Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Veliko mašo v c-molu je skladatelj komponiral po selitvi na Dunaj in poroki s Konstanco Weber. Prva izvedba je bila v Salzburgu, kjer je zahtevno sopransko vlogo pela njegova soproga. Tokrat se v vlogi sopranistke predstavlja operna pevka, solistka Nina Dominko. Poleg nje v solističnih vlogah nastopajo mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije vodi gostujoči estonski dirigent Risto Joost.
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Veliko mašo v c-molu je skladatelj komponiral po selitvi na Dunaj in poroki s Konstanco Weber. Prva izvedba je bila v Salzburgu, kjer je zahtevno sopransko vlogo pela njegova soproga. Tokrat se v vlogi sopranistke predstavlja operna pevka, solistka Nina Dominko. Poleg nje v solističnih vlogah nastopajo mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije vodi gostujoči estonski dirigent Risto Joost.
Smoletova pesniška mojstrovina, Antigona, se v priredbi in režiji Janeza Pipana, po tridesetih letih spet vrača na oder ljubljanske Drame. Ne glede na čas, v katerem je uprizorjena, vedno buri duhove in občinstvu omogoča, da v njej prepozna ključna vprašanja določenega časa. O tem, kako naj danes razumemo Antigonino iskanje Polinejka, smo se pogovarjali z ustvarjalci in dr. Gašperjem Troho. Na velikem odru SNG Drame Ljubljana pa poteka tudi proces študija za odrsko priredbo Knausgaardovega romana Jutranja zvezda. Režiser Ivica Buljan se po režiranju opusa dram sodobnih dramatikov spet vrača k romanu. Urednica: Marjana Ravnjak
Smoletova pesniška mojstrovina, Antigona, se v priredbi in režiji Janeza Pipana, po tridesetih letih spet vrača na oder ljubljanske Drame. Ne glede na čas, v katerem je uprizorjena, vedno buri duhove in občinstvu omogoča, da v njej prepozna ključna vprašanja določenega časa. O tem, kako naj danes razumemo Antigonino iskanje Polinejka, smo se pogovarjali z ustvarjalci in dr. Gašperjem Troho. Na velikem odru SNG Drame Ljubljana pa poteka tudi proces študija za odrsko priredbo Knausgaardovega romana Jutranja zvezda. Režiser Ivica Buljan se po režiranju opusa dram sodobnih dramatikov spet vrača k romanu. Urednica: Marjana Ravnjak
Začenja se ljubljanski teden mode, ki ga bodo odprli z revijo študentov modnega oblikovanja Naravoslovnotehniške fakultete. V galeriji Bažato serijo slik z naslovom Slike, ki znajo plavati razstavlja Gustav Gnamuš. V londonski galeriji Tate Britain pa so na ogled dela Sarah Lucas, ki je postala prepoznavna v začetku 90. let, kot ena od članic vzhajajoče generacije vizualnih umetnikov tako imenovanega brit arta, ki mu pripadata tudi Damien Hirst in Tracey Emin.
Začenja se ljubljanski teden mode, ki ga bodo odprli z revijo študentov modnega oblikovanja Naravoslovnotehniške fakultete. V galeriji Bažato serijo slik z naslovom Slike, ki znajo plavati razstavlja Gustav Gnamuš. V londonski galeriji Tate Britain pa so na ogled dela Sarah Lucas, ki je postala prepoznavna v začetku 90. let, kot ena od članic vzhajajoče generacije vizualnih umetnikov tako imenovanega brit arta, ki mu pripadata tudi Damien Hirst in Tracey Emin.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Le malokdo pozna glasbilo kot je pedalni klavir. Eden redkih, ki se je poglobil v svet bogatih zvočnih dimenzij in zahtevnega igranja na to glasbilo je Dalibor Miklavčič, slovenski organist, pianist, čembalist in mojster improvizacije. V studiu smo s Simfoniki RTVS pod taktirko En Shaa posneli koncert v Es duru, ki ga je Charles Gounod napisal prav za pedalni klavir. Urednica Danica Dolinar, režiser Marjan Kučej.
Le malokdo pozna glasbilo kot je pedalni klavir. Eden redkih, ki se je poglobil v svet bogatih zvočnih dimenzij in zahtevnega igranja na to glasbilo je Dalibor Miklavčič, slovenski organist, pianist, čembalist in mojster improvizacije. V studiu smo s Simfoniki RTVS pod taktirko En Shaa posneli koncert v Es duru, ki ga je Charles Gounod napisal prav za pedalni klavir. Urednica Danica Dolinar, režiser Marjan Kučej.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vsako leto avgusta se v sklopu tabora Musica Creativa predstavijo mladi godbeniki iz slovenskih godb. Pod vodstvom akademskih glasbenikov so v letnem amfiteatru Avditorija Portorož tudi tokrat predstavili razgiban program. V prvem delu koncerta so nastopili Pihalni orkester Musica Creativa, Mlajši pihalni orkester godb Furlanije - Julijske krajine in Slovenski mladinski pihalni orkester pod taktirkami Marca Somadossija, Mirana Šumečnika in Gregorja Kovačiča. Režiser Juš Hrastnik.
Vsako leto avgusta se v sklopu tabora Musica Creativa predstavijo mladi godbeniki iz slovenskih godb. Pod vodstvom akademskih glasbenikov so v letnem amfiteatru Avditorija Portorož tudi tokrat predstavili razgiban program. V prvem delu koncerta so nastopili Pihalni orkester Musica Creativa, Mlajši pihalni orkester godb Furlanije - Julijske krajine in Slovenski mladinski pihalni orkester pod taktirkami Marca Somadossija, Mirana Šumečnika in Gregorja Kovačiča. Režiser Juš Hrastnik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste baročno glasbo v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na sporedu bodo dela Uvertura k operi Almira, Koncert za violino v B-duru in Concerto grosso v G-duru Georga Friedricha Händla, Concerto grosso v D-duru Händlovega vzornika - Arcangella Corellija ter Simfonija št. 7 v Es-duru Carla Friedricha Abla. Dirigent Uroš Lajovic.
Spremljali boste baročno glasbo v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na sporedu bodo dela Uvertura k operi Almira, Koncert za violino v B-duru in Concerto grosso v G-duru Georga Friedricha Händla, Concerto grosso v D-duru Händlovega vzornika - Arcangella Corellija ter Simfonija št. 7 v Es-duru Carla Friedricha Abla. Dirigent Uroš Lajovic.
