Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Na izbiro oblačil vpliva marsikaj: domišljija modnih oblikovalcev, kulturni običaji, verske zapovedi, pa tudi filmi, podnebne spremembe in vojne. Kubanke se vračajo k naravnim pričeskam, francoska modna hiša razvija obleke za astronavte in predvideva, da se bo morala kmalu vsa modna industrija prilagajati izjemnim temperaturam, na Kitajskem pri oblikovanju že uporabljajo umetno inteligenco. Na modnih brveh že predstavljajo pomladne kolekcije, ponekod na njih zablestijo tudi pasji manekeni.
Na izbiro oblačil vpliva marsikaj: domišljija modnih oblikovalcev, kulturni običaji, verske zapovedi, pa tudi filmi, podnebne spremembe in vojne. Kubanke se vračajo k naravnim pričeskam, francoska modna hiša razvija obleke za astronavte in predvideva, da se bo morala kmalu vsa modna industrija prilagajati izjemnim temperaturam, na Kitajskem pri oblikovanju že uporabljajo umetno inteligenco. Na modnih brveh že predstavljajo pomladne kolekcije, ponekod na njih zablestijo tudi pasji manekeni.
Nocoj v Kulturi: bili smo v Mariboru, kjer poteka festival fotografije, letošnji deveti se bo zvrstil v devetih razstaviščih po Mariboru. Predstavili vam bomo tudi novo zbirko žanrske literature Razmerja, izdano pri Mladinski knjigi, in letošnji festival Sound Explicit, ki bo do jutri potekal v Ljubljani.
Nocoj v Kulturi: bili smo v Mariboru, kjer poteka festival fotografije, letošnji deveti se bo zvrstil v devetih razstaviščih po Mariboru. Predstavili vam bomo tudi novo zbirko žanrske literature Razmerja, izdano pri Mladinski knjigi, in letošnji festival Sound Explicit, ki bo do jutri potekal v Ljubljani.
Plesne oddaje – domača produkcija
Spremljali boste televizijsko plesno upodobitev glasbe skladatelja Draga Ivanuše, ki je nastala prav posebej za Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Koreografinja Sanja Nešković Peršin v ospredje koreografije postavlja obrat in padec v črno luknjo, ki nas spodbujata k spremembi in rasti. Ozadje nastanka plesne točke je opisala z besedami: »Naše navade, prepričanja in rutine se lahko porušijo in zdi se, da se hitro znajdemo v neznanih vodah. V takšnih trenutkih se lahko pojavijo občutki izgube nadzora in negotovost. Pomembno pa je vedeti, da so življenjski obrati priložnost za spremembo, rast in razvoj. Njeno sodobno koreografijo bo na glasbo Draga Ivanuše, prejemnika nagrade Prešernovega sklada 2023, izvedla plesalka Mateja Železnik. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste televizijsko plesno upodobitev glasbe skladatelja Draga Ivanuše, ki je nastala prav posebej za Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Koreografinja Sanja Nešković Peršin v ospredje koreografije postavlja obrat in padec v črno luknjo, ki nas spodbujata k spremembi in rasti. Ozadje nastanka plesne točke je opisala z besedami: »Naše navade, prepričanja in rutine se lahko porušijo in zdi se, da se hitro znajdemo v neznanih vodah. V takšnih trenutkih se lahko pojavijo občutki izgube nadzora in negotovost. Pomembno pa je vedeti, da so življenjski obrati priložnost za spremembo, rast in razvoj. Njeno sodobno koreografijo bo na glasbo Draga Ivanuše, prejemnika nagrade Prešernovega sklada 2023, izvedla plesalka Mateja Železnik. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Glasba lahko pripomore k boljšemu počutju, še več, marsikomu lahko znova spodbudi spomin, ugodno vpliva na depresijo in še marsikaj drugega. V Unionski dvorani v Ljubljani se je Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Slavena Kulenovića predstavil z najlepšimi skladbami iz bogate zakladnice klasične glasbe, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Režiser Juš Hrastnik.
Glasba lahko pripomore k boljšemu počutju, še več, marsikomu lahko znova spodbudi spomin, ugodno vpliva na depresijo in še marsikaj drugega. V Unionski dvorani v Ljubljani se je Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Slavena Kulenovića predstavil z najlepšimi skladbami iz bogate zakladnice klasične glasbe, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Režiser Juš Hrastnik.
V Prešernovem gledališču Kranj smo bili na premieri prve slovenske uprizoritve besedila Kot vsa svobodna dekleta Tanje Šljivar, v Galeriji Y pa na razstavi Totem in tabu slikarke Ive Tratnik. Prelistali smo novosti Cankarjeve založbe, tudi pesniško zbirko Rodna doba Nine Medved. V petek smo bili na otvoritvi Alternativnega kulturnega centra Nama v Škofji Loki, na koncertu Tomaža Hostnika in U$IŁ, spomnili pa se bomo tudi skladatelja Aleša Kersnika (Delial) ter kitarista in komponista Zorana Crnkoviča, ki je v 70. letih po vsej nekdanji Jugoslaviji blestel s progresivno rockovsko zasedbo Jutro.
V Prešernovem gledališču Kranj smo bili na premieri prve slovenske uprizoritve besedila Kot vsa svobodna dekleta Tanje Šljivar, v Galeriji Y pa na razstavi Totem in tabu slikarke Ive Tratnik. Prelistali smo novosti Cankarjeve založbe, tudi pesniško zbirko Rodna doba Nine Medved. V petek smo bili na otvoritvi Alternativnega kulturnega centra Nama v Škofji Loki, na koncertu Tomaža Hostnika in U$IŁ, spomnili pa se bomo tudi skladatelja Aleša Kersnika (Delial) ter kitarista in komponista Zorana Crnkoviča, ki je v 70. letih po vsej nekdanji Jugoslaviji blestel s progresivno rockovsko zasedbo Jutro.
