija / 2022 / Režija: Stéphane Bergouhgnioux
Celibat duhovnikov: kalvarija katoliške cerkve
Bi morala Katoliška cerkev ukiniti celibat duhovnikov, da bi ohranila enotnost in si zagotovila svetlo prihodnost? Sodeč po vatikanskih statistikah kar 80 odstotkov tistih, ki zapustijo duhovniški stan, to stori, da bi se lahko poročili in imeli otroke. Ustvarjalci dokumentarne serije v dveh delih so se v nekaterih evropskih, afriških in severnoameriških državah pogovarjali s številnimi duhovniki, teologi in škofi, ki so izrazili strah pred vse večjim razkolom znotraj Katoliške cerkve, pa tudi željo, da bi Vatikan celibat naposled vendarle odpravil. CELIBACY OF PRIESTS / Francija / 2022 / Režija: Remi Benichou, Eric Colomer
Bi morala Katoliška cerkev ukiniti celibat duhovnikov, da bi ohranila enotnost in si zagotovila svetlo prihodnost? Sodeč po vatikanskih statistikah kar 80 odstotkov tistih, ki zapustijo duhovniški stan, to stori, da bi se lahko poročili in imeli otroke. Ustvarjalci dokumentarne serije v dveh delih so se v nekaterih evropskih, afriških in severnoameriških državah pogovarjali s številnimi duhovniki, teologi in škofi, ki so izrazili strah pred vse večjim razkolom znotraj Katoliške cerkve, pa tudi željo, da bi Vatikan celibat naposled vendarle odpravil. CELIBACY OF PRIESTS / Francija / 2022 / Režija: Remi Benichou, Eric Colomer