Operno sezono v Mariboru nocoj začenja premiera Čarobne piščali Wolfganga Amadeusa Mozarta, v režiji Krešimirja Dolenčića in pod taktirko Ivana Huta. Ker danes mineva 30 let od smrti pisatelja in prevajalca Mateja Bora, smo si ogledali razstavo Šel je popotnik skozi atomski vek, ki so jo pripravili v knjižnici Antona Tomaža Linharta, predstavljamo pa tudi monografijo, ki je izšla ob tej priložnosti. V ljubljanski Galeriji Y so odprli razstavo Arjana Pregla, ki jo je naslovil Lepa reč!, zanjo pa izbral najnovejša dela. Pogovarjali smo se z Ano Marwan, na Dunaju živečo pisateljico, ki ustvarja v slovenskem in nemškem jeziku in je sinoči v Drama Kavarni v Ljubljani predstavila prevod svojega literarnega prvenca Lipitsch.
Operno sezono v Mariboru nocoj začenja premiera Čarobne piščali Wolfganga Amadeusa Mozarta, v režiji Krešimirja Dolenčića in pod taktirko Ivana Huta. Ker danes mineva 30 let od smrti pisatelja in prevajalca Mateja Bora, smo si ogledali razstavo Šel je popotnik skozi atomski vek, ki so jo pripravili v knjižnici Antona Tomaža Linharta, predstavljamo pa tudi monografijo, ki je izšla ob tej priložnosti. V ljubljanski Galeriji Y so odprli razstavo Arjana Pregla, ki jo je naslovil Lepa reč!, zanjo pa izbral najnovejša dela. Pogovarjali smo se z Ano Marwan, na Dunaju živečo pisateljico, ki ustvarja v slovenskem in nemškem jeziku in je sinoči v Drama Kavarni v Ljubljani predstavila prevod svojega literarnega prvenca Lipitsch.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili delo direktorja fotografije, filmskega snemalca, montažerja in producenta Rada Likona, ki bo tudi naš gost v studiu. Na Festivalu slovenskega filma Portorož mu bodo podelili nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filma. Makedonska filmska režiserka Teona Strugar Mitevska je slovenskemu občinstvu prav tako dobro znana. Zdaj v kinematografih lahko vidimo njen celovečerec Najsrečnejši človek na svetu, mi pa smo se z njo pogovarjali tudi o drugih projektih, družbeni kritiki, črnem humorju in feminizmu, ki pogosto spremlja njene filme. Obiskali smo koncert godbe na pihala iz odmaknjene romunske vasi, ki pa je postala svetovna senzacija. Romunska zasedba Fanfare Ciocărlia je s svojstvenimi predelavami kultnih skladb od punka do klasične glasbe nastopila v Ljubljani. Ogledali smo si še razstavo fotografa Luca Locatellija v Torinu, ki je posvečena iskanju rešitev za trajnostno prihodnost.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili delo direktorja fotografije, filmskega snemalca, montažerja in producenta Rada Likona, ki bo tudi naš gost v studiu. Na Festivalu slovenskega filma Portorož mu bodo podelili nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filma. Makedonska filmska režiserka Teona Strugar Mitevska je slovenskemu občinstvu prav tako dobro znana. Zdaj v kinematografih lahko vidimo njen celovečerec Najsrečnejši človek na svetu, mi pa smo se z njo pogovarjali tudi o drugih projektih, družbeni kritiki, črnem humorju in feminizmu, ki pogosto spremlja njene filme. Obiskali smo koncert godbe na pihala iz odmaknjene romunske vasi, ki pa je postala svetovna senzacija. Romunska zasedba Fanfare Ciocărlia je s svojstvenimi predelavami kultnih skladb od punka do klasične glasbe nastopila v Ljubljani. Ogledali smo si še razstavo fotografa Luca Locatellija v Torinu, ki je posvečena iskanju rešitev za trajnostno prihodnost.
V ljubljanski Operi bo danes premiera romantične operete Franza Lehárja Dežela smehljajev v režiji Eve Hribernik, ki pa so jo prepletli s praizvedbo komične opere Miši v operni hiši slovenskega skladatelja Alojza Ajdiča na libreto Vinka Möderndorferja. Bili smo na literarnem večeru Satovje besed v Berlinu, kjer so gostovali priznani slovenski avtor Vinko Möderndorfer ter avtorice Erica Johnson Debeljak, Samira Kentrić in Ana Pepelnik. Več tudi o razstavi v cerkvi svete Neže arhitekta Francesca Borrominija na Navonskem trgu v Rimu, kjer so do 5. oktobra na ogled tri dela mojstra španskega zlatega veka, El Greca.
V ljubljanski Operi bo danes premiera romantične operete Franza Lehárja Dežela smehljajev v režiji Eve Hribernik, ki pa so jo prepletli s praizvedbo komične opere Miši v operni hiši slovenskega skladatelja Alojza Ajdiča na libreto Vinka Möderndorferja. Bili smo na literarnem večeru Satovje besed v Berlinu, kjer so gostovali priznani slovenski avtor Vinko Möderndorfer ter avtorice Erica Johnson Debeljak, Samira Kentrić in Ana Pepelnik. Več tudi o razstavi v cerkvi svete Neže arhitekta Francesca Borrominija na Navonskem trgu v Rimu, kjer so do 5. oktobra na ogled tri dela mojstra španskega zlatega veka, El Greca.
Gostili bomo Barbaro Korun, pesnico, pisateljico, dramaturginjo, esejistko, slovenistko in literarno komparativistko. Njene pesmi so izšle v 21 jezikih, uvrščene so v več kot 40 antologij po svetu. Za letošnjo avtorico v središču festivala Vilenica so značilni izvirni poskusi združevanja lirskega jaza z drugimi pesemskimi izrazi. Bistvena značilnost njene poetike je dialoškost in že njena prva zbirka Ostrina miline je z naklonjenostjo in odprtostjo do vseh bitij, predvsem pa drugačnosti, v slovensko poezijo uvedla posebno perspektivo, ki bi jo lahko razložili kot novo senzibilnost, občutljivost za drugost. Z Barbaro Korun se bo pogovarjala novinarka Nataša Mihelič.