Ogledali smo si predstavo Šivi, ki obravnava razmerje med vojno, njenimi posledicami in umetniškimi praksami. Z avtorjem predstave, Damirjem Avdićem, smo se pogovarjali tudi o ustvarjanju med vojno, umetniški svobodi, odnosu do nostalgije in družbenem angažmaju. Ena od gostij letošnje prireditve Kranj Foto Fest je bila iransko-kanadska fotografinja Kiana Hayeri. Razstava njenih del, ki ima naslov Obljube, vpisane v led, puščen na soncu in je na ogled v galeriji Fotografija v Ljubljani, razkriva vsakdanjik afganistanskih žensk med letoma 2018 in 2021, ko so Talibani uničili vse, kar je bilo v 20 letih v Afganistanu doseženega na področjih svobode izražanja, pravic žensk in izobraževanja. Pogovarjali smo se še z Zlatkom Burićem, prvim hrvaškim igralcem z evropskim oskarjem. Tega je prejel za vlogo ruskega oligarha v filmu Trikotnik žalosti. Njegova igralska pot je nekoliko neobičajna, pri štiriinštiridesetih letih se je bolj kot ne po naključju z manjših gledaliških odrov »preselil« še na filmsko platno – in uspelo mu je. Burić o sebi rad pove, da je kulturni aktivist, in kljub velikemu uspehu ostaja skromen.
Ogledali smo si predstavo Šivi, ki obravnava razmerje med vojno, njenimi posledicami in umetniškimi praksami. Z avtorjem predstave, Damirjem Avdićem, smo se pogovarjali tudi o ustvarjanju med vojno, umetniški svobodi, odnosu do nostalgije in družbenem angažmaju. Ena od gostij letošnje prireditve Kranj Foto Fest je bila iransko-kanadska fotografinja Kiana Hayeri. Razstava njenih del, ki ima naslov Obljube, vpisane v led, puščen na soncu in je na ogled v galeriji Fotografija v Ljubljani, razkriva vsakdanjik afganistanskih žensk med letoma 2018 in 2021, ko so Talibani uničili vse, kar je bilo v 20 letih v Afganistanu doseženega na področjih svobode izražanja, pravic žensk in izobraževanja. Pogovarjali smo se še z Zlatkom Burićem, prvim hrvaškim igralcem z evropskim oskarjem. Tega je prejel za vlogo ruskega oligarha v filmu Trikotnik žalosti. Njegova igralska pot je nekoliko neobičajna, pri štiriinštiridesetih letih se je bolj kot ne po naključju z manjših gledaliških odrov »preselil« še na filmsko platno – in uspelo mu je. Burić o sebi rad pove, da je kulturni aktivist, in kljub velikemu uspehu ostaja skromen.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Komorni godalni orkester ljubljanske Akademije izvaja širok in raznovrsten program, kar omogoča članom orkestra – študentom naše glasbene akademije - jasen in natančen pregled nad poustvarjalnimi zahtevami različnih glasbenih obdobij. Tokrat bo Komorni godalni orkester Akademije za glasbo predstavil priljubljeno Serenado za godala enega naših največjih romantičnih skladateljev – Benjamina Ipavca. Taktirka bo v rokah nekdanjega dirigenta orkestra – Cirila Škerjanca.
Komorni godalni orkester ljubljanske Akademije izvaja širok in raznovrsten program, kar omogoča članom orkestra – študentom naše glasbene akademije - jasen in natančen pregled nad poustvarjalnimi zahtevami različnih glasbenih obdobij. Tokrat bo Komorni godalni orkester Akademije za glasbo predstavil priljubljeno Serenado za godala enega naših največjih romantičnih skladateljev – Benjamina Ipavca. Taktirka bo v rokah nekdanjega dirigenta orkestra – Cirila Škerjanca.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
V Cankarjevem domu smo si ogledali sinoči odprto razstavo Umetnost milenijske generacije: Odprti globus, ki odgovarja na vprašanje, kako in kaj ustvarja deset umetnic in umetnikov, rojenih v 80. in 90. letih. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo bili na odprtju manjše začasne razstave o poljskih legijah med prvo svetovno vojno. V ljubljanskem Kinodvoru pa je od danes na rednem sporedu film Dejanja usmiljenja režiserja Jorgosa Lantimosa.
V Cankarjevem domu smo si ogledali sinoči odprto razstavo Umetnost milenijske generacije: Odprti globus, ki odgovarja na vprašanje, kako in kaj ustvarja deset umetnic in umetnikov, rojenih v 80. in 90. letih. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo bili na odprtju manjše začasne razstave o poljskih legijah med prvo svetovno vojno. V ljubljanskem Kinodvoru pa je od danes na rednem sporedu film Dejanja usmiljenja režiserja Jorgosa Lantimosa.
V Profilu bo gost harmonikar Marko Hatlak, ki izvaja žanrsko raznoliko glasbo. Tokrat bo spregovoril o tem, kakšno moč ima glasba in kako lahko z njo premikamo meje v glavah tistih, ki so militaristično naravnani in povzročajo nasilje nad nedolžnimi civilisti. Med drugim bo strnil vtise z dobrodelnih koncertov v Etiopiji, kjer je nastopil z uglednima umetnikoma Bernardo in Markosom Finkom.
V Profilu bo gost harmonikar Marko Hatlak, ki izvaja žanrsko raznoliko glasbo. Tokrat bo spregovoril o tem, kakšno moč ima glasba in kako lahko z njo premikamo meje v glavah tistih, ki so militaristično naravnani in povzročajo nasilje nad nedolžnimi civilisti. Med drugim bo strnil vtise z dobrodelnih koncertov v Etiopiji, kjer je nastopil z uglednima umetnikoma Bernardo in Markosom Finkom.
V Profilu bo gost harmonikar Marko Hatlak, ki izvaja žanrsko raznoliko glasbo. Tokrat bo spregovoril o tem, kakšno moč ima glasba in kako lahko z njo premikamo meje v glavah tistih, ki so militaristično naravnani in povzročajo nasilje nad nedolžnimi civilisti. Med drugim bo strnil vtise z dobrodelnih koncertov v Etiopiji, kjer je nastopil z uglednima umetnikoma Bernardo in Markosom Finkom.
V Profilu bo gost harmonikar Marko Hatlak, ki izvaja žanrsko raznoliko glasbo. Tokrat bo spregovoril o tem, kakšno moč ima glasba in kako lahko z njo premikamo meje v glavah tistih, ki so militaristično naravnani in povzročajo nasilje nad nedolžnimi civilisti. Med drugim bo strnil vtise z dobrodelnih koncertov v Etiopiji, kjer je nastopil z uglednima umetnikoma Bernardo in Markosom Finkom.
Nocoj v Kulturi med drugim o Festivalu Maribor, ki se s koncertom z naslovom Slovanski umami začenja danes v Narodnem domu, bili pa smo tudi v Stari mestni elektrarni na premieri predstave Šivi. Avtor besedila in režiser predstave je glasbenik, pisec in performer Damir Avdić.
Nocoj v Kulturi med drugim o Festivalu Maribor, ki se s koncertom z naslovom Slovanski umami začenja danes v Narodnem domu, bili pa smo tudi v Stari mestni elektrarni na premieri predstave Šivi. Avtor besedila in režiser predstave je glasbenik, pisec in performer Damir Avdić.
Pridelava hrane po svetu je ogrožena zaradi podnebnih sprememb, zato potekajo številne raziskave novih sort in načinov gojenja. V oddaji pa tudi o raznovrstnih kulinaričnih dogodkih. Podnebne spremembe silijo k iznajdljivosti: Američani so našli način za pridelavo kakava v umetnih razmerah, na Japonskem preizkušajo nove, na vročino prilagojene sorte riža, v Afriki je uspešen nov tip t. i. gobje trave, v Tuniziji pa iz morskih alg pridelujejo želatino in plastiko. Hrana je za del sveta težko dosegljiva dobrina, za mnoge pa tudi povod za druženje, raziskovanje novih kultur in zabavo.
Pridelava hrane po svetu je ogrožena zaradi podnebnih sprememb, zato potekajo številne raziskave novih sort in načinov gojenja. V oddaji pa tudi o raznovrstnih kulinaričnih dogodkih. Podnebne spremembe silijo k iznajdljivosti: Američani so našli način za pridelavo kakava v umetnih razmerah, na Japonskem preizkušajo nove, na vročino prilagojene sorte riža, v Afriki je uspešen nov tip t. i. gobje trave, v Tuniziji pa iz morskih alg pridelujejo želatino in plastiko. Hrana je za del sveta težko dosegljiva dobrina, za mnoge pa tudi povod za druženje, raziskovanje novih kultur in zabavo.
Umrl je ameriški igralec James Earl Jones, čigar prepoznavni glas je zaznamoval lika Dartha Vaderja v Vojni zvezd in Mufase v Levjem kralju. V Centru ilustracije smo si ogledali razstavo Kaj gledam, kaj vidim: Morski organizmi za osebe z motnjami vida. Ljubljanska Galerija Equrna v Galeriji Murska Sobota predstavlja razstavo 4 generacije: Zmago Lenárdič, Ksenija Čerče, Staš Kleindienst, Gašper Capuder. V galeriji Kresija v Ljubljani pa smo obiskali razstavo Rastlinsko vizualne umetnice Tilyen Mucik.
Umrl je ameriški igralec James Earl Jones, čigar prepoznavni glas je zaznamoval lika Dartha Vaderja v Vojni zvezd in Mufase v Levjem kralju. V Centru ilustracije smo si ogledali razstavo Kaj gledam, kaj vidim: Morski organizmi za osebe z motnjami vida. Ljubljanska Galerija Equrna v Galeriji Murska Sobota predstavlja razstavo 4 generacije: Zmago Lenárdič, Ksenija Čerče, Staš Kleindienst, Gašper Capuder. V galeriji Kresija v Ljubljani pa smo obiskali razstavo Rastlinsko vizualne umetnice Tilyen Mucik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Na štirih razstaviščih po Sloveniji je na ogled pregled opusa Wilhelma Heiligerja, ki zajema slikarstvo, dela na papirju, fotografijo in skulpturo. V dunajski Kunsthalle smo bili na pregledni razstavi umetnice Aleksandre Domanović, ki se v svojih delih ukvarja s tehnologijo, zgodovino in identiteto. Predstavili pa bomo tudi dokumentarni film One to One: John & Yoko, o življenju Johna Lennona in Yoko Ono v letih 1971–1973.
Na štirih razstaviščih po Sloveniji je na ogled pregled opusa Wilhelma Heiligerja, ki zajema slikarstvo, dela na papirju, fotografijo in skulpturo. V dunajski Kunsthalle smo bili na pregledni razstavi umetnice Aleksandre Domanović, ki se v svojih delih ukvarja s tehnologijo, zgodovino in identiteto. Predstavili pa bomo tudi dokumentarni film One to One: John & Yoko, o življenju Johna Lennona in Yoko Ono v letih 1971–1973.
Spremljali smo mednarodni literarni festival Vilenica, ki se letos z osrednjo tematiko o umetni inteligenci sprašuje, kako lahko ta vpliva na človeško ustvarjalnost. Podrobneje bomo predstavili glavnega nagrajenca festivala, bosansko-hrvaškega avtorja Miljenka Jergovića, ter Moniko Herceg, prejemnico nagrade SEP za mlade avtorje, ki je v tem trenutku eden najodmevnejših glasov sodobne hrvaške literature. V studiu pa bomo gostili Dušana Šarotarja, pisatelja, pesnika in scenarista, ki je letošnji slovenski avtor v središču festivala. Predstavili bomo letošnje nagrajence 81. Beneškega filmskega festivala, na katerem je za leve tekmovalo 21 filmov. Žiriji tega najstarejšega filmskega festivala, ki napoveduje tudi kandidate za oskarje, letos predseduje francoska igralka Isabelle Huppert. Obiskali smo še 19. festival sodobnega plesa Fronta v Murski Soboti, na katerem so potekale številne odmevne domače in tuje plesne predstave. Med drugim smo se pogovarjali z gostujočimi južnokorejskimi koreografi.
Spremljali smo mednarodni literarni festival Vilenica, ki se letos z osrednjo tematiko o umetni inteligenci sprašuje, kako lahko ta vpliva na človeško ustvarjalnost. Podrobneje bomo predstavili glavnega nagrajenca festivala, bosansko-hrvaškega avtorja Miljenka Jergovića, ter Moniko Herceg, prejemnico nagrade SEP za mlade avtorje, ki je v tem trenutku eden najodmevnejših glasov sodobne hrvaške literature. V studiu pa bomo gostili Dušana Šarotarja, pisatelja, pesnika in scenarista, ki je letošnji slovenski avtor v središču festivala. Predstavili bomo letošnje nagrajence 81. Beneškega filmskega festivala, na katerem je za leve tekmovalo 21 filmov. Žiriji tega najstarejšega filmskega festivala, ki napoveduje tudi kandidate za oskarje, letos predseduje francoska igralka Isabelle Huppert. Obiskali smo še 19. festival sodobnega plesa Fronta v Murski Soboti, na katerem so potekale številne odmevne domače in tuje plesne predstave. Med drugim smo se pogovarjali z gostujočimi južnokorejskimi koreografi.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Imago Sloveniae - Podoba Slovenije
Kitarist in skladatelj Nejc Kuhar (1987) velja za enega najopaznejših mladih slovenskih skladateljev. Je dobitnik najvišjih nagrad na mednarodnih skladateljskih tekmovanjih, med katerimi velja opozoriti na zmago na kompozicijskemu tekmovanju IGS (Italija, 2008), 3. nagrado na skladateljskem tekmovanju Gustava Mahlerja (Avstrija, 2009), zmago in posebno nagrado na tekmovanju ISB (Anglija, 2010) in 2. nagrado na Svetovnem kitarskem tekmovanju za skladatelje (Srbija, 2011). Nejc Kuhar je oblikoval poseben koncert, na katerem so njegovo glasbo izvedli vrhunski mladi slovenski glasbeniki: Mak Grgič (kitara), Irena Preda (sopran), Domen Lorenz (violina), Karmen Pečar (violončelo), Irena Rovtar (flavta), Nejc Kuhar (kitara) ter Godalni kvartet Calisto.