Gostili bomo Barbaro Korun, pesnico, pisateljico, dramaturginjo, esejistko, slovenistko in literarno komparativistko. Njene pesmi so izšle v 21 jezikih, uvrščene so v več kot 40 antologij po svetu. Za letošnjo avtorico v središču festivala Vilenica so značilni izvirni poskusi združevanja lirskega jaza z drugimi pesemskimi izrazi. Bistvena značilnost njene poetike je dialoškost in že njena prva zbirka Ostrina miline je z naklonjenostjo in odprtostjo do vseh bitij, predvsem pa drugačnosti, v slovensko poezijo uvedla posebno perspektivo, ki bi jo lahko razložili kot novo senzibilnost, občutljivost za drugost. Z Barbaro Korun se bo pogovarjala novinarka Nataša Mihelič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Glasbeni dokumentarni film o življenju in delu enega največjih glasbenikov vseh časov. Leta 1975 se je v Londonu pisala glasbena zgodovina. Legendarni pianist Arthur Rubinstein je še zadnjič zaigral Chopinov Drugi klavirski koncert; koncert, ki ga je spremljal vse življenje. Na tem znamenitem posnetku ni bilo občinstva – Rubinstein je z Londonskim simfoničnim orkestrom pod taktirko dirigenta Andréja Previna nastopil samo za televizijske kamere. Rubinstein je potoval je po svetu in živel polno življenje. Sam sebe je nekoč opisal kot »najsrečnejšega človeka, ki sem ga kdaj srečal v življenju«. Daniel Barenboim v filmu prizna, da je pri komaj 14 letih pokadil prvo cigaro in spil prvo vodko skupaj z Rubinsteinom. Njegova stalna spremljevalka Annabelle Weidenfeld se spominja njegovega neverjetnega šarma, najmlajša hči Alina Rubinstein pa pripoveduje o karizmatičnem, a pogosto odsotnem očetu, ki ga »ne bi zamenjala za nobenega drugega na svetu«. MAGIC MOMENTS OF MUSIC - RUBINSTEIN PLAYS CHOPIN/Nemčija/2021/režija: Anne-Kathrin Peitz
Glasbeni dokumentarni film o življenju in delu enega največjih glasbenikov vseh časov. Leta 1975 se je v Londonu pisala glasbena zgodovina. Legendarni pianist Arthur Rubinstein je še zadnjič zaigral Chopinov Drugi klavirski koncert; koncert, ki ga je spremljal vse življenje. Na tem znamenitem posnetku ni bilo občinstva – Rubinstein je z Londonskim simfoničnim orkestrom pod taktirko dirigenta Andréja Previna nastopil samo za televizijske kamere. Rubinstein je potoval je po svetu in živel polno življenje. Sam sebe je nekoč opisal kot »najsrečnejšega človeka, ki sem ga kdaj srečal v življenju«. Daniel Barenboim v filmu prizna, da je pri komaj 14 letih pokadil prvo cigaro in spil prvo vodko skupaj z Rubinsteinom. Njegova stalna spremljevalka Annabelle Weidenfeld se spominja njegovega neverjetnega šarma, najmlajša hči Alina Rubinstein pa pripoveduje o karizmatičnem, a pogosto odsotnem očetu, ki ga »ne bi zamenjala za nobenega drugega na svetu«. MAGIC MOMENTS OF MUSIC - RUBINSTEIN PLAYS CHOPIN/Nemčija/2021/režija: Anne-Kathrin Peitz
V Mariboru se začenja mednarodni filmski festival Stoptrik. Oktobra bo minilo 15 let odkar je vrata odprl mestni kino Kinodvor, 15. oktobra pa bo minilo natanko 100 let od prve filmske projekcije v dvorani kina na Kolodvorski ulici. Pri Mladinski knjigi je izšla brezčasna pripoved o Bambijevem življenju v novem prevodu Urške P. Černe in z ilustracijami Alenke Sottler. V Španskih borcih pa bo nocoj premiera plesne predstave Plešoči (p)ogledi, fabien prioville dance company & En–Knap Group.
V Mariboru se začenja mednarodni filmski festival Stoptrik. Oktobra bo minilo 15 let odkar je vrata odprl mestni kino Kinodvor, 15. oktobra pa bo minilo natanko 100 let od prve filmske projekcije v dvorani kina na Kolodvorski ulici. Pri Mladinski knjigi je izšla brezčasna pripoved o Bambijevem življenju v novem prevodu Urške P. Černe in z ilustracijami Alenke Sottler. V Španskih borcih pa bo nocoj premiera plesne predstave Plešoči (p)ogledi, fabien prioville dance company & En–Knap Group.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pihalni kvintet Slowind je k programskemu oblikovanju svojega 16. festivala sodobne glasbe povabil izjemnega flavtista, skladatelja in dirigenta Roberta Aitkena, ki prihaja iz Kanade. Pripravil je izbor subtilne glasbe z Daljnega vzhoda, katere osrednja osebnost je japonski avantgardni skladatelj Toru Takemicu. Izpovedna moč njegove glasbe je pustila neizbrisen pečat v japonski kulturi 20. stoletja, na glasbenem in filmskem področju. Na zaključnem koncertu festivala smo v izvedbi izkušenih slovenskih in gostujočih japonskih interpretov sodobne klasične glasbe, posneli raznovrsten izbor njegovih kompozicij in predstavitev kompozicije mlajšega japonskega skladatelja Tošia Hosokave.
Pihalni kvintet Slowind je k programskemu oblikovanju svojega 16. festivala sodobne glasbe povabil izjemnega flavtista, skladatelja in dirigenta Roberta Aitkena, ki prihaja iz Kanade. Pripravil je izbor subtilne glasbe z Daljnega vzhoda, katere osrednja osebnost je japonski avantgardni skladatelj Toru Takemicu. Izpovedna moč njegove glasbe je pustila neizbrisen pečat v japonski kulturi 20. stoletja, na glasbenem in filmskem področju. Na zaključnem koncertu festivala smo v izvedbi izkušenih slovenskih in gostujočih japonskih interpretov sodobne klasične glasbe, posneli raznovrsten izbor njegovih kompozicij in predstavitev kompozicije mlajšega japonskega skladatelja Tošia Hosokave.