Kitarist in skladatelj Nejc Kuhar (1987) velja za enega najopaznejših mladih slovenskih skladateljev. Je dobitnik najvišjih nagrad na mednarodnih skladateljskih tekmovanjih, med katerimi velja opozoriti na zmago na kompozicijskemu tekmovanju IGS (Italija, 2008), 3. nagrado na skladateljskem tekmovanju Gustava Mahlerja (Avstrija, 2009), zmago in posebno nagrado na tekmovanju ISB (Anglija, 2010) in 2. nagrado na Svetovnem kitarskem tekmovanju za skladatelje (Srbija, 2011). Nejc Kuhar je oblikoval poseben koncert, na katerem so njegovo glasbo izvedli vrhunski mladi slovenski glasbeniki: Mak Grgič (kitara), Irena Preda (sopran), Domen Lorenz (violina), Karmen Pečar (violončelo), Irena Rovtar (flavta), Nejc Kuhar (kitara) ter Godalni kvartet Calisto.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert Violino fantastico? je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayu, ki združuje mlade, nadarjene glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih inštrumentih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe skladateljev, ki so ustvarjali na prehodu 17. v 18. stoletje. Posnetek prikazuje izvedbo koncertov za tri soliste G. P. Telemanna in A. Vivaldija.
Koncert Violino fantastico? je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayu, ki združuje mlade, nadarjene glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih inštrumentih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe skladateljev, ki so ustvarjali na prehodu 17. v 18. stoletje. Posnetek prikazuje izvedbo koncertov za tri soliste G. P. Telemanna in A. Vivaldija.
Bili smo na mariborskem Glavnem trgu, kjer so na brezplačnem baletnem spektaklu Balet pod zvezdami plesalci SNG Maribor izvedli predstavo Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu na glasbo Sergeja Prokofjeva. Ogledali smo si tudi prvo plesno-gledališko predstavo v novi sezoni Cankarjevega doma Hortus Conclusus – vrt Barbare Novakovič in prisluhnili uvodnemu koncertu 44. Kogojevih dnevov v Kanalu ob Soči. Mednarodni festival sodobne glasbe letos ponuja deset koncertov.
Bili smo na mariborskem Glavnem trgu, kjer so na brezplačnem baletnem spektaklu Balet pod zvezdami plesalci SNG Maribor izvedli predstavo Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu na glasbo Sergeja Prokofjeva. Ogledali smo si tudi prvo plesno-gledališko predstavo v novi sezoni Cankarjevega doma Hortus Conclusus – vrt Barbare Novakovič in prisluhnili uvodnemu koncertu 44. Kogojevih dnevov v Kanalu ob Soči. Mednarodni festival sodobne glasbe letos ponuja deset koncertov.
Na 30. Sarajevskem filmskem festivalu smo se z Elio Suleimanom, palestinskim režiserjem, ki živi v prostovoljnem izgnanstvu, in režiserjem Alexandrom Paynom, dobitnikom dveh oskarjev, pogovarjali o konfliktu na Bližnjem vzhodu. Festivala sta se udeležila hollywoodska zvezdnika Meg Ryan in John Turturro, na njem pa je letos sodelovalo tudi rekordno število slovenskih filmov, med njimi Praslovan režiserja Slobodana Maksimovića. Gre za dokumentarni portret Zorana Predina, slovenskega glasbenika z največ izdanimi ploščami. Posebno nagrado za promocijo enakopravnosti spolov je prejela Maja Doroteja Prelog za dokumentarni film Cent'anni. Mednarodna konfederacija art kinematografov pa je z distribucijsko podporo nagradila film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc.
Na 30. Sarajevskem filmskem festivalu smo se z Elio Suleimanom, palestinskim režiserjem, ki živi v prostovoljnem izgnanstvu, in režiserjem Alexandrom Paynom, dobitnikom dveh oskarjev, pogovarjali o konfliktu na Bližnjem vzhodu. Festivala sta se udeležila hollywoodska zvezdnika Meg Ryan in John Turturro, na njem pa je letos sodelovalo tudi rekordno število slovenskih filmov, med njimi Praslovan režiserja Slobodana Maksimovića. Gre za dokumentarni portret Zorana Predina, slovenskega glasbenika z največ izdanimi ploščami. Posebno nagrado za promocijo enakopravnosti spolov je prejela Maja Doroteja Prelog za dokumentarni film Cent'anni. Mednarodna konfederacija art kinematografov pa je z distribucijsko podporo nagradila film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc.
Atrij koprske televizije bo tudi letos gostil eno od srečanj Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki beleži že 39. izvedbo. Dušan Šarotar, avtor v središču letošnjega literarnega festivala Vilenica, pisatelj, pesnik in prevajalec, scenarist in fotograf, je bil rojen leta 1968 v Murski Soboti. Njegov opus obsega več kot dvajset del, od katerih so bila številna prevedena v tuje jezike in nagrajevana. V očišču njegovega umetniškega ustvarjanja so spomin, jezik, žalost in človekova duša, h katerim pristopa s poetičnim jezikom in značilnim umirjenim tempom. V slikovitem okolju atrija TV Koper Capodistria se ugledni pisatelj in moderatorka Irena Urbič v pogovoru dotakneta duše in tišine, panonske ravnice in raznolikih morij, pa tudi skrivnosti iz pisateljskega laboratorija.
Atrij koprske televizije bo tudi letos gostil eno od srečanj Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki beleži že 39. izvedbo. Dušan Šarotar, avtor v središču letošnjega literarnega festivala Vilenica, pisatelj, pesnik in prevajalec, scenarist in fotograf, je bil rojen leta 1968 v Murski Soboti. Njegov opus obsega več kot dvajset del, od katerih so bila številna prevedena v tuje jezike in nagrajevana. V očišču njegovega umetniškega ustvarjanja so spomin, jezik, žalost in človekova duša, h katerim pristopa s poetičnim jezikom in značilnim umirjenim tempom. V slikovitem okolju atrija TV Koper Capodistria se ugledni pisatelj in moderatorka Irena Urbič v pogovoru dotakneta duše in tišine, panonske ravnice in raznolikih morij, pa tudi skrivnosti iz pisateljskega laboratorija.
Na redni spored Kinodvora je prišla komična drama, navdihnjena z italijanskim neorealizmom, Jutri je še en dan, ki je osvojila srca gledalcev in v domači Italiji po gledanosti prehitela celo Barbie. Spremljamo festival Vilenica, ki letos prinaša novo delo v zbirki Antologije Vilenice – Antologijo sodobne češke književnosti Minout se přesně. Ta slovenskim bralcem predstavlja prevode enaindvajsetih reprezentativnih čeških avtoric in avtorjev, pesnikov ter prozaistov zadnjega desetletja. Več pa tudi o ponatisu vinilne plošče Izvir kultne istoimenske skupine s konca sedemdesetih, ki je preigravala progresivni rock tiste generacije.
Na redni spored Kinodvora je prišla komična drama, navdihnjena z italijanskim neorealizmom, Jutri je še en dan, ki je osvojila srca gledalcev in v domači Italiji po gledanosti prehitela celo Barbie. Spremljamo festival Vilenica, ki letos prinaša novo delo v zbirki Antologije Vilenice – Antologijo sodobne češke književnosti Minout se přesně. Ta slovenskim bralcem predstavlja prevode enaindvajsetih reprezentativnih čeških avtoric in avtorjev, pesnikov ter prozaistov zadnjega desetletja. Več pa tudi o ponatisu vinilne plošče Izvir kultne istoimenske skupine s konca sedemdesetih, ki je preigravala progresivni rock tiste generacije.
Koliko je vredno delo umetnikov? Kakšno je razmerje med družbeno in ekonomsko vrednostjo dela? Kakšne službe ameriški antropolog David Graeber imenuje "bulšihti"? V oddaji se bomo pogovarjali z eno najpomembnejših danskih pesnic, Pio Tafdrup, ki je bila letos častna gostja Dnevov poezije in vina in se preživlja izključno s pisateljevanjem. Predstavili bomo italijanski kolektiv Cinetico, ki je nastopil na festivalu Mladi levi – njegovi člani opravljajo vrsto neumetniških služb, ki jim omogočajo umetniško delo. V oddaji še o predstavi Mini teatra Bartleby, pisar. Predstava, ki je bila pred leti nagrajena na festivalu Borštnikovo srečanje, je nastala po znameniti kratki zgodbi Hermana Melvilla. Gostje v studiu: Nataša Živković, Eva Matjaž, dr. Blaž Kosovel in Barbara Kanc.
Koliko je vredno delo umetnikov? Kakšno je razmerje med družbeno in ekonomsko vrednostjo dela? Kakšne službe ameriški antropolog David Graeber imenuje "bulšihti"? V oddaji se bomo pogovarjali z eno najpomembnejših danskih pesnic, Pio Tafdrup, ki je bila letos častna gostja Dnevov poezije in vina in se preživlja izključno s pisateljevanjem. Predstavili bomo italijanski kolektiv Cinetico, ki je nastopil na festivalu Mladi levi – njegovi člani opravljajo vrsto neumetniških služb, ki jim omogočajo umetniško delo. V oddaji še o predstavi Mini teatra Bartleby, pisar. Predstava, ki je bila pred leti nagrajena na festivalu Borštnikovo srečanje, je nastala po znameniti kratki zgodbi Hermana Melvilla. Gostje v studiu: Nataša Živković, Eva Matjaž, dr. Blaž Kosovel in Barbara Kanc.
Pogovarjali smo se s priznanim češkim fotografom in vodjo Inštituta za kreativno fotografijo na Šlezijski univerzi v Opavi Vladimirjem Birgusom, ki razstavlja v ljubljanski galeriji Photon. Obiskali smo literarni festival Mesto knjige v Novi Gorici. Predstavili bomo najnovejši film španskega režiserja Pedra Almodóvarja The Room Next Door, ki govori o problematiki evtanazije in je bil premierno prikazan na beneškem filmskem festivalu.
Pogovarjali smo se s priznanim češkim fotografom in vodjo Inštituta za kreativno fotografijo na Šlezijski univerzi v Opavi Vladimirjem Birgusom, ki razstavlja v ljubljanski galeriji Photon. Obiskali smo literarni festival Mesto knjige v Novi Gorici. Predstavili bomo najnovejši film španskega režiserja Pedra Almodóvarja The Room Next Door, ki govori o problematiki evtanazije in je bil premierno prikazan na beneškem filmskem festivalu.
Na Lidu poteka 81. beneški filmski festival. Na rdeči preprogi, po kateri se lani zaradi stavke delavcev v Hollywoodu marsikdo ni sprehodil, je letos spet gneča. V filmske zgodbe se vrača spolnost, ki je je bilo v zadnjih letih presenetljivo malo, je opazil direktor festivala. Seveda pa se festival ne izogiba kritičnemu pogledu na fenomene in krize sodobne družbe in politike.
Na Lidu poteka 81. beneški filmski festival. Na rdeči preprogi, po kateri se lani zaradi stavke delavcev v Hollywoodu marsikdo ni sprehodil, je letos spet gneča. V filmske zgodbe se vrača spolnost, ki je je bilo v zadnjih letih presenetljivo malo, je opazil direktor festivala. Seveda pa se festival ne izogiba kritičnemu pogledu na fenomene in krize sodobne družbe in politike.
Bili smo na odprtju festivala Vilenica v Cankarjevem domu in na zaprtju Ljubljana festivala. Udeležili smo se koroškega festivala Jazz Ravne, v Trnovski cerkvi pa smo bili na koncertnem nizu FriForma.
Bili smo na odprtju festivala Vilenica v Cankarjevem domu in na zaprtju Ljubljana festivala. Udeležili smo se koroškega festivala Jazz Ravne, v Trnovski cerkvi pa smo bili na koncertnem nizu FriForma.