V prvi polovici septembra se konča največji operni festival v Veroni, ki je letos praznoval 100-letnico delovanja. Gre za najbolj znani operni festival, v zgodovinskem ambientu na prostem ga obiščejo ljubitelji opere z vsega sveta. Z izjemo sopranistke Rebeke Lokar Slovenci doslej nismo imeli solistov na tem znamenitem odru rimskega amfiteatra, imamo pa najmlajšega violinista v veronskem simfoničnem orkestru, to je zamejski Slovenec Aleš Lavrenčič, ki bo spregovoril o svoji umetniški poti in izkušnjah v tem orkestru. V oddaji bomo kot antipod razvpitemu festivalu predstavili še manjši festival komorne glasbe, ki ga je ustanovila slovenska violinistka Tanja Sonc z zavidljivo kariero v uglednem, svetovno znanem Züriškem komornem orkestru.
V prvi polovici septembra se konča največji operni festival v Veroni, ki je letos praznoval 100-letnico delovanja. Gre za najbolj znani operni festival, v zgodovinskem ambientu na prostem ga obiščejo ljubitelji opere z vsega sveta. Z izjemo sopranistke Rebeke Lokar Slovenci doslej nismo imeli solistov na tem znamenitem odru rimskega amfiteatra, imamo pa najmlajšega violinista v veronskem simfoničnem orkestru, to je zamejski Slovenec Aleš Lavrenčič, ki bo spregovoril o svoji umetniški poti in izkušnjah v tem orkestru. V oddaji bomo kot antipod razvpitemu festivalu predstavili še manjši festival komorne glasbe, ki ga je ustanovila slovenska violinistka Tanja Sonc z zavidljivo kariero v uglednem, svetovno znanem Züriškem komornem orkestru.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Plesne oddaje – domača produkcija
Uživali boste lahko v vrhunskih izvedbah solistov ljubljanskega SNG baleta, ki smo jih posneli v studiu. V klasičnih in sodobnih koreografijah so zaplesali Ana Klašnja, Lukas Zuschlag, Urša Vidmar, Lucas Jekaneder in Bojana Nenadović Otrin.
Uživali boste lahko v vrhunskih izvedbah solistov ljubljanskega SNG baleta, ki smo jih posneli v studiu. V klasičnih in sodobnih koreografijah so zaplesali Ana Klašnja, Lukas Zuschlag, Urša Vidmar, Lucas Jekaneder in Bojana Nenadović Otrin.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V počastitev francoskega praznika federacije je ob vznožju Eifflovega stolpa potekal slavnostni Koncert iz Pariza 2021. Na njem so pod taktirko dirigentke Simone Young nastopili Francoski državni orkester, zbora francoskega radia in solisti Pretty Yende, Piotr Beczała, Edwin Crossley-Mercer, Alexandre Kantorow, Renaud Capuçon, Ksenija Sidorova, Clementine Margaine, Ibrahim Maalouf in drugi. Zborovodkinja je Slovenka Martina Batič, direktorica zbora Francoskega radia, ene najpomembnejših evropskih zborovskih ustanov. Na sporedu so bila priljubljena dela iz zakladnice klasične glasbe.
V počastitev francoskega praznika federacije je ob vznožju Eifflovega stolpa potekal slavnostni Koncert iz Pariza 2021. Na njem so pod taktirko dirigentke Simone Young nastopili Francoski državni orkester, zbora francoskega radia in solisti Pretty Yende, Piotr Beczała, Edwin Crossley-Mercer, Alexandre Kantorow, Renaud Capuçon, Ksenija Sidorova, Clementine Margaine, Ibrahim Maalouf in drugi. Zborovodkinja je Slovenka Martina Batič, direktorica zbora Francoskega radia, ene najpomembnejših evropskih zborovskih ustanov. Na sporedu so bila priljubljena dela iz zakladnice klasične glasbe.
V Cankarjevem domu so danes podelili Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko lanskega leta. Arheologi so pod ljubljansko Dramo odkrili ostanke rimske Emone, ki razkrivajo nove podrobnosti o tem, kakšno je bilo življenje v 4. stoletju. Bili smo na terenu in se pogovarjali z vodjo arheoloških izkopavanj. Ogledali smo si tudi dve premieri: v SNG Maribor dramo Ivana Viripajeva Pijani in v Stari mestni elektrarni v Ljubljani plesno predstavo Snježane Premuš: Dialog#2: Za-mišljen.
V Cankarjevem domu so danes podelili Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko lanskega leta. Arheologi so pod ljubljansko Dramo odkrili ostanke rimske Emone, ki razkrivajo nove podrobnosti o tem, kakšno je bilo življenje v 4. stoletju. Bili smo na terenu in se pogovarjali z vodjo arheoloških izkopavanj. Ogledali smo si tudi dve premieri: v SNG Maribor dramo Ivana Viripajeva Pijani in v Stari mestni elektrarni v Ljubljani plesno predstavo Snježane Premuš: Dialog#2: Za-mišljen.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Mednarodni glasbeni festival in delavnica Jazzinty letos poteka že triindvajseto leto. Na poletnem prizorišču pod zvezdami so v Novem mestu nastopili štirje najvidnejši predstavniki sodobnega jazza in za poslušalce pripravili nepozaben večer improvizirane glasbe. Na odru so prvič skupaj zaigrali brazilski virtuoz na kitari Pedro Martins, ameriški mojster sintetizatorjev Jason Lindner, izjemni švicarski bobnar Arthur Hnatek in grški virtuoz na bas kitari Panagiotis Andreou. Režiser Aljaž Bastič.
Mednarodni glasbeni festival in delavnica Jazzinty letos poteka že triindvajseto leto. Na poletnem prizorišču pod zvezdami so v Novem mestu nastopili štirje najvidnejši predstavniki sodobnega jazza in za poslušalce pripravili nepozaben večer improvizirane glasbe. Na odru so prvič skupaj zaigrali brazilski virtuoz na kitari Pedro Martins, ameriški mojster sintetizatorjev Jason Lindner, izjemni švicarski bobnar Arthur Hnatek in grški virtuoz na bas kitari Panagiotis Andreou. Režiser Aljaž Bastič.