V oddaji se pogovarjamo z režiserjem Månsom Månssonom, ki se podpisuje pod serijo Estonia, posneto po resničnih dogodkih. Tragična nesreča trajekta Estonia v Baltskem morju pred tridesetimi leti je vzela več kot 850 življenj in zaznamovala mnoge družine in širšo javnost na tem območju Evrope. V intervjuju z režiserjem, ki je sodeloval tudi pri seriji Černobil, o ekranizaciji še vedno občutljive tematike, filmskem žanru katastrofe, iskanju odgovorov in pomenu resnice, pravice ter človeške solidarnosti.
V oddaji se pogovarjamo z režiserjem Månsom Månssonom, ki se podpisuje pod serijo Estonia, posneto po resničnih dogodkih. Tragična nesreča trajekta Estonia v Baltskem morju pred tridesetimi leti je vzela več kot 850 življenj in zaznamovala mnoge družine in širšo javnost na tem območju Evrope. V intervjuju z režiserjem, ki je sodeloval tudi pri seriji Černobil, o ekranizaciji še vedno občutljive tematike, filmskem žanru katastrofe, iskanju odgovorov in pomenu resnice, pravice ter človeške solidarnosti.
V oddaji daljši intervju z režiserjem Månsom Månssonom, ki se podpisuje pod serijo Estonia, posneto po resničnih dogodkih. Tragična nesreča trajekta Estonia v Baltskem morju pred tridesetimi leti je vzela več kot 850 življenj in zaznamovala mnoge družine in širšo javnost na tem območju Evrope. V intervjuju z režiserjem, ki je sodeloval tudi pri seriji Černobil, o ekranizaciji še vedno občutljive tematike, filmskem žanru katastrofe, iskanju odgovorov in pomenu resnice, pravice ter človeške solidarnosti.
V oddaji daljši intervju z režiserjem Månsom Månssonom, ki se podpisuje pod serijo Estonia, posneto po resničnih dogodkih. Tragična nesreča trajekta Estonia v Baltskem morju pred tridesetimi leti je vzela več kot 850 življenj in zaznamovala mnoge družine in širšo javnost na tem območju Evrope. V intervjuju z režiserjem, ki je sodeloval tudi pri seriji Černobil, o ekranizaciji še vedno občutljive tematike, filmskem žanru katastrofe, iskanju odgovorov in pomenu resnice, pravice ter človeške solidarnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Dunajski filharmoniki so pod vodstvom italijanskega maestra Riccarda Mutija igrali že več kot petstokrat, tokrat prvič na znanem odprtem glasbenem prizorišču v amfiteatru Waldbühne sredi gozdnega parka v Berlinu. Ob izzivih in priložnostih, ki letos zaznamujejo Evropsko unijo, so pripravili koncert z naslovom Evropska noč, z izbranimi deli evropskih skladateljev, ki so ustvarjali vse od Norveške, Nemčije, Italije in Španije do Madžarske. Na sporedu so bila priljubljena dela klasične glasbene zgodovine skladateljev E. Griega, G. Verdija, O. Respighija, E. Chabriera, M. de Falle, L. van Beethovna, J. Brahmsa, A. Dvořáka in J. Straussa.
Dunajski filharmoniki so pod vodstvom italijanskega maestra Riccarda Mutija igrali že več kot petstokrat, tokrat prvič na znanem odprtem glasbenem prizorišču v amfiteatru Waldbühne sredi gozdnega parka v Berlinu. Ob izzivih in priložnostih, ki letos zaznamujejo Evropsko unijo, so pripravili koncert z naslovom Evropska noč, z izbranimi deli evropskih skladateljev, ki so ustvarjali vse od Norveške, Nemčije, Italije in Španije do Madžarske. Na sporedu so bila priljubljena dela klasične glasbene zgodovine skladateljev E. Griega, G. Verdija, O. Respighija, E. Chabriera, M. de Falle, L. van Beethovna, J. Brahmsa, A. Dvořáka in J. Straussa.
V Pokrajinskem muzeju Koper smo bili na večeru, posvečenem 111. obletnici rojstva pisatelja Borisa Pahorja, pogledali smo tudi na odprtje festivala Vilenica, na katerem je avtor v fokusu Dušan Šarotar. Ob začetku šolskega leta smo prelistali štiri nove čebelice Založbe Mladinska knjiga, pogledali pa smo tudi na odprtje Blejskega strateškega foruma. Opozarjamo na jutrišnjo projekcijo kultnega filma Samorastniki, ki ga je leta 1963 posnel režiser Igor Pretnar. Mineva namreč 100 let od njegovega rojstva.
V Pokrajinskem muzeju Koper smo bili na večeru, posvečenem 111. obletnici rojstva pisatelja Borisa Pahorja, pogledali smo tudi na odprtje festivala Vilenica, na katerem je avtor v fokusu Dušan Šarotar. Ob začetku šolskega leta smo prelistali štiri nove čebelice Založbe Mladinska knjiga, pogledali pa smo tudi na odprtje Blejskega strateškega foruma. Opozarjamo na jutrišnjo projekcijo kultnega filma Samorastniki, ki ga je leta 1963 posnel režiser Igor Pretnar. Mineva namreč 100 let od njegovega rojstva.
V studio prihaja gostja Alma R. Selimović, dolgoletna sodelavka in direktorica Zavoda Bunker, ki deluje v Stari mestni elektrarni. Ta dragoceni prostor za sodobno uprizoritveno umetnost deluje že 20 let. Ozrli se bomo v zgodovino, predstavili pomen tega prostora za sodobno ustvarjalnost ter razkrili vizijo za prihodnost. Zanimiv pogled na sodobno arhitekturo in okus novega razreda bogatih v ameriški družbi nam bo predstavila mlada ameriška arhitekturna kritičarka Kate Wagner. Ker živi med Združenimi državami in Slovenijo, bo komentirala tudi prostorsko ureditev in arhitekturo pri nas. Ogledali smo si razstavo Od korzeta do žaketa v ljubljanskem Mestnem muzeju, ki se osredotoča na oblačilni videz Ljubljančank in Ljubljančanov med letoma 1850 – 1950. Kako zvenijo skladbe Bacha, Mozarta ali Piazzole v izvedbi dveh vrhunskih harmonikarjev Marka Hatlaka in Franca Žiberta, smo preverili na koncertu njunega projekta Harmonikart.