Obiskali smo 35. Grafični bienale Ljubljana, ki poteka pod naslovom Iz praznine so prišli darovi kozmosa. Skoraj 50 umetnikov se predstavlja na več prizoriščih, umetniško vodenje pa je tokrat prevzel ganski vizualni umetnik Ibrahim Mahama. V studiu bomo gostili letošnjo prejemnico večernice za najboljše mladinsko literarno delo Špelo Frlic. Prisluhnili smo koncertom na 13. Festivalu ustvarjalne glasbe in improvizacije, ki ga kurira bobnar Zlatko Kaučič in po novem poteka v Medani. Poglobili smo se v bogat ustvarjalni opus arhitektke in oblikovalke Janje Lap, ki je predstavljen na pregledni razstavi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. V intimnem vzdušju manjše dvorane v Marostici v Italiji pa sta nastopila škotski tradicionalist James Yorkston in švedska indie pop zvezda Nina Persson, pevka skupine The Cardigans.
Obiskali smo 35. Grafični bienale Ljubljana, ki poteka pod naslovom Iz praznine so prišli darovi kozmosa. Skoraj 50 umetnikov se predstavlja na več prizoriščih, umetniško vodenje pa je tokrat prevzel ganski vizualni umetnik Ibrahim Mahama. V studiu bomo gostili letošnjo prejemnico večernice za najboljše mladinsko literarno delo Špelo Frlic. Prisluhnili smo koncertom na 13. Festivalu ustvarjalne glasbe in improvizacije, ki ga kurira bobnar Zlatko Kaučič in po novem poteka v Medani. Poglobili smo se v bogat ustvarjalni opus arhitektke in oblikovalke Janje Lap, ki je predstavljen na pregledni razstavi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. V intimnem vzdušju manjše dvorane v Marostici v Italiji pa sta nastopila škotski tradicionalist James Yorkston in švedska indie pop zvezda Nina Persson, pevka skupine The Cardigans.
Plesne oddaje – domača produkcija
Spremljali boste televizijsko plesno upodobitev glasbe skladatelja Draga Ivanuše, ki je nastala prav posebej za Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Koreografinja Sanja Nešković Peršin v ospredje koreografije postavlja obrat in padec v črno luknjo, ki nas spodbujata k spremembi in rasti. Ozadje nastanka plesne točke je opisala z besedami: »Naše navade, prepričanja in rutine se lahko porušijo in zdi se, da se hitro znajdemo v neznanih vodah. V takšnih trenutkih se lahko pojavijo občutki izgube nadzora in negotovost. Pomembno pa je vedeti, da so življenjski obrati priložnost za spremembo, rast in razvoj. Njeno sodobno koreografijo bo na glasbo Draga Ivanuše, prejemnika nagrade Prešernovega sklada 2023, izvedla plesalka Mateja Železnik. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste televizijsko plesno upodobitev glasbe skladatelja Draga Ivanuše, ki je nastala prav posebej za Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Koreografinja Sanja Nešković Peršin v ospredje koreografije postavlja obrat in padec v črno luknjo, ki nas spodbujata k spremembi in rasti. Ozadje nastanka plesne točke je opisala z besedami: »Naše navade, prepričanja in rutine se lahko porušijo in zdi se, da se hitro znajdemo v neznanih vodah. V takšnih trenutkih se lahko pojavijo občutki izgube nadzora in negotovost. Pomembno pa je vedeti, da so življenjski obrati priložnost za spremembo, rast in razvoj. Njeno sodobno koreografijo bo na glasbo Draga Ivanuše, prejemnika nagrade Prešernovega sklada 2023, izvedla plesalka Mateja Železnik. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Nocoj v Kulturi tudi o kratkem filmu Resnica, ki je dobil študentskega oskarja za pripoved, glavno vlogo v nemško-srbski drami pa igra Nika Rozman. Bili smo tudi na odprtju retrospektive Živojina Pavlovića v Slovenski kinoteki in na lutkovni premieri Alica v papirnati deželi v Lutkovnem gledališču Maribor.
Nocoj v Kulturi tudi o kratkem filmu Resnica, ki je dobil študentskega oskarja za pripoved, glavno vlogo v nemško-srbski drami pa igra Nika Rozman. Bili smo tudi na odprtju retrospektive Živojina Pavlovića v Slovenski kinoteki in na lutkovni premieri Alica v papirnati deželi v Lutkovnem gledališču Maribor.
Med drugim smo tokrat obiskali festival novomedijske kulture Speculum Artium, ki bo v Trbovljah potekal med 20. in 23. septembrom, ter predstavo Med nemirom in hrepenenjem umetnice Sanje Nešković Peršin.
Med drugim smo tokrat obiskali festival novomedijske kulture Speculum Artium, ki bo v Trbovljah potekal med 20. in 23. septembrom, ter predstavo Med nemirom in hrepenenjem umetnice Sanje Nešković Peršin.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Oddaja ponuja predstavitev in vpogled v delovanje Glasbene matice Ljubljana v današnjem času. Njene naloge in aktivnosti so predstavili predsednica društva Veronika Brvar, pevski in zborovski pedagogi, ter aktivni člani današnjih pevskih sestavov Glasbene matice Ljubljana.
Oddaja ponuja predstavitev in vpogled v delovanje Glasbene matice Ljubljana v današnjem času. Njene naloge in aktivnosti so predstavili predsednica društva Veronika Brvar, pevski in zborovski pedagogi, ter aktivni člani današnjih pevskih sestavov Glasbene matice Ljubljana.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Letošnji 80. Beneški filmski festival je z zlatim levom za življenjsko delo nagradil italijansko režiserko Liliano Cavani in hongkonškega igralca Tonyja Leunga. Zaradi stavke hollywoodskih scenaristov in igralcev je bilo na rdeči preprogi manj zvezdnikov kot običajno, a filmska letina je bila vredna ogleda. Žirija, polna zvenečih režiserskih imen z Damienom Chazellom na čelu, je zlatega leva za najboljši film podelila Yorgosu Lanthimosu za Nesrečna bitja (Poor Things), srebrnega leva pa si je prislužil japonski oskarjevec Riosuke Hamaguči za film Zlo ne obstaja (Evil Does Not Exist). Slovenski ustvarjalci sodelujejo v programu Venice Classics; Slovenska kinoteka je s partnerji iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Avstrije predstavila restavrirani jugoslovanski film Slike iz življenja udarnika Bata Čengića. Bili smo tudi na prvem festivalu Cinehill Petehovac, nasledniku Motovunskega filmskega festivala, s katerim se je začela pisati nova zgodba v Gorskem kotarju.
Letošnji 80. Beneški filmski festival je z zlatim levom za življenjsko delo nagradil italijansko režiserko Liliano Cavani in hongkonškega igralca Tonyja Leunga. Zaradi stavke hollywoodskih scenaristov in igralcev je bilo na rdeči preprogi manj zvezdnikov kot običajno, a filmska letina je bila vredna ogleda. Žirija, polna zvenečih režiserskih imen z Damienom Chazellom na čelu, je zlatega leva za najboljši film podelila Yorgosu Lanthimosu za Nesrečna bitja (Poor Things), srebrnega leva pa si je prislužil japonski oskarjevec Riosuke Hamaguči za film Zlo ne obstaja (Evil Does Not Exist). Slovenski ustvarjalci sodelujejo v programu Venice Classics; Slovenska kinoteka je s partnerji iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Avstrije predstavila restavrirani jugoslovanski film Slike iz življenja udarnika Bata Čengića. Bili smo tudi na prvem festivalu Cinehill Petehovac, nasledniku Motovunskega filmskega festivala, s katerim se je začela pisati nova zgodba v Gorskem kotarju.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Na koncertu so med drugim zazvenele vsem dobro znane Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Je vpihnila luč, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Na koncertu so med drugim zazvenele vsem dobro znane Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Je vpihnila luč, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Plesne oddaje – domača produkcija
V studijski televizijski upodobitvi se predstavljajo izbrani mladi baletni talenti, najboljši plesalci mariborskega Konservatorija za glasbo in balet. Pod mentorstvom Nikolaja Čilnikova, Galine Dimitrijeve, Vasilija Kuzkina in Martine Svetina so nastopili dijaki in dijakinje prvega, drugega, tretjega in četrtega letnika. Predstavili so se v solistični koreografiji iz baleta Gusar, sodobni solistični koreografiji z naslovom Odhajanje in skupinski koreografiji iz baleta Coppelia. Režiser Aljaž Bastič.
V studijski televizijski upodobitvi se predstavljajo izbrani mladi baletni talenti, najboljši plesalci mariborskega Konservatorija za glasbo in balet. Pod mentorstvom Nikolaja Čilnikova, Galine Dimitrijeve, Vasilija Kuzkina in Martine Svetina so nastopili dijaki in dijakinje prvega, drugega, tretjega in četrtega letnika. Predstavili so se v solistični koreografiji iz baleta Gusar, sodobni solistični koreografiji z naslovom Odhajanje in skupinski koreografiji iz baleta Coppelia. Režiser Aljaž Bastič.
Japonska je dežela neštetih zanimivosti, pa tudi dežela z eno najpomembnejših filmskih industrij na svetu. V terminu Sedmi pečat bo v prihodnjih tednih sledilo pet sodobnih japonskih filmov. O njih v oddaji s filmsko kritičarko in prevajalko Sanjo Struna.
Japonska je dežela neštetih zanimivosti, pa tudi dežela z eno najpomembnejših filmskih industrij na svetu. V terminu Sedmi pečat bo v prihodnjih tednih sledilo pet sodobnih japonskih filmov. O njih v oddaji s filmsko kritičarko in prevajalko Sanjo Struna.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Vrhnika.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Vrhnika.
Avstrijsko mesto Linz je ponovno postalo prizorišče enega najpomembnejših festivalov digitalne umetnosti na svetu Ars Electronica. Obiskali smo letošnji festival, ki je potekal pod sloganom Kdo si lasti resnico? Pogovarjali smo se z umetniki, ki se med drugim sprašujejo, kako uporabiti umetno inteligenco za ustvarjanje filmov, kako rešiti ptice pred izumrtjem in kako preprečiti taljenje ledu. Na 38. literarnem festivalu Vilenica je bilo veliko pozornosti namenjene poeziji. Domača avtorica v fokusu je bila angažirana pesnica Barbara Korun. S poezijo je začela tudi mlada prodorna črnogorska avtorica Tijana Rakočević, že vse življenje pa se ji posveča tudi prejemnik velike nagrade vilenica, v Vojvodini živeči madžarski književnik Otto Tolnai. Ljubljano je nedavno obiskal francoski pisatelj Hervé Le Tellier, s katerim smo se med drugim pogovarjali o njegovem večkrat nagrajenem romanu Anomalija in o delovanju francoske eksperimentalne literarne skupine OuLiPo. Gostja v studiu bo Ingrid Kovač Brus, odgovorna urednica programa Ars, tretjega programa Radia Slovenija, ki letos praznuje 60 let. Predstavljamo še nagrajence 80. beneškega filmskega festivala, ki je letos zaradi stavke v Hollywoodu minil brez prisotnosti nekaterih zvezdnikov.
Avstrijsko mesto Linz je ponovno postalo prizorišče enega najpomembnejših festivalov digitalne umetnosti na svetu Ars Electronica. Obiskali smo letošnji festival, ki je potekal pod sloganom Kdo si lasti resnico? Pogovarjali smo se z umetniki, ki se med drugim sprašujejo, kako uporabiti umetno inteligenco za ustvarjanje filmov, kako rešiti ptice pred izumrtjem in kako preprečiti taljenje ledu. Na 38. literarnem festivalu Vilenica je bilo veliko pozornosti namenjene poeziji. Domača avtorica v fokusu je bila angažirana pesnica Barbara Korun. S poezijo je začela tudi mlada prodorna črnogorska avtorica Tijana Rakočević, že vse življenje pa se ji posveča tudi prejemnik velike nagrade vilenica, v Vojvodini živeči madžarski književnik Otto Tolnai. Ljubljano je nedavno obiskal francoski pisatelj Hervé Le Tellier, s katerim smo se med drugim pogovarjali o njegovem večkrat nagrajenem romanu Anomalija in o delovanju francoske eksperimentalne literarne skupine OuLiPo. Gostja v studiu bo Ingrid Kovač Brus, odgovorna urednica programa Ars, tretjega programa Radia Slovenija, ki letos praznuje 60 let. Predstavljamo še nagrajence 80. beneškega filmskega festivala, ki je letos zaradi stavke v Hollywoodu minil brez prisotnosti nekaterih zvezdnikov.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Gogo Stefanovič Erjavec. Ustanoviteljica plesnega izobraževalnega centra Plesni forum Celje se s sodobnim plesom in plesnim gledališčem uspešno ukvarja od leta 1976, ko je začela plesati v predstavah Damirja Zlatarja Freya. Kot koreografinja je ustvarila številne predstave za otroke in odrasle, mnogi njeni učenci so danes uspešni na plesnem področju pri nas in v tujini. Letos je prejela priznanje mestne občine Celje za življenjsko delo, celjske zvezde.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Gogo Stefanovič Erjavec. Ustanoviteljica plesnega izobraževalnega centra Plesni forum Celje se s sodobnim plesom in plesnim gledališčem uspešno ukvarja od leta 1976, ko je začela plesati v predstavah Damirja Zlatarja Freya. Kot koreografinja je ustvarila številne predstave za otroke in odrasle, mnogi njeni učenci so danes uspešni na plesnem področju pri nas in v tujini. Letos je prejela priznanje mestne občine Celje za življenjsko delo, celjske zvezde.