V studio prihaja gostja Alma R. Selimović, dolgoletna sodelavka in direktorica Zavoda Bunker, ki deluje v Stari mestni elektrarni. Ta dragoceni prostor za sodobno uprizoritveno umetnost deluje že 20 let. Ozrli se bomo v zgodovino, predstavili pomen tega prostora za sodobno ustvarjalnost ter razkrili vizijo za prihodnost. Zanimiv pogled na sodobno arhitekturo in okus novega razreda bogatih v ameriški družbi nam bo predstavila mlada ameriška arhitekturna kritičarka Kate Wagner. Ker živi med Združenimi državami in Slovenijo, bo komentirala tudi prostorsko ureditev in arhitekturo pri nas. Ogledali smo si razstavo Od korzeta do žaketa v ljubljanskem Mestnem muzeju, ki se osredotoča na oblačilni videz Ljubljančank in Ljubljančanov med letoma 1850 – 1950. Kako zvenijo skladbe Bacha, Mozarta ali Piazzole v izvedbi dveh vrhunskih harmonikarjev Marka Hatlaka in Franca Žiberta, smo preverili na koncertu njunega projekta Harmonikart.
V Novem mestu smo obiskali zaključne večere pripovedovalskega festivala Reku reku, na katerih je nastopilo 15 pripovedovalcev, od domačinov do uveljavljenih igralcev in pisateljev. Predstavljamo album Brez besed, posvečen glasbi Mojmirja Sepeta, v izvedbi Marko Churnchetz Tria, ki smo mu premierno prisluhnili v novem džezovskem klubu Kazina. V Žlebah nad Medvodami smo obiskali skupinsko mednarodno razstavo sodobne umetnosti v Hiši nad hribom, na festivalu Mladi levi pa smo si ogledali predstavo Haribo Kimči južnokorejskega gledališkega in glasbenega umetnika Jahe Kooja.
V Novem mestu smo obiskali zaključne večere pripovedovalskega festivala Reku reku, na katerih je nastopilo 15 pripovedovalcev, od domačinov do uveljavljenih igralcev in pisateljev. Predstavljamo album Brez besed, posvečen glasbi Mojmirja Sepeta, v izvedbi Marko Churnchetz Tria, ki smo mu premierno prisluhnili v novem džezovskem klubu Kazina. V Žlebah nad Medvodami smo obiskali skupinsko mednarodno razstavo sodobne umetnosti v Hiši nad hribom, na festivalu Mladi levi pa smo si ogledali predstavo Haribo Kimči južnokorejskega gledališkega in glasbenega umetnika Jahe Kooja.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
V Benetkah se danes s premiero filma Tima Burtona Beetlejuice Beetlejuice začenja tamkajšnji 81. mednarodni filmski festival, na katerem se bo v glavnem tekmovalnem programu za zlatega leva potegovalo 21 filmov. V Mini teatru smo si ogledali premiero predstave Dolgega dneva potovanje v noč avtorja Eugena O'Neilla v režiji Ivice Buljana, v Cankarjevem domu pa Londonski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Antonia Pappana.
V Benetkah se danes s premiero filma Tima Burtona Beetlejuice Beetlejuice začenja tamkajšnji 81. mednarodni filmski festival, na katerem se bo v glavnem tekmovalnem programu za zlatega leva potegovalo 21 filmov. V Mini teatru smo si ogledali premiero predstave Dolgega dneva potovanje v noč avtorja Eugena O'Neilla v režiji Ivice Buljana, v Cankarjevem domu pa Londonski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Antonia Pappana.
Med drugim bomo predstavili festival komorne glasbe Odmev poletja v Mariboru. Seznanili vas bomo z mednarodnim otroškim gledališkim festivalom Pri svetilniku, ki ga pripravlja Gledališče Koper. Bili pa smo tudi na odprtju razstave Nike Špan in Richarda Whitlocka v galeriji Equrna.
Med drugim bomo predstavili festival komorne glasbe Odmev poletja v Mariboru. Seznanili vas bomo z mednarodnim otroškim gledališkim festivalom Pri svetilniku, ki ga pripravlja Gledališče Koper. Bili pa smo tudi na odprtju razstave Nike Špan in Richarda Whitlocka v galeriji Equrna.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Pogovarjali smo se z iransko-kanadsko fotografinjo Kiano Hayeri, eno od gostij letošnjega Kranj foto festa, katere dela razstavlja Galerija Fotografija. V razstavišču Libertas v Kopru smo obiskali razstavo Tine Kolenik Kostumiranje. V ljubljanski Mestni hiši pa smo si ogledali razstavo Transformacije - od slovanske oblačilne tradicije do sodobnih kreacij.
Pogovarjali smo se z iransko-kanadsko fotografinjo Kiano Hayeri, eno od gostij letošnjega Kranj foto festa, katere dela razstavlja Galerija Fotografija. V razstavišču Libertas v Kopru smo obiskali razstavo Tine Kolenik Kostumiranje. V ljubljanski Mestni hiši pa smo si ogledali razstavo Transformacije - od slovanske oblačilne tradicije do sodobnih kreacij.
Predstavljamo reportažo z jubilejnega, 30. sarajevskega filmskega festivala, na katerem se je letos predstavilo rekordno število slovenskih filmov, kar 12. Obiskali smo številne premiere, tudi slovenskih filmov; predstavili bomo nagrajence. Pogovarjali smo se s protagonistom dokumentarnega filma Praslovan Zoranom Predinom, ki je med drugim pojasnil, kako je bil vpet v nastanek filma, kako je ogledati si portret o sebi in zakaj je humor ključni element filma. Južnokorejska književnost je v ospredju letošnjega festivala Dnevi poezije in vina. Pogovarjali smo se z nekaterimi izmed 21 pesnic in pesnikov iz 14 držav, ki letos sodelujejo na festivalu. Ogledali smo si tudi več razstav, ki celovito prikazujejo delo ene najvidnejših slovenskih grafičnih umetnic dvajsetega stoletja, Adriane Maraž.
Predstavljamo reportažo z jubilejnega, 30. sarajevskega filmskega festivala, na katerem se je letos predstavilo rekordno število slovenskih filmov, kar 12. Obiskali smo številne premiere, tudi slovenskih filmov; predstavili bomo nagrajence. Pogovarjali smo se s protagonistom dokumentarnega filma Praslovan Zoranom Predinom, ki je med drugim pojasnil, kako je bil vpet v nastanek filma, kako je ogledati si portret o sebi in zakaj je humor ključni element filma. Južnokorejska književnost je v ospredju letošnjega festivala Dnevi poezije in vina. Pogovarjali smo se z nekaterimi izmed 21 pesnic in pesnikov iz 14 držav, ki letos sodelujejo na festivalu. Ogledali smo si tudi več razstav, ki celovito prikazujejo delo ene najvidnejših slovenskih grafičnih umetnic dvajsetega stoletja, Adriane Maraž.