Nova evropska pesmarica, Ponovno skupaj
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU-ja, je bila leta 2021 posvečena temi Ponovno skupaj. Osem televizijskih hiš, med njimi tudi Televizija Slovenija z Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, je na temo ponovnega zbližanja ljudi po pandemiji posnelo videospote. Kot prva se predstavlja Slovenija, ki je videospot med drugim posnela v slikoviti gorski dolini pri Kamniški Bistrici. Avtor glasbe Samo Vovk, besedilo Nejc Podobnik, izvajalci Samo Vovk, Lea Rihter, Leon Firšt, Barbara Grahor Vovk in Jana Gamser . Direktor fotografije Gregor Kitek, scenarij in režija Nikolaj Vodošek, urednik in vodja slovenskega dela koprodukcije Daniel Celarec.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU-ja, je bila leta 2021 posvečena temi Ponovno skupaj. Osem televizijskih hiš, med njimi tudi Televizija Slovenija z Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, je na temo ponovnega zbližanja ljudi po pandemiji posnelo videospote. Kot prva se predstavlja Slovenija, ki je videospot med drugim posnela v slikoviti gorski dolini pri Kamniški Bistrici. Avtor glasbe Samo Vovk, besedilo Nejc Podobnik, izvajalci Samo Vovk, Lea Rihter, Leon Firšt, Barbara Grahor Vovk in Jana Gamser . Direktor fotografije Gregor Kitek, scenarij in režija Nikolaj Vodošek, urednik in vodja slovenskega dela koprodukcije Daniel Celarec.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na Kongresnem trgu je junija zvenel cvetober priljubljenih opernih arij in duetov v interpretaciji odličnih pevk mlajše generacije: sopranistke Nike Gorič in mezzosopranistke Sare Briški Cirman - Raiven. Offenbachovo Barkarolo, Delibesov Cvetlični duet, arijo iz opere Judita Franza Lehárja in Luize iz zarzuele Zebedejeve hčere Ruperta Chapíja y Lorenteja je Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Ane Erčulj in Davorina Morija dopolnil še z Leoncavallovim Intermezzom iz opere Glumači ter Španskim plesom iz de Fallove opere Kratko življenje. Režiser Aljaž Batič.
Na Kongresnem trgu je junija zvenel cvetober priljubljenih opernih arij in duetov v interpretaciji odličnih pevk mlajše generacije: sopranistke Nike Gorič in mezzosopranistke Sare Briški Cirman - Raiven. Offenbachovo Barkarolo, Delibesov Cvetlični duet, arijo iz opere Judita Franza Lehárja in Luize iz zarzuele Zebedejeve hčere Ruperta Chapíja y Lorenteja je Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Ane Erčulj in Davorina Morija dopolnil še z Leoncavallovim Intermezzom iz opere Glumači ter Španskim plesom iz de Fallove opere Kratko življenje. Režiser Aljaž Batič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Skupina argentinskih glasbenikov je na Festival Ljubljana pripotovala v družbi italijanskih pevcev in španskega dirigenta, s katerimi so pripravili izvedbo glasbenih del preminulega argentinskega skladatelja Ariela Ramireza. V okviru koncerta pa so glasbeniki iz Argentine predstavili tudi del lastnega programa s tradicionalno južno-ameriško glasbo. Njene značilnosti so odkrivali leta 2002 na glasbenem potovanju po Južni Ameriki in od takrat z uporabo ljudskih inštrumentov posredujejo njen zvok v prepletanju glasbe preteklosti s sedanjostjo.
Skupina argentinskih glasbenikov je na Festival Ljubljana pripotovala v družbi italijanskih pevcev in španskega dirigenta, s katerimi so pripravili izvedbo glasbenih del preminulega argentinskega skladatelja Ariela Ramireza. V okviru koncerta pa so glasbeniki iz Argentine predstavili tudi del lastnega programa s tradicionalno južno-ameriško glasbo. Njene značilnosti so odkrivali leta 2002 na glasbenem potovanju po Južni Ameriki in od takrat z uporabo ljudskih inštrumentov posredujejo njen zvok v prepletanju glasbe preteklosti s sedanjostjo.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Japonska je dežela neštetih zanimivosti, pa tudi dežela z eno najpomembnejših filmskih industrij na svetu. V terminu Sedmi pečat bo v prihodnjih tednih sledilo pet sodobnih japonskih filmov. O njih v oddaji s filmsko kritičarko in prevajalko Sanjo Struna.
Japonska je dežela neštetih zanimivosti, pa tudi dežela z eno najpomembnejših filmskih industrij na svetu. V terminu Sedmi pečat bo v prihodnjih tednih sledilo pet sodobnih japonskih filmov. O njih v oddaji s filmsko kritičarko in prevajalko Sanjo Struna.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Simfonija št. 41 je njegova zadnja in je eno najslavnejših simfoničnih del. Velja za mojstrovino, ki se v zvočnem, kompozicijskem in intelektualnem smislu razteza od intimnosti in preprostosti do izjemne kompleksnosti in veličastnosti. Vzdevek »Jupiter« je dobila po Mozartovi smrti, in sicer naj bi jo zaradi bleščečih uvodnih taktov ali veličastnega finala leta 1819 tako poimenoval londonski organizator koncertov Johann Peter Salomon. Spremljali boste izvedbo Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom gostujočega estonskega dirigenta Rista Joosta.