Istra z okolico je prava zakladnica, o čemer pričajo tudi tamkajšnji prebivalci in kultura. Njeno bogastvo se razkriva v izjemni umetniški, arhitekturni, zgodovinski, književni in kulinarični dediščini. Oddaja Istra z okolico je z gosti v studiu in reportažami pravi kalejdoskop, ki v gledalcih prebudi radovednost, da si zaželijo to pokrajino bolje spoznati, hkrati pa jih spodbuja k odkrivanju naravnih lepot in človekovih stvaritev, o katerih pričajo tisti, ki v obmejnih krajih živijo ali jih imajo preprosto radi.
Istra z okolico je prava zakladnica, o čemer pričajo tudi tamkajšnji prebivalci in kultura. Njeno bogastvo se razkriva v izjemni umetniški, arhitekturni, zgodovinski, književni in kulinarični dediščini. Oddaja Istra z okolico je z gosti v studiu in reportažami pravi kalejdoskop, ki v gledalcih prebudi radovednost, da si zaželijo to pokrajino bolje spoznati, hkrati pa jih spodbuja k odkrivanju naravnih lepot in človekovih stvaritev, o katerih pričajo tisti, ki v obmejnih krajih živijo ali jih imajo preprosto radi.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste spomladansko uglašen posnetek Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko maestra Antona Nanuta orkester predstavlja Pomladanski concertino skladatelja Alda Kumarja, s solistoma Francescom Manara (violina) in Danilom Rossijem (viola) pa Mozartovo Koncertantno simfonijo za violino in violo v Es-duru.
Spremljali boste spomladansko uglašen posnetek Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko maestra Antona Nanuta orkester predstavlja Pomladanski concertino skladatelja Alda Kumarja, s solistoma Francescom Manara (violina) in Danilom Rossijem (viola) pa Mozartovo Koncertantno simfonijo za violino in violo v Es-duru.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Sinoči se je na Ptuju z javnim branjem Odprtega pisma Evropi, ki ga je letos napisal poljski pesnik, pisatelj in prevajalec Jacek Dehnel, začel festival Dnevi poezije in vina. Na osrednji festivalski lokaciji bodo potekala velika pesniška branja gostov festivala, različne glasbene poslastice in pokušnje vin. V Ljubljani pa se je začel Festival Grounded, letos z osrednjo temo rasizma; zamisel so dobili ob napadu Hamasa na Izrael oktobra lani. Več pa tudi o 4. literarno-glasbenem festivalu O’brk, ki poteka na Vrhniki, in o novem albumu zasedbe Bossa de Novo, ki ga snema z brazilskim pianistom Cesarjem Camargom Marianom.
Sinoči se je na Ptuju z javnim branjem Odprtega pisma Evropi, ki ga je letos napisal poljski pesnik, pisatelj in prevajalec Jacek Dehnel, začel festival Dnevi poezije in vina. Na osrednji festivalski lokaciji bodo potekala velika pesniška branja gostov festivala, različne glasbene poslastice in pokušnje vin. V Ljubljani pa se je začel Festival Grounded, letos z osrednjo temo rasizma; zamisel so dobili ob napadu Hamasa na Izrael oktobra lani. Več pa tudi o 4. literarno-glasbenem festivalu O’brk, ki poteka na Vrhniki, in o novem albumu zasedbe Bossa de Novo, ki ga snema z brazilskim pianistom Cesarjem Camargom Marianom.
V Ljubljani se začenja 27. mednarodni festival Mladi levi. Tokratni bo za uvod postregel z velikim mednarodnim projektom Skupne krajine, nato se bo preselil na Tabor in v Staro mestno elektrarno. V Kranju bodo od danes na Kranj Foto Festu z osrednjo temo Kolektivni odziv vse do 28. septembra na različnih krajih v mestu pripravljali bogat program razstav, delavnic, predavanj in pogovorov. Več tudi o premieri plesne predstave ansambla MN Dance Company Brezmejni gib v amfiteatru gradu Kromberk in informansu z naslovom SEVERNI RED: AČ:: EL, ki je bil sinoči v telovadnici Šolskega centra na Aškerčevi v Ljubljani.
V Ljubljani se začenja 27. mednarodni festival Mladi levi. Tokratni bo za uvod postregel z velikim mednarodnim projektom Skupne krajine, nato se bo preselil na Tabor in v Staro mestno elektrarno. V Kranju bodo od danes na Kranj Foto Festu z osrednjo temo Kolektivni odziv vse do 28. septembra na različnih krajih v mestu pripravljali bogat program razstav, delavnic, predavanj in pogovorov. Več tudi o premieri plesne predstave ansambla MN Dance Company Brezmejni gib v amfiteatru gradu Kromberk in informansu z naslovom SEVERNI RED: AČ:: EL, ki je bil sinoči v telovadnici Šolskega centra na Aškerčevi v Ljubljani.
V Ljubljani poteka FeKK - Festival kratkega filma, na katerem bodo jutri in v petek predvajali retrospektivo kratkih filmov enega najbolj znanih režiserjev novega romunskega vala Raduja Judeja, zato smo se pogovarjali z njegovim sodelavcem, filmskim montažerjem Cătălinom Cristuțiujem, ki je obiskal Slovenijo. Na Ptuju bodo jutri z javnim branjem Odprtega pisma Evropi uradno odprli festival Dnevi poezije in vina, že danes pa smo se v Ljubljani pogovarjali s častnima gostjama festivala, Valžino Mort in Pio Tafdrup. Predstavljamo tudi antologijo sodobnih pesnic Maribora Za robom jezika, ki je izšla pri založbi Litera, uredila pa jo je Kristina Kočan, med drugim programska vodja festivala Dnevi poezije in vina.
V Ljubljani poteka FeKK - Festival kratkega filma, na katerem bodo jutri in v petek predvajali retrospektivo kratkih filmov enega najbolj znanih režiserjev novega romunskega vala Raduja Judeja, zato smo se pogovarjali z njegovim sodelavcem, filmskim montažerjem Cătălinom Cristuțiujem, ki je obiskal Slovenijo. Na Ptuju bodo jutri z javnim branjem Odprtega pisma Evropi uradno odprli festival Dnevi poezije in vina, že danes pa smo se v Ljubljani pogovarjali s častnima gostjama festivala, Valžino Mort in Pio Tafdrup. Predstavljamo tudi antologijo sodobnih pesnic Maribora Za robom jezika, ki je izšla pri založbi Litera, uredila pa jo je Kristina Kočan, med drugim programska vodja festivala Dnevi poezije in vina.