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Simfonija št. 41 je njegova zadnja in je eno najslavnejših simfoničnih del. Velja za mojstrovino, ki se v zvočnem, kompozicijskem in intelektualnem smislu razteza od intimnosti in preprostosti do izjemne kompleksnosti in veličastnosti. Vzdevek »Jupiter« je dobila po Mozartovi smrti, in sicer naj bi jo zaradi bleščečih uvodnih taktov ali veličastnega finala leta 1819 tako poimenoval londonski organizator koncertov Johann Peter Salomon. Spremljali boste izvedbo Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom gostujočega estonskega dirigenta Rista Joosta.
Tokrat predstavljamo tri avtorice, ki podpisujejo tematsko izvirna in slogovno sveža dela. Anja Mugerli, avtorica več odmevnih proznih del in dobitnica Evropske nagrade za književnost, se v romanu Pričakovanja iskreno in poglobljeno posveča tematiki želje po otroku, neplodnosti in postopkom umetne oploditve. Pisateljica tenkočutno ruši stereotipe o vlogi materinstva in nakaže pot k osvoboditvi od družbenih pričakovanj. Večkrat nagrajena prozaistka Vesna Lemaić pripoveduje v kratkoprozni zbirki Trznil je, odprla je oko o ljubečem odnosu in medgeneracijski povezanosti med dedom in vnukinjo. Vsaka zgodba prikliče tudi družbeno ozračje, posebej je izpostavljen današnji prekarni položaj mladih. Oddajo bomo sklenili z doživeto in miselno prodorno pesniško zbirko Mejno stanje makedonsko-slovenske avtorice Lidije Dimkovske. Osrednje teme zbirke so migracije, izguba človečnosti, smrt, razpadanje starega sveta in porajanje novega upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Tokrat predstavljamo tri avtorice, ki podpisujejo tematsko izvirna in slogovno sveža dela. Anja Mugerli, avtorica več odmevnih proznih del in dobitnica Evropske nagrade za književnost, se v romanu Pričakovanja iskreno in poglobljeno posveča tematiki želje po otroku, neplodnosti in postopkom umetne oploditve. Pisateljica tenkočutno ruši stereotipe o vlogi materinstva in nakaže pot k osvoboditvi od družbenih pričakovanj. Večkrat nagrajena prozaistka Vesna Lemaić pripoveduje v kratkoprozni zbirki Trznil je, odprla je oko o ljubečem odnosu in medgeneracijski povezanosti med dedom in vnukinjo. Vsaka zgodba prikliče tudi družbeno ozračje, posebej je izpostavljen današnji prekarni položaj mladih. Oddajo bomo sklenili z doživeto in miselno prodorno pesniško zbirko Mejno stanje makedonsko-slovenske avtorice Lidije Dimkovske. Osrednje teme zbirke so migracije, izguba človečnosti, smrt, razpadanje starega sveta in porajanje novega upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta na Ljubljanskem gradu predstavila izbor slovenskih samospevov. Grajske sobane sta napolnila s subtilnimi interpretacijami uglasbenih poezij skladateljev Lucijana Marije Škerjanca, Antona Lajovica, Frana Gerbiča in Frana Serafina Vilharja. Matjaž Robavs je končal študij solopetja na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju, v okviru katerega se je specializiral prav za interpretacijo samospeva in oratorija. Andreja Kosmač je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak in se specializirala predvsem za igranje komorne glasbe.
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta na Ljubljanskem gradu predstavila izbor slovenskih samospevov. Grajske sobane sta napolnila s subtilnimi interpretacijami uglasbenih poezij skladateljev Lucijana Marije Škerjanca, Antona Lajovica, Frana Gerbiča in Frana Serafina Vilharja. Matjaž Robavs je končal študij solopetja na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju, v okviru katerega se je specializiral prav za interpretacijo samospeva in oratorija. Andreja Kosmač je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak in se specializirala predvsem za igranje komorne glasbe.
Plesne oddaje – domača produkcija
V studijski televizijski upodobitvi se predstavljajo izbrani mladi baletni talenti, najboljši plesalci ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Pod mentorstvom Nine Ogrinc, Marinke Ribič in Ane Jenček Dekleva so v solističnih koreografijah iz baleta Labodje jezero in v sodobni skupinski koreografiji z naslovom Let nastopili dijaki in dijakinje prvega, drugega, tretjega in četrtega letnika. Režiser Aljaž Bastič.
V studijski televizijski upodobitvi se predstavljajo izbrani mladi baletni talenti, najboljši plesalci ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Pod mentorstvom Nine Ogrinc, Marinke Ribič in Ane Jenček Dekleva so v solističnih koreografijah iz baleta Labodje jezero in v sodobni skupinski koreografiji z naslovom Let nastopili dijaki in dijakinje prvega, drugega, tretjega in četrtega letnika. Režiser Aljaž Bastič.
Po skoraj desetletju se na naše zaslone vrača danska serija Oblast, za nekatere najboljša politična serija vseh časov, nedvomno pa eden od vrhuncev evropske televizijske produkcije. Še nikoli bolj aktualna, saj obravnava podnebne spremembe, politična preigravanja se preselijo na globalni oder, sprašuje se tudi o posledicah kolonializma v sodobnem svetu. O vsem tem v oddaji z gostjo, dolgoletno novinarko in komentatorko, Natašo Briški.
Po skoraj desetletju se na naše zaslone vrača danska serija Oblast, za nekatere najboljša politična serija vseh časov, nedvomno pa eden od vrhuncev evropske televizijske produkcije. Še nikoli bolj aktualna, saj obravnava podnebne spremembe, politična preigravanja se preselijo na globalni oder, sprašuje se tudi o posledicah kolonializma v sodobnem svetu. O vsem tem v oddaji z gostjo, dolgoletno novinarko in komentatorko, Natašo Briški.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Tine Rožanc je ob 65-letnici svojega delovanja pripravila predstavo Zeleni Jurij. Naslovili so jo: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije Folklorne skupine Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega raziskovalnega dela Folklorne skupine Tine Rožanc. Avtor in režiser predstave Klemen Dovč, posnetek je nastal pod pokroviteljstvom Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Vojko Vidmar, urednik oddaje Daniel Celarec.
Folklorna skupina Tine Rožanc je ob 65-letnici svojega delovanja pripravila predstavo Zeleni Jurij. Naslovili so jo: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije Folklorne skupine Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega raziskovalnega dela Folklorne skupine Tine Rožanc. Avtor in režiser predstave Klemen Dovč, posnetek je nastal pod pokroviteljstvom Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Vojko Vidmar, urednik oddaje Daniel Celarec.
